List ôO. Teéaj ospodarske, obrtniške n rodné X Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilja»©^ po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Lmbliani v sredo 15. decembra 1875. O b s © g : Zopet nov škodljivec kmetijstva. panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske 14. nov. t. 1. Novi Kranjski Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) Ozir na državni zbor Du- najski. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari. stran Zopet nov škodljivec kmetijstva. Gasi za kmetijstvo čedalje huji prihajajo na vsako Ne da kmetijstvo bira po silnih davkih in nemilosti, s katero se povsod izterjujejo, tudi narava pošilja sama se novih^ nadlog zarotila zoper ubozega kmeta, da mu Cez niki trto, krompir, sadna d ki jih nismo poznali prej ivražnik sladkorne > zdaj prišli so sovraž se napoveduj* pese, ki je okoli Hohenau v doljni Avstriji letošnjo spomlad do zadnje sadike po končal vso peso > tako y Mislilo se je izprva, da neki hrošeč da so jo trikrat morali sejati čuj poli > ni bilo tako č e k a r pokon 7 našli 80 po natančnih pre iskavah drobnega, rujavkastega, svetlega hrošča (kebra) z rdeče-rumenimi nožicami. ki mu je ,,atomaria linearis" 7 ime mrćea že pesino seme pokončuje in že maj in junija meseca največo škodo delà na Francoskem nekaterih krajih že večkrat popoluoma pokončal pe sina delà, se senca celó malo znana ,,atomaria sicer tako zeló, da škoda, ki jo rivčekar proti tej okuje ta dozdaj še občnega zbora družbe kmetijske Kranjske 14. novembra t. 1. Vipavskih vinskih mešetarjih na dalje.) 77 Naj povem še kaj ^ UOJ YCI JLft OVš y AAj 86 jg T UVAI TC4Q1 IV/ IVU J/l IJ^^" 9M * \J i JL U C% EXJ 4 V^ VV f UC% KJ I ov «xi vi mi» ▼ jvutvuj vuiii u f auvi vjma»«»* tilo. Ker seje razglasilo, da se je v Vipavski dolini deželah veliki vinski mešetarji ali tako zvani dosti vina přidělalo, prišlo je precejšnje število Gorencev ,,vinski agenti" uradno postaviti. Naloga vinskih omenjeni vasi. Na vpra- agentov je pa ta, v veliki eksportni kupčiji med prodajalcem in kupcem posredovati, » ne pa v majhni v neki vasi letos pnpe- kedar jih kak maloveden gospodar zarad kakih nena-vadnih ali pa tudi navadnih vinskih prikazin za svèt praša. En sod kalnega vina očistiti jim je že velikánská umetnost; druzega že tako nič ne umejo, a še či- šćenja samega ne prav. In vendar zahtevajo za oči- šćenje enega samega soda celó po 5 goldinarjev. Enakih dogodbic navêdel bi lahko sl. zboru še dosti, vendar že samo te dovolj jasno žalostno resnico dokazujejo , da naši vinski mešetarji so namesti vinski kupčiji v korist, nj ej v kvar? Srr posebno so pa oni nasprotniki napredka v vinoreji, nasprotniki naše vino-rejske šole. Ako se ta zadeva ne predrugači, ako se vinsko mešetarstvo ne vredi, šla bode Vipavska vinska kupčija čedalje bolj rakovo pot, dolina mora obožati, namesti da bi si opomogla. Misel 7 vinsko mešetarstvo vrediti, sprožil je prvi gospod Go the, vodja deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru. On je že leta 1873 pri shodu vinorejcev na Dunaji predlagal, naj se vinsko mešetarstvo vse Avstrije tafco vredi, kakor je to na Nemškem in Francoskem že davno vredjeno. Na poziv sl. c. k. kmetijskega ministerstva je potem izdelal gosp. Go the celi načrt svoje ideje , ter ga ministerstvu předložil, ki je poslalo njegovo delo vladnim naČelništvom, kmetijskim družbám itd. poaameznih vinskih dežel v pretres; ako se ne motim , se je pa velika večina vprašanih proti izpeljavi sprožene misli izjavila. To se je pa gotovo zgodilo zarad tega, ker gré gosp. Gôthe-jeva misel na to, da bi se mešetarstvo vse Avstrije tako vredilo, kakor on je to na Nemškem in Francoskem vredjeno; misli namreč, da bi se morali v posamesnih vinorejskih v dolino, in ustavili so se v ali bi se dobil dober „svadák" mošt, jim vsi pritrdijo, in vsak zgrabi svojega sanje, okoli stojeći mešeti to kupca ter ga v take kleti odpošije, kjer se Je ravno večidel zmastila. sama tako zvana ,,gnjet" najniže baže grozdje, . , Pošteni Gorenci pokušajo moste, najdejo, da kupčiji. Al na Nemškem in Francoskem je vinoreja že na jako visoki stopinji; v teh deželah nahajamo vsled zato A v-vsled tega že tudi jako razvito eksportno vinsko kupčijo so vinski agenti popolnoma na pravém mestu. so res sladki — kajti vsak mošt je koj po zmaščenji striji je vinoreja še večidel na nizki stopinji, verjamejo tudi trditvam, da bojo mosti tudi tega je tudi eksportna vinska kupčija še prav malo sladak dalje časa sladki ostali, in ga po primeroma nizki ceni razvita, in vinski agenti so le malo kje potrebni, ljali, so se Ako čez malo dni potem, ko so mošt domů pripe vzamemo našo deželo, je ravno ona ena tistih, katere, pa morali prepričati, da, namesti da bi dalje kar se umne vinoreje in umnega kletarstva tiče, še prav časa svadak" ostal: je ..