Neodvisen političen lisi za slivenske* Ifndsfvo

f*rška blokirana.
Italijani napadajo s svežimi četami Gorico. — Vsi napadi krvavo odbiti. — Nova Varog, Sjenica, Novi pazar, Raška v naših rokah — Boji za Kosovo polje. — Po avdijenci Kitchenerja pri grškem kralju razglašena blokada grške obali.
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. Matere* sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Stražo** in „Slovenski Gospodar“.
„Straža»
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Slovenski Gospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov.
Najnovejša uradna poročila.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 21. nov.
Italijansko hojig&a.
Italijani so spravili vnovič vojaštva s tirolske bojne črte na goriško bojno črto. S temi ojačenji napada sovražnik vnovič celo goriško obmostje.
Pred goro Sabotin je izjalovil naš ogenj več sovražnih sunkov.
Na ozemlju pri Oslaviji se je posrečilo sovražniku udreti v našo obrambno črto. V protinapadu smo jo pa zopet spravili v našo oblast izvzemši en vrh severno-izhodno od tega kraja, za katerega se še vrše boji.
Trije sovražni sunki proti Pevmi so se izjalo-lovili, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
Posebno hudi so bili tudi tokrat napadi na Podgoro. Tudi tokaj so bili Italijani krvavo odbiti.
Prostor na obeh straneh gore Sv. Mihaela se je nahajal v hudem artilerijskem ognju. Popoldne so napadale na severnem pobočju gore zelo močne sovražne čete. Njihov napad je izjalovil naš križni ogenj.
Ista usoda je zadela več sovražnih sunkov proti ozemlju Sv. Martina in severno od goriškega obmostja proti cestnemu zapirališču pri Zagori
Na Tirolskem so odbili branitelji Col di Lane j dva italijanska napa; a na višino te gore.
Srbsko bojišče.
Avstrijsko poročilo z dne 21. t. m.:
Avsiro-ogrski oddelek si je severno od Čajnice (v Bosni), kjer so se Črnogorci vgnjezdili, izsilil. prehod čez gornjo Drino.
Izhodno od tam je avsiro-ogrski oddelek v
Ibarski dolini vrgel sovražnika nazaj. Število ujetnikov, ki to jih naši včeraj v tem prostoru dobili v roke, znaša več kot 2000.
Ob vhodih na Kosovo polje se vršijo srditi
boji.
Namestnik načelnika generalnega it&ba:	pl, Höfer.
pođmaršal.
Nemško poročilo z dne 21. t. m.:
Nemške čete armade generala pl. Köwessa so zasedle mesto Novi pazar.
Armada generala pl. Galhvifza in desno krilo armade generala Bojadjeva se borijo za izhod v dolino reke Lab severno od Prištine.
Število dne 19 novembra ujetih Srbov se je zvišala na 3800 mož.
Včeraj (20. nov.) smo ujeli 4400 mož.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 20. nov.
Zasledovanje razbite srbske armade se odločno nadaljuje.
Naše armade so se po srditih bojih od seve-roizhoda in juga približale Prištini. Ujeli smo kakih 1800 mož in polovico srbskega eskadrona. Boji se nadaljujejo.
Grška blokirana.
Londonskim listom se dne 21. novembra poroča iz Aten:
Angleški poslanik je sporočil, da so države četvernega sporazuma sklenile gospodaisko in trgovsko blokado Grčije.
Odernštvo ©Fete.
Zakaj je usnje tako drago?
Dcsedaj se je naša javnost zelo malo brigala, kje tiči vzrok, da se je zadnji čas cena za nekatere industrijske izdelke tako neprimerno visoko dvignila. Čevlji so n. pr. vendar važna ljudska potrebščina. Po zimi vendar ne moremo bosi hoditi, ali pa se s preluknjanimi podplati pokazati na ledeni zimi v snegu. Ako bodo tovarnarji usnjarske izdelke vedno tako dražili kakor v zadnjem času, bodo morali revnejši ljudje hoditi z lesenimi čevlji. Ako daš čevlj® na novo obložiti s podplati, moraš plačati pet do osem kron, pred leti si plačal za to samo tri krone. Otročjih čevljev pa sedaj skoraj ni dobili. Kmečko ljudstvo in obrtniki si kmalu ne bodo več mogli nabaviti potrebnega usnja za potrebe svojih družin Kje tiči vzrok tej neprimerni draginji usnja? Kdo vtakne dobiček v žep? Kolikor nam je znano, so se kože podražile v primeri s cenami pred vojsko le za 20—25 %, ubogi delavci v tovarnah za usnje pa morajo ve činoma delati za prejšnjo nizko plačo, vsaj v Ma-riboru je tako, Ježice in barvila so se podražila res za 40—50%, a to še ne opravičuje sedanjih neprimerno visokih cen, ki so za 100, pri nekaterih vrstah usnja celo za 150% višje kot pred vojsko. Kje se zbira dobiček, posnamemo deloma iz poročila, ki ga je izdala avstrijska delniška druž-
ba za usnjarsko industrijo. Ta družba bogatih to-varnfrjev celih 16 let svojega obstoja ni plačala svojim delničarjem nikake dividende (razdelitev čistega dobička), a leios je naenkrat dajala 30% dividende. Družbin čisti dobiček so še celo umetno znižali, sicer bi znašala dividenda celo 60% Kakor tovarnarji usnja, tako delajo tudi tovarnarji čevljev. Neka avstrijska tovarna za čevlje, je po umetno znižanem dobičku izkazala še vedno 1,063.256 K dobička proti 500.000 K dobička lanskega leta. Ali ni to čisto navadno navijanje cen? Ako se kmetiča, ki dobi za svoje živinče mak) več kot poprej, preganja kot navijalea cen, bi bilo vse-kako bolj potrebno in tudi opravičeno, ako bi oblast odtočno nastopila proti tovarnarjem, ki z izredno pretiranimi cenami izžemajo ljudstvo in kopičijo tako velikanske dobičke.
List »Brüxer Zeitung« piše k temu vprašanju: Ko se bo sedanja vojska z Anglijo, ki je boj našega idealizma z angleškim brezsrčnim kramarst-vom, zmagovito končala, se mora začeti tudi brezobziren boj zoper brezsrčni kramarski duh, ki vlada v lastni deželi. Tako je! Oderuštvo cvete.
Ogromni dobički.