čisel" vci«i, JC postal. Tako ravnajo naši vinski mešetarji ; za vse se dadó nizko čepé. Vsled tega pri nas o eksportni vinski kupčiji pa presneto dobro plačati, posebno dobro pa takrat, še govoriti ne moremo in še najmanj v Vipavski dolini » kjer je cela kupČija na najbližjo okolico navezana. Kaj bode torej od gosp. Go the-a za celo Kranjsko deželo v Novem mestu nasvetovani vinski agent poĆel? Gotovo ne bi imel posla. Na Kranjskem, osobito v Vipavi, potrebujemo za zdaj le dobrih navadnih vinskih mešetar jev; navadno mešetarstvo naj bi se dobro vred i l o, že celó v Vipavi. Kako pa bi se to lahko izvršilo, naj mi bode do-voljeno, si. zboru v kratkem razložiti. Na vinorejski Vipavski šoli obstojí že nedeljska šola, v kateri se že odraščeni fantje, gospodarji v tr-toreji, kletarstvu podučujejo. Temu nauku dodal naj bi se še posebno ,,nauk za mešetarje" , katerega bi 3 ali 4 mesece taki pošteni fantje ali mlajši možje ob ne-deljah obiskovali , kateri bi se hoteli za prisežene izvedene srenjske mešetarje izobraziti. — Predmeti tega mesetarskega nauka naj bi tudi bili sledeôi: 1) Najvažnejši nauki umnega kletarstva s posebnim ozirom na vinske pomanjkljivosti in bolezni; 2) odlomek poduka o trgovinskom pravu s posebnim ozirom na vinsko kupčijo; 3) poduk o novi votlinski meri, in ž njo v zvezi stojećem računstvu ; 4) poduk o vinsko-kupči jskera spisji, to je, v pisanji navadnih pišem, računov, pobotnic, proti-pi80v itd. Delo krog tako podučenih mož bi bil sledeči: Vsaka občina (srenja) si more izmed njih svojega mešeta voliti, sodnija pa ga pod prisego potrdi. Vsak mešetar se voli od dotične občine za 5 let; ako se je med tem časom dobro obnašal, voli se po preteku 5. leta še za naprej itd. Ako se pa mešetar na najmanjši nepoštenosti zasači, ga more občina tudi koj odstaviti, ter druzega voliti. Izvoljeni mešetar si mora poselaen zapisnik napraviti, v katerega od vinorejcev na prodaj postavljena vina zapisuje; v tem zapisniku mora biti razkazano, koliko je vina, v kateri legi je rastlo; ako je iz ene same sorte grozdja napravljeno, iz katere; po čim se proda, in od katerega vinorejea da je. — Mešetar mora vsakemu kupcu zapisnik predložiti, ter ga potem k tistemu vinorejcu peljati, katerega si sam izvoli. On mora po popolno vestnem prepričanji, brez vsega strančarstva, kupčijo posredovati ter tako skušati, da se kupčija izvrši, za kar dobi postavno odločno plačilo, katerega polovico odrajta mu prodajalec, polovico pa kupee. Kupcem, kateri ne morejo ali pa ne marajo sami v vinski kraj priti, mora mešetar, na zahtevanje, zapisnik na prodaj postavljenih vin poslati, in po tem tudi za pokušnjo zbranih vin. Ako hoće kupee kupćijo skleniti , mora mešetar s poslanim denarjem izvoljeno vino kupiti, ga popolniti, ter na svoje mesto odposlati ; on je odgovoren za istinost vina , pravo mero , snažno posodo. V tem slučaju dobi mešetar od kupca in pro-dajalca zopet svojo postavno odločeno plačilo. Konečno je priaeženemu mešetarju tudi stroga dolžnost ta, da daje dobre svéte vinorejcem svojega kroga, kateri ga za to praŠajo, za kar pa ne sme nobenega piaćila zahtevati; plačilo dobi le, kedar sam kako delo izvrši, to pa zopet po doloceni ceni. — Razen priseženega mešetarja ne sme noben drug mešetiti, razen, ako ga priseženi pod lastno odgovornostjo pooblasti. — S tem sem razodel sh zboru važno težnjo Vipavske podružnice, in načrt njene rešitve; si. centralni odbor naj blagovoli pripomoći, da načrt se na dotičnem mestu ugodno resi." Zbor je brez ugovora sprejel predlog podružnice Vipavske, po katerem centralni odbor dobi nalog, učiniti vse, kar je potrebno, da bi veljavo dobila ustanovitev v vinoreji izučenih mešetarjev. Drugi predlog predstojnika Vipavske podružnice gosp. Rib. Dole n ca je bil ta, naj družba kmetijska delà na to, da se za povzdigo sadjereje na Kranjskem napravijo 3 velike drevesnice: ena na Dolenskem. druga na Gorenskem in tretja na Notranjskem, rekši, da sadjereja je se zeló zanemarjena v naši deželi , da sedanji način državne subvencije nima pravena vspeha in da naj bi se skušalo dobiti več državne podpore. — Gospod predsednik omeni na to, da ustanovitev in vzdržavanje nasvetovanih velikih drevesnic, ki bi potre-bovale mnogo novcev, se lože misli kakor pa izpelje. Gosp. Schollmayer priznava korist tacih drevesnic, al težko bo denarja za napravo dobiti. - Dr. J. Bleiweis povdarja , da se je z majhnimi subvenci jami za sadjerejo storilo, kar se je moglo, in da so se ž njimi podpirale posebno šolske d r e v e s n i c e po deželi ; sadjereja na Kranjskem ui sicer še na vrhuncu popolnosti, al očividno in hvalevredno napreduje; priča temu so obile drevesnice posamesnih gospodarj^v po deželi in obilo lepega sadja, ki ga vidimo na trgih in eksportu v druge dežele; če Slapška sadje- rejska šola skrbi za Notranjce, prihodnja Dolenska za Dolence, je storjeno vse, kar se storiti dá; Gorenci pa že imajo mnogo velicih drevesnic, kakor je bila Pintar- jeva, je Netova in več druzih. — Grof Barbo navaja, da v njegovi podružnici so 3 prav lepe in velike drevesnice. Poslednjič poprime še deželni glavar vitez Kaltenegger besedo ter predlaga: naj se predlog g. Dolenca izroči centralnemu odboru v pretres in pre-vdarek. — Ta predlog je bil soglasno sprejet. (Dalje prihodnjič.) po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) Po vsem tem mislim, da sem vse poglavitniše prednosti Dzierzonove sisteme razložil, zraven tega pa tudi dokazal, da tudi z dzierzoniziranimi Kranjskim i panjevi vse tište koristi in dobičke lahko dosežemo, katere oče Dzierzon svojim izvirnim panjem pripisuje. Ni nam tedaj treba, da bi si iz daljnin krajev za drage denarje izvirnike Dzierzonove naročevali, ampak le tega nam je treba, da se vsi novih Kranjskih panjev poprimemo. Res je sicer tudi, da so novi Kranjski panjevi malo draži, kakor stari zato, ker se za satnike ali romčeke malo več lesa potřebuje. pa tudi raizar nekoliko več delà ima; al njihova cena ni še v nobeni primeri s ceno izvirnih Dzierzonovih panjev. Dasiravno pa novi Kranjski panjevi Čebelarju malo več stroškov prizadenejo, kakor stari, se mu bodo ti obilniši stroški v kratkem prav dobro povrnili, ne le s tem, da z novimi panjevi gotovo lahko z veliko večim dobičkom čebelari, kakor s starimi, ker ima čebele tako rekoč popolnoma v svoji oblasti, ampak tudi s tem je na dobičku, da veliko manj dražega časa potrati, ako z dzierzoniziranimi panjevi čebelari, kakor pa če se starih drži. To sem že zgorej dokazal, posebno ko sem od narejanja rojev govoril. Tukaj mi utegne kdo ugovarjati, da je sicer ver-jetno, da se čebelarju veči stroški dzierzoniziranih panjev kmalu povrnejo, vendar to se zgodi le takrat, kedar si nove panjeve, ki si jih je napravil, sam za-se prihrani. Al mnogo čebelarjev je posebno tukaj na Gorenskem, ki čebele s panjevi vred pred ajdovo pašo pro-dadó; tem nikakor ne kaže, da bi stare panjeve opustili in si dražjih dzierzoniziranih napravljali, ker jim kupci teli večih stroškov ne bodo hoteli povrniti. Ta ugovor ima sicer na videz res nekaj v sebi , a le na videz ; v resnici je pa popolnoma prazen. Kdor namreč čebele pred ajdovo pašo prodaja, jih bo prodal ali takemu kupcu, kateri jih bo za pleme ohranil, ali pa takemu, kateri jih bo potem, kedar bodo ajdo obrale, strgal, ter méd in vosek v svoj prid obrnil. Ako imaš čebele v dzierzoniziranih panjevih, in jih pred ajdovo pašo takemu kupcu prodaš , kateri jih misli za pleme ohrani ti, ti bo gotovo, ako je le ko-ličkaj umen čebelar, rad toliko vec za-nje dal, kolikor več stroškov so ti panj evi zavoljo tega prizadjali, ker imajo premakljivo satovje. Ako pa čebele takemu kupcu prodaš, kateri jih bo potem, kedar bodo ajdo obrale, strgal, prodaj jih s tem pogojem , da ti bo prazne panjeve s satniki vred potem nazaj dal, ko méd in voŠčino iz njih pobere. Pa na to mi boš morebiti odgovoril: No, mi ne bo zopet to več stroškov prizadjalo, da moram prazne panjeve nazaj domů spravljati? — Da ti bo to prevaže-vanje praznih panjev res nekaj stroškov prizadjalo, se ne dá tajiti, a vendar gotovo še polovice toliko ne, kolikor ti jih prizadene to, če si moraš vsako leto toliko, če tudi le navadnih Kranjskih panjev na novo narediti, kolikor si jih poprejšnje leto pred ajdovo pašo prodal. Le zopet računajmo! Ti imaš, na priliko, svoje čebele v starih Kranjskih panjevih z nepremakljivim satovjem. Prodaš jih navadno pred ajdovo pašo vsako leto en voz, to je, 40 panjev; po takem moraš vsako leto zopet 40 panjev na novo narediti. Računajmo en navaden Kranjsk panj , ki je iz nova narejen, le po 40 soldov, tedaj te bo stalo 40 panjev — 16 goldinarjev. — Ako si dzier-zonizirane panjeve napraviš, in jih tudi 40 pred ajdovo pašo s tem pristavkom prodaš, da prazne panjeve po dokončani ajdovi paši nazaj vzameš, te bo to prevaže- vanje 40 praznih panjev k večemu kacih 6 gold, stalo, če jih tudi, postavimo, iz Ljubljanske okolice nazaj na visoko Gorensko spravljaš. Iz rečen ega je tedaj razvidno, da tudi tisti čebelarji, kateri čebele pred ajdovo pašo prodajajo, ne bodo imeli zavoljo tega nobene škode, Če si nove Kranjske panjeve s premakljivim satovjem napravijo, ampak vsako leto še precej dobička, Če si takrat, kedar čebele prodajajo, prazne panjeve nazaj izgovoré. Z mirno vestjo si tedaj upam svoje nove Kranjske panjeve našim čebelarjem priporočati, ker me je lSletna skušnja obilno prepričala, da so v vsakem oziru veliko boljši, kakor pa stari z nepremakljivim satovjem. — (Konec prihodnjič.) 0 stav beni pri volit v i., (Dalje.) §. 9. Stavbenci komisija. Potem ko se je predložila prošnja za privolitev stavbě, naj gosposka napravi lokaino komisijo v pre-skušnjo stavbenega nasnutka. K tej komisiji se ima privzeti nestransk, pri stavbi nevdeležen izvedenec, in ako gré za zdravstvene ozire, na katere je posebno paziti, tudi en zdravnik. V Ljubljani se imata tudi dva obČinska svetovalca vdeležiti te komisije. H komisijski obravnavi je poklicati gospodarja, stavitelja (stavbovodjo), mejase, in če stavbeni gospodar tirja, da naj se zraven pokličejo še drugi vdeleženci^ katere on imenuje, tudi tište. Ako se stavba stavi na javni cesti ali na železnici, se ima povabiti dotični upravnik. Ako se pri stavbeni komisiji ob enem določuje tudi stavbena črta in nivel (nivó), se mora narediti ozna- nilo po §. 