Zanimive številke nam podaje računski zaključek praške železo-industrijske družbe za poslovno leto 1914/15. Po raznih odpisih, ki znašaj©
2,j673.451 K (proti 2,978.468 K v prejšnjem letu) znaša čisti dobiček te družbe bogatašev nič manj nego 9,397.933 K. 414.979 K pa se je oi dobička vpisalo že na račun prihodnjega poslovnega leta. L, 1913/14 je zoašal čisti dobiček te dražbe »samo« 3,255.038 K. Občni zbor je skleni!, da razdeli letos dividendo 24%; lansko leto je znašala dividenda samo 8%. Take ogromne dobičke si kopičijo bogati tovarnarji! Ubogi mali in srednji Obrtnik ter poljedelec pa si pribori s težavnim in napornim delom komaj toliko, da za silo preživi sebe in svojo družino. A kljub temu se še pripeti, da ga oblast zasleduje radi pretiravanja ali navijanja cen, če je kako stvar malo boljše prodal, kakor prejšnja leta. Ali se ne more pri nas odločneje nastopili tudi’ proti bogatim delniškim družbam ? Zahtevamo enako obzirnost za vse !
Dunajska »Reichspost« omenja h goraj omenjenemu velikemu dobičku: Delničarji praške železo-industrijske družbe so lahko z uspehom preteklega upravnega leta prav zadovoljni. Ti gospodje so do-sedaj še itak le malokedaj imeli priliko tožiti o kakih težavah. Družba industrijeev se živi in pro-speva na, stroške splošnosti. Splošno je znano, kako drago je praška družba zaračunala naši vojni mornarici svoje telezninarske izdelke. Prejšnji poveljnik avstrijske vojne mornarice grof Monteccucoli je bil vsled tega prisiljen, potrebne reči za našo ladjedelnico nakupiti v tujini. Tedaj je nakrat bilo jasno, kako izredno drago računa industrijska družba svoje izdelke. Nihče ne taji tega, da je potrebno, da Be domača industrija ščiti pred tujo konkurenco s potrebnimi varnostnimi carinami. Potrebno je, da se industrija v Avstriji vspodbuja k napredku, a pred/sem pa se vendar mora ljudstvo
Ščititi pred izžemanjem. Po vojski bo treba pred vs8m misliti na to. kako primerno znižati carino na izdelke montanske družbe. Pred vsem pa se bo moralo tudi misliti na to, kako primerno obdačiti vojne dobičke. Za časa vojske je takoreKoč deževalo na posamezna podjetja — * lata. Ljudstvo se je sedaj že skoro privadilo v d jstvo, da pridejo naša vojna posojila skoro večinoma v prid do oče-nemu številu bogatih armada h dobaviteljev in velikih industrijskih podjetij. Trikrat večji dobiček kot v mirnem času, katerega izkazuje praška družba, mora vzbuditi pozornost občinstva. Družba je sicer tokrat podpisala za vojno posojilo 15 milijonov K, kar pa utiša, ki ga je napravil ta ogromni dobiček na ljudstvo, prav nič ne spremeni. Po trgovsko rečeno, ni za veliko podjetje, ki je z dobavo za armado napravilo milijone dobička, boljše prilike za nalaganje odvisnega denarja, kot je vojno posojilo «
Mjio-ifiiipid bojišče.
Italija hoče izkrvavet*. 3 tirolske fronte je privedla sveže čete pred Gorico. Toda zaman je ves trud. In ti boji še bodo trajali dober teden, do 1. dec., ko se otvori italijanski državni zbor. S hvaležnostjo in občudovanjem pozdravljamo naše ju-naike čete.
Gorica gori.
Od četrtka, dne 18 novembra zjuraj Italijani Gorico po dnevu skoro neprestano obstreljujejo. Obstreljevanje se vrši po načrtu. V petek dne 19. novembra je trajalo obstreljevanje dopoldne štiri, popoldne pa nad dve uri. V mesto je padalo okrog 3000 krogel iz topov vseh velikosti. V mestu io italijanske bombe povzročile velike požare. Mesto gori na več krajih. Vojaška škoda je majhna. Na sproti temu pa mestno prebivalstvo vsied groznega italijanskega obstreljevanja strašno trpi. Mnogo civilnih ljudi so italijanske bombe usmrtile in tudi škoda na premoženju je izredno velika. Italijani so razstrelili vse cerkve in tudi bolnišnice, na katerih so bile razobešene daleč vidne zastave Ru-dečega križa. Tako se hinavski Italijani maščujejo, ker niso mogli prodreti naše bojne črte in priti v posest Gorice.
Italijanska jeza nad Gorico.
Iz Gorice je dobil »Slovenec« z dne 19. nov. naslednje poročilo, ki priča o barbarstvu in slepi strasti Italijanov. Včeraj ob 5. uri zjutraj je Gorica stala v najbujšem italijanskem ognju, ki je trajai cel dan z malimi odmori. Padale so tudi nenavadno velike granate. Obenem je veliko število aeroplano v krožilo nad mestom in dovoznimi cestami ter jih bombardiralo. Na travniku pred jezuitsko cerkvijo je velikanska grauata izkopala nenavadno veliko jamo. Cesar dosedaj ni bilo, so pričeli včeraj Italijani metati v mesto tudi vžigalne granate, ki so približno na desetih krajih povzročile požare. Po gorela je Budarjeva hiša nasproti semeniš a, seme nišče Trgovski dom in gorela je tudi škofijska pa lača.
Italijanska armada 500000
mož napade Gorico.
»Neue Züricher Zeitung« poroča z dne 16. nov. iz Milana: Predpriprave za nov splošen napad na Gorico se vrše z vso hitrostjo, kakor se poroča iz privatnega vira. ^aval se izvrši v globokih vrstah na najširši fronti s četami okoli 500.000 mož. Izid se splošno presoja optimistično. Salandra upa za gotovo, da bo mogel stopiti pred zbornico s poročilom, da je Gorica zavzeta.
Bombe na Benetke
Dunaj, 18. novembra. Uradno razglašajo: Danes popoldne je obmetavala ena naš li pomorskih letalskih eskader forta San Nicolo in Ai-beroni, arzenal, letalsko postajo, gazometer, kolo dvor in več vojašnic v Benetkah uspešno z bombami.
Kljub silovitemu obrambnemu ognju in napadom s strani treh sovražnih letal, se je vrnila naša eskadra polnoštevilno in nepoškodovana.
Francozi napadajo Italijane.