4. Popravki in prenaredbe, ki jih je po pozvedenem stanu nasvetovaia komisija, je razvidne storiti v náčrtu in v komisijskem protokolu. Reči in razlogi, zarad katerih mejaši ali drugi vde-leženci — bodi si iz javnih ozirov, ali v varstvo svojih zasebnih (privatnih) pravic — ugovarjajo proti stavbi, se morajo v komisijskem protokolu posebno zapisati. Na le splošne upore (proteste), ki se izjavljajo brez navedenja določenih prigodkov, se ne bo oziralo; na upore pa, ki so se vložili po zvršenem lokalnem ogledu, se bo le takrat ozir imel, ako se iz njih podajo javni pomisliki zoper stavbeni nasnutek. Komisija naj skuša ugovore z lepo poravnati. §. 10. Gosposka sme izreči, ali se stavba dovoli in pod katerimi pogoji. Ako se o ugovorih ni popolnoma dosegla sprava ali pa le samo deloma, naj gosposka ugovore, ki so pri-vatno-pravne nature, zavrne na pravdno pot, v vseh drugih ugovorih pa, ki se niso odpravili, naj razsodi sama, in naj vsakakor spozná, na koliko se sme stavba prepustiti po predpisih te stavbene postave in tudi sicer v javnem redu. - . y Ugovor i, ki so pridržani poravnanju na pravdni poti, naj se v uradnem ugovoru vselej posebej navedejo. Ce je neogibno potrebno pri ogledu stopati po so-sednem zemljiŠču v namen stavbenih popravkov, ki so potrebni iz javnih ozirov, naj se dovoli to od stavbene obla8tnije, pridržaje si pa odškodbo, katera se ima odločiti po pravdni poti, in proti temu, da se daje primerna završina , katero priznava stavbena komisija. Gosposka ima pravico, pri stavbeni privolitvi od stavbenega gospodarja tirjati , da naredi v stavbenem nacrtu prenaredbe, katere so primerne tirjatvam zidave, dopadljivosti in potrebne skladnosti. Ako se v stavbo dovoli, naj se na oba enaka na-risa stavbenih načrtov zapiše dovoljenje ter naj se zraven pritisne uradni pečat, potem naj se hrani en naris pri gospo8ki, drugi pa se izroči stavbenemu gospodarju. Isto tako je ravnati z načrti, ki se imajo predlagati vsled kacega naznanila (§. 2) ali zarad določevanja stavbene črte in nivela. (§. 4.) Odgovor na stavbeno prošnjo se ima naznaniti stavbenemu gospodarju, kakor tudi tištim mejašem in drugim vdeležencem , ki so v pravém času vzdigndi ugovore. (§. 9.) Kakor stavbenemu gospodarju, tako tudi mejašem in vdeležencem je na prosto dano, se pritožiti zoper odgovor na stavbeno prošnjo (§. 92) in oziroma zoper stavbeno črto in nivel. (§. 4.) Vdeležencem je dopuščeno, pogledati v pisma stavbene obravnave, in ne krateč umetalnib lastninskih pravic, pridobiti si za svoje stroške posnetke protokolov lokalne komisije z načrti vred, kakor tudi posnetke stavbene dovoiitve ali prepovedi. §. 11. Predno stavbena privolitev ne dobi pravne veljavnosti, se ne sme začeti stavba. Ako pa zoper stavbeni nasnutek ni nobene ovire niti v tebničnem niti v javnem oziru, in se tudi niso vzdignili nobeni državljansko-pravni ugovori, utegne že lokalna komisija stavbenemu gospodarju na njegovo za-htevanje, in sicer ne pripuščaje kake pritožbe, zazna- movati tista delà, katerih se sme lotiti, predno dobi * atavbeno privolitev, na pr., da sme staro poslopje po-dreti, tla zravnati, dno skopati in ga izzidati do vrba ta!. Pri privatno pravnih ugovorih pristaja sodnijam raz-sodba tega vprašanja, ali se ima štavljenje, ki ni ovi-rano po tem stavbenem redu in tudi drugače ne v jav-nem oziru (§. 10), opustiti dotle, da pravda izteče, ali če se sme med tem štavljenje začeti in v kateri obsegi in s katerimi omejitvami. §. 12. Stavbě za obrtnijske namene. Pri stavbah za obrtnijske započetbe, pri katerih je po obrtnijskem redu treba dovolitve, naj se stavbena komisija, kolikor se dá, zedini z obravnavo o obrtnijsko-policijski dopustljivosti. Nikakor se pa ne sme privolitev v kako stavbo dati, predno se ni po obrtnijskem redu pravno veljavno razsodila dopu3tljivost obrtnijske naprave. §. 13. Stavbě v vtrjenih prostor ili. Za vsako stavbo med okolišem vtrjenih prostorov so merodavna za to obstoječa pravila, ter mora stavbeni gospodar predložiti trojne stavbene naČrte. Od vseh stavbenih komisij, ki se napravijajo zarad takih stavb, mora znanje dobiti e. kr. inženirsko vodstvo. Brez dovolitve pristojne vojaške oblastnije se ne more dati stavbena privolitev. §. 14. Javne stavbě. Pri stavbah, katere država ali dežela stavi v javne namene, se mora vsakakor zaslišati občina gledé na do-ločevanje stavbene črte in nivela, ter se morajo tudi zaslišati mejaši in drugi vdeleženci, da utegnejo delati kake ugovore. (§. 88.) §. 