Iz Ženeve se poroča dne 20. novembra: Veliko pozornost vzbuja oster članek velikega francoskega lista »Temps«, v katerem se Italija močno napada. »Temps« kratkom;-lo zatrjuje, da nima Italija nobenega upanja, da bi v sedanji vojski zoper Avstrijo dosegla kak uspeh. Italijani bi naj sedaj vendar zadostili svoji dolžnosti in bi tako tudi ugodili svojim iastnim interesom V ta namen bi se naj Italijani končno vendar odločili in poslali na Balkan močne vojaške oddelke.
BolprsHo-sMo bojišče.
Grška je blokirana. Lord KitsKener je imel večurno avdijenco pri kralju Konstantinu. Še isti dan je zapustil slabe volje Atene in na to je četve-rosporazum proglasil blokado nad grško obaljo. To se pravi, prijateljstvo se je nehalo, začelo se je sovraštvo.
Ivaj bo sedaj? Ali se Konstantin uklone? Ali se bodo začeli nemiri, ki ga bodo prisilili, da se uklone. Ah ostane trden ter nastopi proti francosko-angleškim četam v Solunu ?
To so vprašanja, na katera ne moremo odgovorili, posebno ker ne vemo, katere stvari je lord Kitchener zahteva! od grškega kralja.
Položaj je skrajno napet in na vsak način stojimo na Balkanu pred novimi dogodki.
Revolucijom!rno gibanje na Kreti
Iz Aten poročajo; Revolucijonarno gibanje na Kreti se vedno bol] širi. Na čelu te akcije, ki hoče proklamirati neodvisnost otoka od Grške ter uvesti republiko, stoje Venizelosovi pristaši, ki hočejo se veda proglasiti Veni elosa za prvega predsednika nove republike. Grška vlada je poslala na Kreto čete, ter je dala v Kand ji zapreti mnogo oseb, ki bodo obtožene veleizdaje.
Bolgarski načrti,
Carigrajski Hst »Taswir i-Efkiar« priobčuje po govor svojega zastopnika z bolgarskim carigrajskim poslanikom Kolušov-im, kateri je med drugim tudi sledeče izjavil:
»Bolgarija bo polagala posebno važnost na to, da spravi po vojski tudi ono ozemlje, ki ni omenjeno v bolgarsko-srbski pogodbi iz 1. 1912, v ka terem pa je že od nekdaj vkoreninjena bolgarska narodna zavest, pod svoje državno okrilje. Taco ozemlje je Moravska dolina, ter ozemlje pri Nišu in Vranji. S tem, da spravi Bolgarija ta ozemlja pod svoje okrilje, si bo zagotovila svojo narodno enotnost. Kolušov je povdarjal, da je v Srbiji mnogo prebivalstva bolgarske krvi in je omenil, da je celo srbski ministrski predsednik Pašič bolgarskega po koljenja. Ni še dolgo tega kar so Pašiču v bel-grajskih dvornih krogih očitali, da je bolgarske krvi. Kolušov je imenoval pošiljanje francosko angleških čet v Macedonijo, navadno komedijo. Namesto da skušajo sedaj Francozi in Angleži pridobiti Cari grad in Sofijo, naj bi se raje potrudili, da rešijo svojo lastno, od Nemcev zasedeno oz mlje. Poslanik je ostro obsojal obstreljevanje Dedeagača in je končno povdarjal, da se bodo bolgarsko-turški od-nošaji, posebno v gospodarskem oziru, po vojski ugodno razvili.
Združitev bolgarskega io turškega vojnoga brodovja.
.-■Ruskoje Slovo« poroča iz Sebastopola: Po daljšem odmoru se kažejo turške i ojne ladje zopet v Črnem morju. Bolgarska vlada je baje izjavila, da je pripravljena dati bolgarsko vojne brodovje za c as vojne Turčiji na razpolago. Šast minonosk in križarka »Nadežda« ja odplula iz Burgasa v Bospor, da se tam združijo s turškim brodovjem.
fiystrijsko-srbslia bojišče.
Naše in bolgarske čete se bojujejo za vstop na Kosovo pol]e. Mi smo zavzeli Nova Varoš, Sjenico, Raško, Novi pazar. Bolgari se od juga in
severoizhoda bližajo Prištini. Srbska armada se noče udati, ampak se bo očividno rajši zatekla v črnogorske in albanske gore.
Avstrijske čete v sandžaku.
Avstrijske čete so na god sv. Elizabete, dne
19.	novembra vkorakale v sandžak Novipazar. Ljudstvo jih je sprejelo z velikim navdušenjem. Naši oddelki so že lansko leta in sicer 18. avgsta iz jugo izhodne Bosne vkorakali v sandžak in zasedli meste Pievlje, ki leži južno od Višegrada na novo-črnogorskem ozemlju. Naši pa se takrat niso dolgo mudili v sandžaku, ker še tedaj niso imeli namena, to ozemlje za stalno zasesti
Mesti Nova-Varoš in Sjenica v naših rokah.
Čete generala Kövessa so dne 20. novembra zavzele mesta Nova Varoš, Sjenica in Haška v Novem pazarju Zavezniške čete že stoj jo pred vratini m sta Novi pazar, drugi det naših čet pa ima še samo dva slaba dnevna marša do Mitroviče.
Nova-Varoš le d v se erno zahodnem delu sandžak«, južno od Užic, Sjenica južno-izhodno od mesta Nova Varoš, Raška in Mitrovica pa ležita dalje proti jugoizhodu.
Srbska armada izgnana iz Stare Srbije.
Dne 20. novembra so naše čete vrgle Srbe popolnoma čez mejo Stare Srbije v andžak Novipazar in albanski del Nove Srbije. Ostauki armade kralja Petra bodo kma u iskali zavetja v Črnigori, Albaniji in Grčiji.
Za 200 kilometrov skrajšana bojna črta.
Švicarski list »Züricher Tagesanzeiger« poroča s srbskega bojišča: Bojna črta avstrijskih in zavezniških čet se je zadnji čas vsied združenega napada od vseh strani, skrajšala za več kot 200 kilometrov. Vsied tega so znatne vojne sile na tej fronti proste in se jih lahko uporabi na kakem drugem prostoru.
Beda med Srbi in Črnogorci.
»Kölnische Zeitung« javlja: Begunci iz Mitroviče opisujejo zadnje trenotke srbskega smrtnega boja. Armada je v največji obupnosti. Primanjkuje živil. Zadnje žitne rezerve so porabljene, tudi bencina za tovorne samodrče primanjkuje.
Črnigori je nemogoče, da bi preživljala brezštevilne begunce. Pojavila se je lakota. Bolni šnic n i, ranjenci umirajo že potoma, na tisoče avstrijskih ujetnikov iz zadnjih decemberskih bojev se nahaja v strašnem položaju ter beže v Albanijo, kakor naznanjevalci, da prihajajo za njimi razbiti deli srbske armade. Okoli 3000 avstrijskih ujetnikov popravlja cesto Struga-Elbasan-Drač. po kateri še upajo Srbi dobiti živil
Na Italijane ee zanašajo.
Pariški »Temps« izjavlja, da so tudi v Italiji prišli do prepričanja, da je zadeva Srbije tudi zadeva Italije. Akoravno uspeh Avstrije in Nemčije na Balkanu ne bo odločil sedanje svetovne vojske, vendar bo imel dalekosežne posledice, ki bi bile posebno ?,a Italijo zelo važne. Temu pa se še sedaj da izogniti. Ker so došli v Pariz zadnje dni tudi angleški ministri, se domneva, da se bo res vršil vojni svet četverosporazumnih držav. Nujna potreba je sedaj, da se Italija nemudoma loti Albanije. K temu podjetju bo Italijo navzočnost angleških ministrov v Parizu menda močno podžgala
Londonski list »Star« priobčuje dne 19. novembra brzojavko iz Rima, v kateri se zatrjuje, da je pričakovati danes ali jutri odgovora Grčije na novi pritisk čveterosporazuma v Atenah Gotovo je, da čveterosporazum ne bo trpel nikakega zavlačevanja, temveč bo takoj storil odiočne korake. Vse potrebne podrobnosti so že končane, Italija bo pri novih podvzetjih igrala zelo važno vlogo.
S»strijslfl-®lo bojišče.
Ruski napori na severu
»Az Est« poroča is Hindenfcurgovega glavnega stana: Pred nekako petimi tedni to tri ruske divi sije obupno napa die južno od D vinska železniško progo. Tam, kjer so nameravali predreti, so koncentrirali svoje sile prav tesno. Prvih 10 stotnij je bilo popolnoma uničenih, nakar ostali dve divi siji sploh nista vbč napadli, marveč ste zbežali. Še na begu so jima Nemci prizadejali velike izgube. Zdi se, da namerava rusko armadno vodstvo tu za vàako ceno predreti nemško črto Tudi pred 11 dnevi so poskusili Rusi s silnimi četami na tej točki tako akcijo. Takrat so vpienile nemške čete tudi rusko povelje, ki pravi, da se mora ta akcija brezpogojno izvršiti. Povelje našteva tudi imenoma kraje, ki jih je zavzeti, ti kraji so se nahajali 15 kilometrov za nemško fronto.
Šef ruskega geaeralnega slaba o vojnem položaju
Poročevalec nekaterih angleških listov v ruskem glavnem stanu poroča o razgovoru s šefom ruskega generalnega štaba, generalom Aleksejevom. General je mnenja, da bo vojna šs dolgo trajala. Ru sija se mora omejiti na to, da ostane pozorna in da, če mogoče, podpira akcije zaveznikov. Zdi se. da nameravajo Nemci pričeti z veliko akcijo na zapadu, kar se da sklepati iz dejstva, da spravljajo tja mnogo čet in težkih topov. Na ruski fronti za enkrat ne iščejo odločitve. Nemci se zadovoljujejo s tem, da utrjujejo svoje pozicije v prostoru pri D vinsku, od koder nameravajo potem spomladi pro dirati naprej.
„Še daleč od miru “
Bern, 18. novembra. V članku »Še daleč od mira« »Berner Tagblatt« znova govori o londonskem dogovoru in pravi: V sedanji vojni Angleška razen denarja ne stavi dosti v nevarnost. Iz tega razloga nam je bilo vedno nerazumljivo, zakaj sta si Francoska in Rusija tako vezali roke, da bosta samo z dovoljenjem Angleške sklenili mir. Lahko bosta še dolgo čakali, da jima Angleška to dovoli ia zato se bojimo, da bo vojna še dolgo trajala. Tisti, ki bi si prvi upal to za vso Evropo nesrečno in samo v angleškem interesu sklenjeno pogodbo razrušiti, zasluži hvaležnost vsega človeštva.
Papež za premirje o Božiča
Iz Monakovega prihaja poročilo, da bo papež zaprosil vse vladarje, naj dovolijo armadam o Božiču petdnevno premirje. Nadalje bo Vatikan izjavil, da je voljan sprejet' posredovanje za mir.
Gotovo so papeževe želje, da o Božiču zavlada vsaj nekajdnevno premirje, toda poročilo je z ozi ram na lansko odklonitev od strani Rusije in Fran rije neverjetno.
Raznoterosti.
Bukovniške vesti. Župnijo Zibiko je dobil č, g. Ivan Jelšnik, kaplan v Šmartnem na Paki.
Iz finančne službe. Finančni praktikant Rudolf Jurčič je imenovan za evidenčnega geometra v 11. činovnem razredu.
Odlikovani vojni kurat. Vojni kurat našega domačega pešpolka št. 47, Beno Kobal je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem druge vrste na belo rudečem traku.
Odlikovane redovnice. V mariborski deželni bolnišnici je bilo pet usmiljenih sester odlikovanih od »Rudečega križa«, in sicer č. sestra prednica Placidija Pardeller s srebrno kolajno z vojnim okraskom, 4 druge sestre pa z bronasto kolajno. — V mariborski zasilni bolnišnici (v šoli čč šolskih sester) je bila odlikovana s. Avgustina Kitzler, prednica bolniških sester, s srebrno kolajno Rude čega križa z vojnim okraskom. —- V celjski rezer vni bolnišnici sla bili odlikovani z bronasto kolajno ss. Lidvina in Jožefa.
Odlikovan slovenski učitelj. Okrajni pomožni učitelj mariborskega okrajnega šolskega sveta kadet Maksimilijan Viher je bil vsled svojega junaštva imenovan za praporščaka ter odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda.
Slovenski častnik padel. Na italijanskem bojišču je padel 211etni artilerijski poročnik Alojzij Jesih, doma iz Trbovelj. Šrapnel ga je zadel tako nesrečno v vrat da je bil pri priči mrtev.
Za pešpolk št. 87., ki se je tekom vojne že tolikrat sijajno odlikoval, nabirajo sedaj na Spod njem Štajerskem božična darila. Kdor je namenjen p amagati vrlim vojakom tega polka do božičnega veselja, naj pošije svoje darila na okrajno glavarstvo v Celju.