15. Stavbena privolitev se ovrze ali ugasne. Stavbena privolitev zgubi sama po sebi svojo moč, če se dve leti od dne, ko je dobila pravno moč, ne začne izpeljevati stavba. Ako se pa vendar še po preteku tega časa ta privolitev rabiti hoče, se utegne, da se le to naznani, stavbena privolitev ponoviti, ako se ni nič prenaredilo v lokalnih (krajnih) okoliščinah. Taka ponovitev privolitve se mora naznaniti vsem tištim vdeležencem, katerim se je bila^ naznanila prvotna stavbena privolitev. Stavbeno privolitev, katera se v dveh letih ni izvršila, je moči le tedaj za neveljavno izreci , ako so se, in kolikor so se lokalne okoliščine prenaredile, in če to zahteva ozir na javne koristi. (Dal. prih.) Poiilićne stvari. Govor poslanca Weberja *) o obravnavi postave zoper odrtijo 3. decembra. **) ,,Nihče ne taji več resnice, da denar na sila svoje crne peruti čedalje bolj in bolj razširja in — mrtvaškemu angelju enako — ljudem skoro vseh vrst s strahovi grozi. Res, gluh in slep mora biti, kdor bi si drznil trditi, da v gospodarskih rečeh nismo v Avstriji vsak dan na slabšem. Ljudsko gospodarstvo je prišlo že v tako grozne sile, da se razlega po vseh deželah obširnega našega cesarstva krik, enak klicu utapljajo-Čega se, kateri vidi, da zdaj in zdaj bodo valovi nad glavo njegovo skup pocili. % *) Poslanec Weber je Moravec in mož naše državnopravne stranke. Vred. * * ) Po stenografičnem zapisniku. Vničena obrtnija, potrta trgovina, hirajoče rokodel-stvo, revno kmetijstvo: vse to steza svoje koščene suhe roke ter pomoči klice. O slabih časih se povsod ia povsod toži. Tri leta že sk-iro traja ta sila, a zdaj ti-čimo še globokeje v zadregah, nego smo ticali spocetka, kajti leto 1873 — leto denarnega poloma (kracha) — ni edino krivo vseh teh nadlog. Zakaj tožijo obrtniki, zakaj trgovci, to so že oni sami povedali. Kmetovalec toži o previsokih davkih, on toži o tem, da brez ozira na to, da plačila ne zmore, se davki strogo tirjajo od njega. Bolj pa ko je ljudstvo voljno, težje leži na njem roka očetovske vlade. (Veselost na desni.) Naj se tudi ljudstvo pod bremenom davkov, srenjskib, okrajnih in deželnih naklad zgrudi na tla, Ijubeznjiva vlada mu v eno mer le veli: ,,molči, soldat bodi, pa plaČuj!" (Veselost in dobro-klici na desni.) Da pa je ljudstvu, temu dobrému in pridnemu ljudstvu mogoče, po lestvi davkov splezati do vrha, k temu se sili z vsemi svojimi močmi. O slabi letini trpi, strada ia zmrzuje; pridelek je pičel; kar dobi za-nj , je tako debelo , kakor sedem egipcanskih krav. (Veselost.) Če reven tak kmetic slednjič s svojim pičlim božjim blagoslovom pride na sejm in je tako srečen , da dobi za največi del svojega pridelka kar le mogoče malo ban-kovcev, brž mu z naj večo prijaznostjo potrka davkar na ramo, češ, naj mu dá skupljene bankovce, da mu jih na poti proti domu ne bo kdo vkradel. (Veselost na desni.) Premožnost je pri nas menda dospěla do tje, da ima vsak kmet piščanca — enega pišcanca, pravim — ne, da ga dene v lonec , ampak nese ga v davkarijo; res, prav idilno bo videti, ko bodo gospodje davkarji namesto kmeta skubili — zadnje pišče njegovo. „Pa saj ima kmet še kako ž i vince, in to mu lahko, hribu enako, pez > davkov nositi pomaga!' PaČ res! Al slavna vlada dobro vé za razloček med kmetom in živino. (Veselost na desni.) Res je, živina bi kmetu lahko pomagala; za živinorejo je treba soli, soli za živino pa slavna vlada ne more dajati, ker bi utegnil kmetiČ priti v skušnjavo, da bi sèm ter tjè z živinsko soljo s v oj krompir solil, in kdo vé, kako bi to tek-nilo njegovi č loves ki ponosnosti, če ne bi morda po tem oba davkarska objekta (živinče in kmetič) postala si enaka, kakor jajce jajcu. (Smeh.) Previdnost je zmi-raj dobra rec, posebno pa vladna previdnost. Če toži kmet, kako visoki so davki, če toži dalje, s kako ostro8tjo se pobirajo; če je slednjič přišel tako dalec, da isti čas ali celó sploh več na more plačati davka, in če tudi vojak, ki kaznovanemu revežu zadnji grižljej spred ust jemlje, ne pomaga, potem ubožčeka z ženo in otroci vred brez usmiljenja čez prag posadé, premoženje njegovo pa prodajo — če tudi le za par grošev; vsaj se je nedavno zgodilo, da bilo je na Ceskem posestvo, 4000 gld. vredno, zavoljo 8 gld. dolgá na davkih prodano za 800 gold.! (Čujte! na desni.) Po več okrajih na Moravském ni ga skoro tedna , da ne bi šio kako posestvo po sodniji na kant in navadno za manj, nego so cenjena. Ljudstvo se je po vseh svojih mocéh priza-devalo vbraniti se razposedanja, snovalo je s pičlimi pripomočki posojilnice; cvetele so in rodile dober sad, nihče pri njih ni zgubil ne vinarja, in vendar, glejte, dasiravno so te posojilnice državi nesle lep denar na davkih, slavna, Ijubeznjiva, za blagor podložnih po očetov8ko skrbua vlada razrušila je ravno najbogatejša posojilnice ali založnice! S tem je ubila pač tudi svojo lastno molzno kravo, pa kaj dé to? Molzna krava mo-žem nepričakovanega napredka vsaj škodovati ni mogla. (Veselost na desni.) Naj bodo pritožbe Še tako glasne, do vladne mi za ne prerinejo, — naj se tudi milijoni nakopičijo v žepih posamezrnh, kmetijstvu srčno kri izsesajočih pijavk, — naj se na tisoce ljudém spodnesó tla pod nog, vlada za je na Dunaji in takih malenkosti telegraf ne pri tište , ki nočejo zma. Ce bili do ušes vlade Za sprejeti načel nezmotljivega liberali-časniki opozicije, potem utegnejo čarij y za kmetij iado so to pač res malenkosti, otro- obhaj a ti tisučletnice konfiskacij in v senci so pa gre do kože A V8t in sem popolnoma odseko ndar-le krva> misli kaj y ) iz tisočero namreč te ran postava od 14. junij lostnih razmer. 