Trst italijansko mesto? Cenzurirana »Edinost« piše: »Trst po večini italijansko mesto«, ,ie rekel gospod ministrski predsednik? Trst je imel pred vojno kakih 240.000 prebivalcev. Od teh morami po italijanskih listih dokazanih renjikolov odšteti 80.000, potem moramo računati najmanj 20.000 Nemcev in drugih, ostane še 140.000 prebivalcev. Po uradnem štetju je dokazanih okoli 70.000 Slo vencev. Ostane torej približno 70.000 prebivalcev italijanske n: rodnosti. Se li vam zdi lo večina ? Meni ne.
Vpoklic letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896. Crno-vojniki letnikov 1872, 1873, 1874 ii 1896, ks so biti pri zadnjih naborih spoznani za sposobne, so vpoklicani za dne 6. decembra 1915 pod orožje
43—50 letnim črno v oj ni kom okrožnim zdravnikom. Štajerska zdravniška zbornica naznanja, da vprašanje, če bodo vpoklicani pod orožje tudi tisti 43—50 letns črnovojniški zavezanci, ki so okrožni (distriktr i) zdravniki, še ni rešeno, čeprav se že vrše tozadevna pogajanja med deželnim odborom in vojaško upravo. Priporoča se, da vložijo distriktni odbori tozadevne prošnje za oprostitev na deželni odbor. Tozadevna prošnja se lahko vloži tudi na pristojno okrajno glavarstvo, da ono izposluje oproščenje dotičnega 43—50 letnega črnovoj-niškeg i zavezanca-distriktnega zdravnika od vojaške službe.
Ogrsko vojno posojilo. Kakor poročajo iz Bu dimpeste, je bilo na Ogrskem podpisanih čez dve milijardi kron voinega posolila.
Preselitev naših ujetnikov v Rusiji. Hamburški Rudeči križ je dobil iz Rusije uradno poročilo, da so spravili vse avstrijske in nemške ujetnike, ki so bili dosedaj nastanj ni v Izhodni Rusiji, Zahodni in Sred lji Sibiriji, v Izhodno Sibirijo, Transbajkalsko in Amursko ozemlje. Kakor se poroča iz Berolina, se s to preselitvijo položaj naših ujetnikov ne bo poslabšal, ampak vsled ugodnejš h razmer za pre hr no ujetnikov, ceto zdatno zboljšal.
Brzojavni promet za celo Štajersko in Hrvaško prost. Vej<iška oblast je odredila, da je o islej promet za za ebne brzojavke za celo Štajersko ter za okraje Zagreb, Varažd n in Bjelovar—Križevci na Hrvaškem prost.
Povišan davek in višje cene za špirit. Vlada je povišala fšavek aa špirii, is sicer za 40 v m liter alkohola, tako da bo znašal od zdaj naprej davek ni žganje 2
K do 2 K 5U v za liter alkohola. Obenem ja določila cene za denatarirani špirit, t, j špirit, ki &e ga rabi v industriji, ne pa za zavživame. Pri prodaji denaturiranega spirita v sodih ali v železnih kotlih, ki držijo več kakor &00 litrov, so pri prodaji ss debelo določene sledeče naj-višje cene: Za štejeisko, Koroško in Kranjsko 109 kron, za Trst, Istro, Gorico in Gradiško pa 113 kron. Cene veljajo za vsakih 10.000 Hterskih odetotkov, proti gotovem plačilu, prosti voznine do tiste železniške postaje, ki j« kra 3n za katerega je natnejen, najbližji, toda brez kakih mo-rebitn h občinskih doklad. Cene za špirit pri prodaji na drobno ia sicer manj kakor 25 litrov, smejo bit; k ve jemn za 10 odstotkov vitje, kakor pri prodaji na debbio. Za prestopke zoper to navedbo je do tečen a denarna ghba do 5000 kron, odroma kazen zapora do 6 mesce?. Donesek novega davka se bo uporabil za deželna finance. Ustanovi se tudi posebna centrala ki bo razpolagala z vsem špiritom. Zato pride, v a salona špirita po stenju dne 13. novembra in ves vbodoče producirani špirit pod zaporo Centrala bo prodajala špirit. Potem takem posamezne žganjarae ne bodo več prodajale štema tem. eč g» bodo moralo ponuditi centrali.
Bučne koščice za domačo rabo proste. V petkovi »Straži« smo poročali, da je cesarska namestnija zasegla ves pridelek orehov, solnčničnih in bučnih soščic. Danes smo iz ved di iz zanesljivega vira, da so vsled posredovanja poslancev dr. Korošca, Piška, dr. Verstovška bučne koščice, koli kor se jih rabi za olje za domačo rabo pri kmečkih ge spodarstvih, proste zasege. Ko dobimo natančnejše poročilo, bomo poročali.
Uradno določene cene za svinjsko mast in meso. Na Dunaju so se vršila med avstrijsko in ogrsko vlado dolgotrajna posvetovanja glede določitve cen
za svinjsko mast in svinjetino. V tozadevni ministrski naredbi, ki bo izšla v najkrajšem času, bodo določene cene za svinjsko mast in svinjetino sledeče: Cene za svinjetino bodo določene na 5 K 20 v,
5	K in 4 K 80 v. Za svinjsko mast 6 K 80 v,
6	K 50 v, 6 K 20 v in 6 K.
S inje ia mast iz Bolgarije. Graška mesarska zadruga je dobila obvestilo, da bo prve dni decembra poslana iz Bolgarije v Gradec in Dunaj večja množina pitanih svinj ia več vagonov svinjske masti.
Omejitev prodaje mesa po gostilnah. Namestništvo je izdalo naredbo, s katero se omejuje uporaba oziroma prodaja mesa po gostilnah. Dovoljena je na la‘j e prodaja samo ene vrste sveže napravljene močnate jedi. Glede prodaje mesenih jedi je določeno: Dovoljeno je prodajati samo štiri vrste mesenih jedi. Ge se prodaja kuhano goveje meso, se sme prodajati še samo ena druga vrsta govejega mesa, dočim morata biti ostali dve dovoljeni vrsti mesa bodisi aii obe svinjsko meso, ali telečjo meso ali pa kuretina. Če se prodaja meso, pri katerem se uporablja sirovo maslo ali svinjska mast, se ne sme istočasno prodajati nobene druge vrste mesa. Pro laja ovčjega mesa ter prodaja drobovine (jetra, pljuča, ledvice itd.) je neomejena, če se pri tem ne uporablja sirovega masla ali svinjske masti. Da se štedi tudi z mastjo, ni dovoljeno gostilnam prodajati ob sobotah na svinjski inasti ah na sirovim maslom pečenega ali praženega mesa, tudi ne divjačine ali perutnine.
Dansko zmrznjeno meso v Zagrebu. V Zagrebu so dobiti si-daj prvi vagon zmrznjega mesa z Danskega. Občinstvo je s tem mesom tako zadovoljno, da je aprovizacijski odbor naročil še nekaj vagonov.
Csne za pšenično moko na Ogrskem znižane
Ogrska vi da je znižtda cene za pšenično moko za kuhanje. Najvišje cene so sedaj med 51 K do 52 K 52 v. za 100 kilogramov, dočim so znašale poprej najvišje cene 59 K do 60 K 50 v. za 100 kilogramov.
Naj išje cene za ribe v Nemčiji. Nemška vlada je izdala naredbo, s katero se določajo najvišje cene za ribe, da se cabrani umazano delo raznih špekulantov. Bržčas bo izdala tudi avstrijska vlada slično naredbo.
Na Nemškem so zdaj določili najvišje cene tudi za med, kuhano sadje, sočivje, kislo zelje in navadno sadje.
Zopetno zvišanje cen za pivo. Zveza avstrij skih pivovarjev naznanja, da bo zvišala z novim letom vnovič cene za pivo in sicer bo prihodnje zvišanje cen za pivo nekoliko večje, kasor je bilo zadnje. Visoke cene za ječmen so baje glavni vzrok zvišanja cen za pivo.
Plavba po Savi ob štajersko kranjski meji ustavljena. Od 22 novembra nadalje do preklica je ustavljena vsaka plavba po Savi ob kranjsko-štajerski meji med Litijo in Trbovljami. Od Trbovelj notri do štajersko-hrvaško-kranjske meje je pa plavba s čolni in s plavi po Savi dovoljena le osebam, ki imajo tozadevna potna dovoljenja. Pred mostera v Radečah kako: tudi pred onim v Brežicah se pa mora vsak čoln in splav ustaviti da se oblast prepriča, je-li ima pri sebi zahtevano potno dovoljenje Vsak prestopek zoper to odredbo se strogo kaznuje.
Naš poštni promet z inozemstvom. Odslej naprej je dovoljeno pošiljati pisma s poštnim pod-vzeijem iz Avstrije v Belgijo. Znesek za podvzetje mora biti ozaačen v nemški denarni veljavi, to je v markah. Tudi je dovoljeno pošiljati poštne zavoje na vse poštne urade v Bolgarijo. V Turčijo in Grčijo se pa smejo pošiljati poštni zavoji le skozi Bolgarijo, kar se mora na dotični poštni spremnici določno navesti.
Živinske kažne bolezni na Sp. Štajerskem. V dobi od 6. do 13. novembra so bile uradno naznanjene sledeče živinske kužne bolezni na Štajerskem : Boleze na gobcu in parkljih v občinah okolica Celje, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dol., Žalec, Brežice in Vi lem. Vranični prisad v Braslovčah. Garjavost konj v občinah Senena, Sv. Marjeta, Orehovavas, Vrhljoga, Partinje, Pobrežje, Gornja in Sp. Voličina, Zrkovci, Rogatec, Maribor. Svinjska kuga v občinah Lajteršperg, Brežice, Zakot in Bizeljsko. Svinjska rudeča bolezen v občinah Braslovče, Ljubno, Ragoznica, Sp. Voličina, Sv. Miklavž, Polenšak, Mestni Vrh in Brebrovnik.
Bolezen na gobca in parkljih v celjskem in vranskem okraja. Ker razsaja v celjskem in vran
skem okraju ku na živinska bolezen na gobcu ia parkljih je namestništvo prepovedalo promet z živo govejo živino, ovcami, kozami in svinjami v teh okrajih Prevoz je dovoljen samo po železnici. Živinski sejmi so prepovedani, nadalje je prepovedano kupovati v označenih okrajih živino, ovce, koze in svinje od kraja do kraja, od dvorišča do dvorišča ter prosta hoja živine po dvoriščih, cestah in potokih. Istotako je prepovedano, nap. jati živino pri studencih in potokih. Za iz doz živ ne po železnici iz imenovanih okrajev je treba posebnega dovoljenja celjskega okra nega glavarstva.
Hmelj. Ker je došla na hmeljski trg v Žatec j veliki množina tujega, zlasti ogrskega hmelja in ker je bilo tudi v pretečeni dobi popraševanje po tujem hmelju skrajno malenkostno, so cene za tuj hmelj zopet znatno padle ter so se gibale med 45—60 K za 50 kilogramov. ‘ Ogrska pošilja v Žatec cele železniške vlake svojega h mm ja, za katerega že skorodane primanjkuje skladiščnih prostorov.	J'
Cepljene trte. Štajerski deželni odbor ima letos na razpolago 500.000 komadov cepljenih trt. Kdor jih rabi, naj se ? glasi pri občini ali kmetijski podružnici. Naročila se morajo r o 15. decembra tl. vposlati deželnemu odboru. Cena cepljenim trtam je 12 kron za 100 komadov.
Vremenski pregovori. Svete Cecilije grmenje, plodnega leta znamenje. — Bodi Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les, — Andrejev sneg, z žitom kreg. — Listopada zmrzlina, je svečana ne bo; listopada južnina, bo svečana zmrzlo.
Lovska sreča. Lovca Simon Potočnik in Mihael Butolen sta 14. novembra na lovu v Žetalah ustrelila krasnega divjega mačka. Veselje za lovce je tem večje, ker ta zver dela pri jerebicah, zajcih in mladih srnah veliko škodo.
Novo sredstvo zoper legar. Na glavnemu zavodu za preiskovanje nalezljivih bolezni v Budimpešti sta profesorja dr. Kiser in Czemel iznašla neko novo sredstvo zoper legar, ki sé je pri vseh dosedanjih poskusih izborno obneslo. Napravila sta dosedaj za vsem dvesto poskusov. Pri vseh teh poskusih je znašalo število smrtnih slučaje samo štiri odstotke. Tozadevni poskusi se nadaljujejo.