1868 ni , da edino kriva teh preža- ker mu hladnih s h r a m b z a m o r ejo v 1 i b e r al n e m o b z i r u zanemar j eni vredniki pod perutimi zeló slavljene tiskovne svobodě obh a jati Abrahamové pa se milujejo kot Vlada si je vso to reč izdatno olajsala; se premis- praznike; oni, katerih ne zapró, čudni, stari ljudje ali črnogledci. (Veselost.) Ijevala ni ) k j e prav za prav so te žalostné razmere, Glej na desno, glej na levo, glej kviško, g doli y y ne z eno besedo se ni dotaknila od te (desne) straoi podane interpelacije, ne crkice o njeuem zapopadku po volji. Pa kaj pravim? Nikomur? povsod nezadovoljnost, revščina! Reci moram slavna vlada je res tako daleč prišla, da ni nikomur vec Sam a sebi jo y po na po volji! (Veselost.) Ona živi, kakor pravi tukajsnji list y dí zinila. Vendar pa je pozneje prav resnobno vadi prerokovalcev (avgurov) ne obraza spremenivši, o slabih vspehih parlamenta, nazaduje pa se ziblje s sen-rekla: ,,s tem je odgovorjeno na interpelacijo grofa Ho-henwarta, Groholskega in tovarisev njunih. Lepo timentaluim: ,,slovo vzeti, oh, slovo vzeti, to obnašanje res i (Dobro kraljevin io deželá tak na desni.) Na interpelacijo celih odgovor! (Dobro! dobro! na desni.) tako dolgo, da sladko zaspi. (Veselost.) Ljudstvo strada vsega, Je težko" dolgove, če mogoče, in v a do volj eno mu je delati loterijo staviti. Imamo prav Ce se praša: kdo je Avstriji tolike rane vsekal, lepe postave, katere kaznujejo igre na srećo y s ti ka so in če se hoče dobiti popolnoma resničen odgovor, mora za takimi igralci se reči: Vladaj oca sistema! Mar ni borzijansk li- igralci se kaznujejo po postavi; ,ustavoverske" nadvladuje žuje prosto in slobodno najveco po vseh kotih in luknjah, zasaceni beralizem tišti glej ! država vzdr- ki za dobe politično situacijo? Niso y najnevarnejso igro na bili UOll OIWUOVIJU è JLliQV li UIU 10 D 1 8 0 1T1 Ći T j j 11 S tíi V 0 ~ Oi KJKJKJ y ILI VAC* V O C* rv V Vj» y CVJ V. věrna" ministerstva mesó od mesá, duh od duhá onih ,,C. k. loterijska kolektura. srećo, in da vsak vé kje u se igra, je povsod napis: Zoper to igro ni nobene ljudi, pri katerih se res ne sreberne žlice, kakor je nek postave, noben državni pravdnik ne zatoži tistih, ki te list prav dobro omenil, pač pa milijoni goldinarjev v igralne luknje vzdržujejo. Brez demoralizacije (Vese- žep vtikujejo? Ni mar nekemu udu sedanjega miuister- (pohujšanja) si slavna vlada ne more pomagati. stva pod težo nekakih izdanih skrivnosti tako slabo po- stalo, da je moral za dalje časa iti na odpust? lost.) Lote rij a pobujšuje in spriduje ljudi y to (Dobro, tovo, a vendar se mora vzdržati; saj je vendar bolje y dobro!) Varati se tu ni mogoče! Ta sistema mogla je da ljudsto zadnji krajcar nese v loterijo, ko da bi ga cveteti le pod plajščem centralistične liberalne dobe, in če se ima čast Avstrije popraviti, morali bi vsi družniki neslo v založnico, hranilnico!! Nerazumljivo y OS • # ivo je, kako more kaka vlada tega ministra, kateremu je slabo prišlo, iti za njim v tako zanemarjati blagor mir, a ne ,,cum dignitate", ampak vsi ustavoverski stranki bi se moralo gospodstvo strgati iz rok. Med všemi onimi zvijačnimi besedami, s tistega, ki državo redi in vzdr- ka zuje, kako more držati se pravila: ,,Rustica gens op-timaflens." (Kmet je najboljši, kedar joka.J Da slavna vlada za kmetijstvo nič, právnič ne stori, to / terimi so novi svet slepili, sem vendar našel eno res- je znano vsemu svetu. Zato stori pa še manj za roko- nično, to namreč. da niso y oni krivi dovoljenja za kak y ki 80 dali. „švindel", prosili dehtvo, katero, ker je brez posestva, in tsdaj vsled ampak tudi tišti, ki so ga sploh oslabljene obrtnije v najveći sili, gré z mojster- « ^»i« —- «« ~: — ------ — beračit, da si aUnmnA 9 se nravnost, moraia zvrne 8 stala, zvrne se skim pismom ,,pro patria vsaj skromno mnogo drugih veličastnosti za njo. Marsikdo, ki je ve- brani življenje svoje. Da to ne more dolgo tako biti, za zastopnika ljudstva, želei je minister postati, to bo lahko vsak sprevidel. Tako ali tako! Ali naj se mir med narodi, dá kmetijstvu potrebne red Postal je. Ko pa je bil minister, je spodnje navzgor napravi ic«, ^^ ^^ obrnil, razdjal cerkveno in državno veljavo, prinese! v pomoči, obrtnijstvu zlata tla y ali pa idite ! (Veselost.) razdjano deželo komunizem in lakoto, odločil z vzviše- Tako ne bo! Saj to še zabava za stare bogove ni, ce i nim demokratičnim čutjem po 4000 gold, pokojnine -------------------1--- - ~ r~----o---- r"—j---- .— r~ ~ ------------7------ za ministre, si z besedovanjem in zvijačami zidal pa- ziciji kot opozicija zoper lastno stranko. (Veselost.) y lače, nabasal si z milijoni in enakimi rečmi žep y J ^ šel y pustivsi „mnogo nadlogi, in ti trajate dahe. ljubljeno domovino" v si potem in Kaj pa se ponuja in daje ngonobljenim deželam za odškodovanje? Pravna država pulvis es et in vlada, zapuščena po svoji lastni stranki, uskoci k opo- ,Ha beant sua fata libelli" — jaz mislim , tudi o minister-stvih to veljá, in cerkev pepelniČno sredo pri pepeljenji kliče tudi ministrom mogočae besede: ,,Memento , quia pulverem reverteris" (Spomai se , da si morala bi vsaj osebno svobodnost, zastop deželnih za- prah in da se povrneš v prah.) (Splošna veselost.) Daj dev bolj pospeševati; a vendar je visoko oficijozni glavni nam Bog kmalu politično pepelnico!" (Splošna ve- li8t liberalizma moral javno pr da Je laž y če se da so Prusi radi vojaki. e- brezverstva. Po takem tedaj ne pomaga Prusom prega- vsedel na županijski prestol! ®__• %_ _ i 1 1 1 • v C\ . » « # i • § • it Zato se tudi vsem t - njanje katoliške eerkv n ič? stim ) ki so mu bili pred letom trn v peti, přikupuje in * Zima je letos že prve dni tega meseca hudo pri- na V8° moč hlini za skrbnega „očeta" občinskega. No, tisnila po'vseh deželah našega cesarstva. Silni viharji s na 8Vetu Je veliko mogoče, zakaj tudi to ne; al naj mi snegom so v severnih krajih hude zamete naredili, pa je dovoljeno vprašanje: zakaj pa kot svetovalec žu- pan8tva svoje dolžnosti ni spolnil? Komu neki je bolj G w f v/* J "wuv u ijj uic jiioi uuiii y pa tudi pri nas na Krasu. Ko so ti potihnili, je nastopil hud mraz okoli dne t. m. Tako so v Krakovi na priročno bilo ) pri šoli potrebno poskrbeti, ko ravno Poljskem imeli 25 stopinj mraza , v Levovu in Tarno- njemu ? katerega le je bolj dolžnost vezala, županu po- poli 23, v Pragi 21, na Dunaji 13, celó v Trstu sto magati težko butaro nositi, kakor ravno njemu > ki J* pinj po Cels. gorkomeru. dni do 14 stopinj po Reaum. Ljubljani je dospel neke Naši dopisi. goruje Ziljske doline na Koroškem 10. dec. (Od kup duhovne bire ali kolekture.) V zadnjem listu „Novic* županu butaro županstva naložil? Kdor želi čast žu-panstva doseći, naj pusti hlinstvo na strani in naj od-kritosrćno reče svojim srenjčanom: ,.možje, mene vo- delal za blagor občine !" In srenjČani lite > jaz bom utegnejo mu vroče želje spolniti in zaupanje do njega pridobiti, katerega si z dosedanjim obnašanjem podkopuje. 1Z- Tako .Ie 7 brez zamere 7 dragi moj F.! smo brali, da tudi na Kranjskem gré za to da kolektura od 7 um ui «ujonvuj fe* ^ 7 ^ c* Ul ki jo od starodavnih časov dobivajo duho se t. Vipave. (Čitalnica naša) bode imela 19. decembra svoj redoi občni zbor, k kateremu se vsi gospodje ojih faranov, odkup denarja premenila 7 to e plačilo gotovega družbeniki vljudno vabijo. Odbor. in da je deželni odbor Kranjski hodnjo nedeljo Bizovika pod Ljubljano. (Čitalnica naša) ima pri- to je 19. t. ro. popoldne svoj občni sklenil pozvedovati po deželi, kaj mislijo prizadeti ljudje zbor. Prediožil se bo sklep računa preteklega leta o tem odkupu. Stvar y vredna dila 7 akaj ? zato važna in resnega prevdarka potem bode volitev predsednika in zaslišali se na- mi J . QC1 LUiDCl na VJUftUp ot in tudi pri nas ne, v srcih ljudstva odkup 7 se ni ro- zmirom svojim duhovnom rado dajalo biro bilo več pridelka, manj pa, če bilo ga rodila se 7 m več 7 7 ki će je kaj y ampak v glavah liberalcev , ki po vseh kotih sti- z ljud sveti posamesnih udov. Vljudno vabimo vse ude in druge goste , ki hočejo v naše društvo stopiti. Naj jih nikar ne straši ne mraz ne sneg 7 vsaj zima bo minula y kako bi pretrgali vsako zvezo duhov Odbor čitalničic. Vsa pozornost je bila zadnjih dni obrnjena na državni zbor Dunajski, kjer je zbor- pa bo zopet leto. Ljubljane. stvom, in jih v tesnejšo zvezo z davkarijami spravili, nica poslancev obravnavala proračun za prihodnje leto. bi se jim ked če ne j*"* »vu«), uc uc ui v vsem se vêdli tako, Pod teškimi, z nožem neoborive logike dajanimi udarci kakor jim svétna gosposka veleva, utegnilo primeriti, od državnopravne stranke, katerih ustavoverci niso mogii se jim zacasno zapre, kar imajo v davkariji odkup- odbiti z razlogi, so se zaćeli sami med seboj vjedati. Kar da bire dobiti. To je tisto „Maulkorb hober hángen" zboruje Dunajski zbor, niso se čule nikdar tako grozne in spada med orožje na Pruskem že zeló razvitega zatožbe in pritožbe zoper vlado in njeno sistemo, kakor katereg „kuíturkampf; timo tako zdatno verske postave izvršujejo dozdaj v Avstriji še ne ču zdaj, ministri vsi skupaj so jih siišali 7 pa niso imeli kakor v Nemčiji, dokler se nove s čim se braniti. Ko bi kaj tacega y m v tako zvani „milder Form se dogodilo v drugih Čati Pa kam sem zašel s svojo pisarijo, hoteč 7 kako se unidan vršila obra poro parlamentih, pri tej priči bili bi odstopili vsi ministri, pri nas v Avstriji pa tebi nič meni nič obsedijo na za ške kolekture v Rajzab. Većina odkupniko dkup fa- svojih stolih ! ni- (Iz seje družbe kmetijske 5. dne t. m.) imamo kakor ni bila z odkupom zadovoljna, rekši, da bi kakor poročati še sledeče: K r a n j s k o - p r i m o r s k o goz- dozdaj to m reč raji v blagu dajali Ker se kolekturni odkup ni tako po ceni skazal, kakor se ljudém bodo í tedaj poprej pripovedovalo, in ker nekateri farani jazni vzájemnosti. Odbor enoglasno pritrdi. darsko društvo naznanja svoj začetek družbi kmetijski , jej pošiija svoja pravila in izreka željo po pri- Na novo meli po 100 in tudi po 200 gold, odkupnega ka- ustanovljena živinska zavarovalnica na Dunaji pitala plačati, zato bilo in slišati kup tudi olj 7 ki ideti mnogo kislih obrazov pošiija svoj oglas s prošnjo 7 naj kmetijska družba 80 razpr kom žvižgat! Menda se takih gl kli: naj gre vsa od- jo priporočila gospodarjem. Odbor vzame ta oglas na vas na Kranjskem manjkalo ne bode pri Vojsko pri Idriji 10. dec znanje ljenje Prošnjo Ljubljanskega magistrata za dovo- živinskega sej ma dan vsacega me ker se Je bala da bi je podal neki mož v Id gre njegova žena naproti o hudem mrazu kaka nesreća ne pripetila medpotorna oslabela in, ker so hiše daleč narazen dne t. m. se se ca, ki je od c. k. deželne vlade bila družbi kmetij- na sejm; proti večeru mu ski v poročanje poslana, odbor se mu reva 80glasn0 odobruje. 