Amerika—dežela najvfšjih dimnikov V Združenih državah Severne Amerike se nahaja nič manj kakor 112 tovarniških dimnikov, kojih višina znaša več kakor 100 metrov. Mèsto Čikago pa se ponaša, da ima najvišji tovarniški dimnik celega sveta. Visok je namreč 180 metrov. Za njim pride oni v Glasgovu na Angleškem s 160 metri in na tretjem mestu je tovarniški dimnik v Friburgu na Nemškem, kojega vi.okost znaša 140 metrov.
Pel kilograma železja pojedel. V neko dunajsko bolnišnico so pred kratkim prinesli moža, kateri je iz samomorilnega namena pojedel nič manj nego 251 kosov železnih in kovinskih predmetov in sicer: 92 žrebljev dolgih 7 centimetrov, 51 enako dolgih vijakov, 10 drugih žrebljev, 7 vpognjenih lasnih igel, 3 jeklena peresa, 3 ključke (6V2 cm dolge), 34 steklenih drobcev, 19 dvovi-narskih novcev, 12 raznih drugih kovinskih predmetov ter več kosov kremena. Vse to je tehtalo dober pol kilograma. Mož, po poklicu tiskar, je bil star 41 let Operacija, ki je bila neohho ■ potrebna, je srečno uspela. Bolnik se čuti z L dobrega, a zdravniki pravijo, da mu bodo žel:;acne bolečine ostale. Ta dogodek je pripovedoval dunajski zdravnik dr. pl. Khautz na zbo.ovanju dunajskih zdravnikov.
Stiri yojskevedje Menda je usoda zbrala štiri glavne sovražne vojskovodje, kajti njihova imena so med seboj čudno zvezana:
Jof Ire Fre neh Put nik Nik olaj.
Dopisi
Maribor. Na italijanskem bojišču je padel kadet Oskar Voit, sin skladiščnega mojstra južne železnice v Mariboru, Ivana Voit. Padli je bil slušatelj tehnične visoke šole v Gradcu.
Maribor. V delavnicah južne železnice v Mariboru se je podrl oder pri neki stavbi in se je zidar Peršon ubil, zidar Kalandra pa se je težko poškodoval.
Maribor. Dne 15. t. m. je umrla mati tukajšnjega profesorja dr. Friderika Nowotny, gospa Marija Nowotny, v 73. letu svoje "starosti. N. v m. p.!
Maribor. Dne 16 novembra je umrl uslužbenec južne železnice. Jožef Sinič v 54. letu svoje J starosti.
Maribor, V tukajšnji frančiškanski cerkvi se | je vršila poroka ličitelja in poročnika v rezervi J. Mejevšek z učiteljico Ljubo Vertnik, hčerko tukajšnje trgovke A. Vertnik. Bilo srečno!
Št lij v Slov. gor scali. Tukajšnjega opekar-narja Italijana Andreottija so, kakor smo svoj čas poročali, prijeli in z drugimi vred odposlali v bla ženo Italijo. Andreuttijevi sinovi so že poprej, negò je izbruhnila vojska, se vpisali v italijansko armado. Sedaj se je izvedelo, da je oče za vse to videl, a se ga je kljub temu dolgo časa smatralo kot poštenega Laha. Moža menda ne bo več naxaj. Njegovo posestvo in opekama je sedaj ped prisilnim nadzorstvom g Swatyja.
Št lij v Slov. gor. Dobrosrčni in domoljubni Šentiljčani in Šentiljčanke so tudi letos v-veliki meri darovali različne stvari in sicer sadje, zelenjavo, jajca, perutnino, pecivo itd, ter tudi denarne zneske za nabavo raznih potrebščin za uboge ranjence v mariborskih bolnišnicah. Podpisana se prav iskreno zahvaljujem za obila darila in se priporočam vsem domoljubnim Šentiljčanom m Šent-iijčankam za nadaljno naklonjenost za uboge naše ranjence. Mi, ki smo ostali doma, skrbimo da z domoljubnimi darovi damo našim hrabrim braniteljem domovine, ki so žrtvovali svoje ude in svoje zdravje za domovino, uteho in jim vsaj deloma lajšamo hude bolečine. Vsem: Tisočeri Bog plati. —- Helena Thalerjeva, predsednica krajevnega ženskega pododbora.
Hoče. V Rogozi je umrla blaga, verna žena Marija Malajner, mati g. kaplana Karla Malajner in gospe Roze Gselman. Pogreb je bil v četrtek 4. novembra. Vodil ga je g. kaplan Malajner ob obilni udeležbi ljudstva. Pokojna je bila zlata žena, vzorna mati, povsod priljubljena in globoko verna. Bog nam daj še v-.liko takih mater! N. v m. p.!
Hoče. Kupljenih je bilo nad 100 srečk Slov. Straže. Po občini Sp. Hoča in po kat. brain in gosp. društvu je bilo dosedaj prodanih 240 slovenskih zlatih klasov. |— Za I. avstr, vojno posojilo je dal farni ubožni zavod 10.700 K, za II. posojilo 2700 K skupaj 13400 K. — Karol Novaka veleposestnik v Sp. Hoči je podpisal ra I. vojno pos. 4000 K, za II. 2000 K, za UL 1000 K skupaj 7000 K. Franc Hergouth, Sp. Hoča I. v. p. 800 K,
III.	2200 K, skupaj 3000 K. Jernej Frangež, Bohova: 1. vojno pos. 5000 K, III. pa 4000 K, skupaj 9000 K. Lizika in Franček Frangež, šolarja 200 K. Marija Frangež, Rogoza 2000 K. Barbara Wornik 2krat po 1Ö00 K. Ivana Wornik 2krat po 1000 K. Anton Vernik 1000 K. Župni urad Hoče 100 K. Franc Visočnik, Pohorje 1000 K. Franc Frangež 2krat po 1000 K. Simon Lešnik, Bohova 900 K. Franc Čveček, Pohorje 500 K. Neža Frangež, Bohova 1000 K. Marica Gselman, Sp: Hoča 100 K. Franc Lebe, Pivola 2000 K. Kmečka posojilnica 10.000 K. Karol Visočnik, Pohorje 200 K. Jakob Lobnik, Pob, 200 K. Katarina Janžič, Sp. Hoča 1000 K. Janez Potočnik, Šmiklavž 3000 K. Ker pa ni za vse znano, se lahko udeležba hočke fare pri treh vojnih posojilih računa najmanj na
80.000	K, kar je gotovo za domoljubne hočke Slovence častna in lepa udeležba. Ravno ta udeležba kaže, kako ljubijo naši slovenski kmetje svojo drago avstrijsko domovino. — Za vdove in sirote se je nabralo v cerkvi 59 K 2 v.
Gornja Radgona. Tukajšnji orožniki so priji li I4letnega Alojzija Satler, ker je ukradel gostilničarki Haložan več predmetov in tudi nekaj denarja.
Ormož. V četrtek dne 18. novembra so se zbrali zastopniki vseh zadrug v okraju Ormož, da se posvetujejo o raznih važnih naših zadrug se ti-čočih vprašanjih. Zastopnik Zveze nadrevizor V. Pušenjak je v dveh predavanjih razpravljal o obredni politiki in o bodočih nalogah, katere morajo zadruge rešiti. Priporočal je zadrugam znižanje obrestne mere na 4V2 %, nasvetoval jednako obrestno mero za vse zadruge v okraju. Po predavanjih se ie vnela prav živahna debata, v katero je poseglo več zborovalcev in razpravljalo o raznih gospodarskih vprašanjih. Zborovanje je trajalo blizu j 3 uro, vodil je isto načelnik Ormoške posojilnice g. Tom. Korpar.
Velika nedelja. Nekako v drugi polovici septembra smo dobili prežalostno poročilo, v katerem mi dobri vlč. g. vojni kurat naznanja, da je zatis
pil oči za večno, dne 15. sept. blag mož Aloj # Kumer, doma na Rumeču pri Vel ned. o Dotično pismo se glasi : »Z odkritosrčnim sočutjem se Vam dostavi to službeno poročilo. Alojz Kumer je bil več tednov težko bolan na tifusu, dokler ni izdihnil svoje junaške duše, okrepčan s sv. zakramenti. Udan v voljo božjo, je izdihnil 15. septembra. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču. Njegova zadnja želja je bila, da se Vam sporoči to smrtno poročilo. Ljuba žena! Tolažite se z mislijo, da. Vaš mož ni umrl večne smrti, ampak- Vas čaka enkrat veselo svidenje v nebesih. Motile za njegov dušni m r. S srčnim sočujem Vaše žalosti, bi ležim Stefan T ... c, in kr. vojni kurat.« Usoda vojne je hotela tudi njega imeti na oltarju domov ne, kot žrtev, posled'co vojske. .Pokojnik je bil svoj čas dober mladenič, ia potem vzoren mož svoje žene in skrben oče svojima Otrokoma, katera -e iaj zapušča v oskrbo mladi mamici. Dragi I ;.ze. porivaj v m ru in snivaj sladko spanje! Naše sožalje
Ptuj. Pri Antoniji Brauhard kot težak zaposleni 64 letni Jakob Cestar je bil izročen kazenskemu sodišču ker je osumljen, da je ukradel hlapcu Simonu Malek vso obleko in ves prishiženi denar.
Celje. Umrla sta v Celju hišni posestnik-m lastnik kavotoča Jože K r o b a t h in vdova- p® slaščičarju Mörtlu, gospa Ter. M ö t t I.
Celje. Na južnem bojišču je bil ranjen abituri jen t mariborske gimnazije kadet v rezervi, g. Martin Š r o 1, doma od Male nedelje pri Ljutomeru. Sedaj se nahaja v eni ljubljanskih bolnic.
Celje. Dvajsetletna Jožefa Pillih, doma iz Rezije na italijanskem, je služila v več tukajšnjih hišah za sobarico. Povsod, kjer je služio, je pokradla več denarja in drugih vrednostnih predmetov, katere je. poskrila na podstrešju neke hiše.- Izròéffi "S®> jo okrožni sodniji.
Kako se Slovaki ljubijo.
Slovaška mati je pisala svojemu 'sinu,-h» 'bojišče karto sledeče vsebine :
»Hvaljen bodi J. Kristus. S srčno ’ ttabezEtijo Te na stotisočkrat pozdravljamo Tvoji starši. Tvoji sestrici Katerca in Marička ter ti proščimp in želimo od milega Gospoda Boga dobrega. : stóìnègà zdravja in sreče, in da bi bil obvarovan pred sovražnikom, moj dragi sinček. Piši rai, če naj Ti že pošljem zimsko obleku, ako bom 'inoga poslati Moj Bog, kaj neki bo s Teboj, moje milo ugnano dete, zopet se moraš v tem mrazu mučiti. O k@ bi Ti mogla pomagati! Pa kaj, ko ne morem^ sinček mili! Prosi, naj Te z bojišča spuste vsaj pogledat domov. I. pride domov ra .14-dni in Cerkvenik Miško tudi; poskusi če Te puste domov., Še enkrat Te presrčno pozdravljamo, vsa naša rodbina, in Ti želimo od Matičke Kristove zdravja in varstva, da bi Te ta Matička obvarovala trpljenja, hudih bolezni, in da bi pomagala mojemu sinčku, kličočemu na pomoč.
Mi zdaj koruzo vozimo, da je tako velika voda. Dobili smo že od 4. tega meseca karte od Tebe. Moj Bog, ko bi le enkrat mogla videti mojega milega dragega sinčka in se z njim potolažiti. Saj Matičko Kristovo zmirom prosim za mojega sihčka, da bi ga ohranila
Cenjenim naročnikom. Naročnike, ki nam pošiljajo naročnino po položnicah, opozarjamo, d® upramištvo našega lista dostikrat prejme denar šele čez 4—6 dni in da torej ne more lista odposlati morda takoj drugi dan, ko je odposlal naročnik denar, ako nam naročnik ne naznani po dopisnici, da je odposlal naročnino. Pritožbe, češ, denar ste že prejeli, lista pa še sedaj nisem prejel, so torej neutemeljene. Naročnike, ki še niso poravnali zaostale naročnine, prosimo da store to čimpreje, da jim ne bo treba ustavljati lista.
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je letos gotovo najboljši in časa najbolj primeren slov. koledar. Obsega tudi Se zadaje 4 mesece letošnjega leva. Krasi ga lepa siika cesarjeva. V koledarja najdeš 10-strani molitev, ki so primerne za vojake na bojišča. Razve« tega te ta koledar poduči o podporah družin, o perni]ah vdov in sirot, o penzijah invalidov i. t. d. Ob koncu ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi podpor in penaij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slov/vojaštvom že 1C000. To‘kaše, kako je priljubljen vojakom na fronti, ki ga enkrat-vidijo, si ga gotovo narode in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1K; brez poštnine 10 v man). Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.