7 po y ni bilo mogoče kakega člověka doklicati ter JeJ zmrz nila. mož jo drug dan iskal 7 pa tudi Za presojo gosp. M. Scheyerjevega predloga katerem naj bi družba kmetijska v prevdarek vzela ; ali ni prezgoda j, da se napravljajo nove z e m l j i šk e knjige (Gruodbiicher), predno ni nov kataster razgla- m sen mogel najti , ker je bila pravo pot zgreši Se t. in. zjutraj so jo našli Aj »u ju uaou, ko so k božji službi èli v dr. Poklukarja, Detele, ... * je pa pri nas res tako hud, da drevje poziv družbe kmetijske Dunajské se je sklenilo je bil po predlogu dr. Bleiweisa poseben odsek izvoljen iz gospodov : predsednika barona Wurzbacha, Sol majerja in Vičelna. cerke poka. > Na p e t i- strehah Borovnice a tudi pe dec Imamo peteli cr © na cijo poslati zbornici poslancev, naj bi odobrila predio ministerstva kmetijstva o svoti za državne subven-pod strehami, ki se kakor uni cije kmetijstva; g09p. grof Barbo se naprosí, zbornici izročiti to peticijo, ostale g. poslance Kranjske pa Bilo obračajo po vetru. To nam kaže sledeća historij je malo več ko pred letom , ko so imele biti pri nas JC luaiu VCU IV U ptcu ICbUUJ , XVVS ou lUiClV U tví pil UHO prositi, U« JU ^vupitnjv« 4l » vouji ^ivivuv Je bil enoglasno voljen vitez Gut- ako neveren Totnaž ostane, dokler ne vidi v dejanji tega, m an st bal, predstojnik podružnice Rateške , vodstvo kar obetajo gori navedene besede. vinorejske šole na Slapu pa naprošeno, naj poroča y kaj básnilo, da bi na korist Vipavske in sploh Kranjske Ce je ,,Zvonov( c vinoreje se vzelo v obravnavo v onem shodu, naznanilo županstva v Dobličah in Adlesičah Jurčicev ,,Narod" vrednik bral, kar mu y Na da pisal na slavo y je ravnokar in ga res navdaja ,,blag duh" in želja „mirti in sprave" mora pač vzdih- niti: ,,Bo g varuj me prijateljev mojih, pred sovražniki se sta vodnjaka v Bistrici in Bojancih popolnoma do- bodem sam branil!" ,,Naroď" namreč s tištim neumnim delana, je odbor sklenil naprositi gosp. H o m a č a, in brutalnim napuhom , ki je lasten slovenskim divja- predstojnika Metliške podružnice, da ogleda vodnjaka kom v j)iouotv.'jUM\c» xuuiiioivv puuiutiuivv/, u« v^ivu« ivuujnad nvui, * zvezde kuje Stritarja, m íiupci in se potem po njegovem poročilu izplača županstvoma jamo koplje namesti da bi mu prijateljev pridobil. in zopet Zvonu" druga polovica obljubljene podpore. Isto tako se je sklo- nilo o vodnjaku na Cešnjicah y za katerega ogled (Društvo za umetno obrtnijo v Mnihovem) napravi se naprosi gosp. Cerar, posestnik in učitelj v Blagovici. od 15. junija do 16. oktobra 1876. 1. razstavo izdelkov umetne obrtnije, in vabi k vdeležitvi tudi obrtnike Av- Ker sta župana v Pod kraj i in Trnovém odboru strijske, kateri naj oglase do 28. decembra Avstrijskemu poslala zavezno pismo o napravi vodnjaka, se jima je centralnemu odboru za to razstavo da Dunaj pošljejo. dovolilo izplačanje prve subveocijske polovice. — Za Program in natančneja razjasnila o tem se dobé pri nove ude bili so v tej seji sprejeti sledeci gospodje: obrtnijski zbornici v Ljubljani. Fentlei e nrik y posestnik v Postojni, Globočnik Ivan y župnik v Slavini , Poljšak Josip mlajsi, posestnik Slapu I I I ■ H na To- (,Slovensko stori lepo polni. Preteklo sredo so bili pro-izdelani po znaném fran ma ž Stare Srećko, grajsčak na Kolovou, Virgler To- coskem okusu, odlikovali so se posebno gg. Jeločnik c. kr. živinozdravnik ^v Crnomiji, Kuralt Teodor, Schmidt in Kocélj, pa gospica Podkrajškova burki ..Hiši na" ili U Ci , v. ivi • til » « • UI (V ^v vy i íí v/ i j j , i i* i u jl. uuuvi , u w u ui i u t i u t.\ u v C i J , p a, ^uo p c. k. sodnijski adjunkt v Crnomlji, Kern Rudolf, c. k. tudi drugi so se dobro obnašali. . ______ sodn. adjunkt v Crnomlji, Sušteršič Franjo, trgovec v (in več kot burka ni hotela biti „Hisina") je gosp y » y Crnomlji, Križaj Nikolaj, kaplan v Semlču, Martinak Kajzelj z Alešovčevim iz slovenskih pesmi prav Josip , c. kr. sodn. adjunkt v Metliki, Rothel Matija, drastično sestavljenim kupletom vzbudil mnogo burnega y I/DIU , V. tt 1 « OUUU. «UJUIJBV T iUVUilM f "UH c. kr. sodo. adjunkt v Metliki, Blažek Ivan y lekar v smeha in živahnega pripoznanja. Gosp. Aléšovec je pokazal, da zna Metliki, Sobčić Josip, občinski svetovalec v Metliki, v godbi sicer samouk, al vendar je Nemanič Josip , usnjarski mojster v Metliki, Intraš skladati napeve, ki se poslušavcem dobro prilegajo. Franjo, kleparski mojster v Metliki, Gavgelj Lavoslav, Gospá Odijeva je hvalevredno sodelovala in njena mu- soboto se posestnik v Metliki, Golija Anton, posestnik v Metliki, zikalicna vloga se ji je dobro obnesla. Fleišman Lavoslav, posestnik v Metliki, Simonie Martin, bo igrala vesela posestnik v Metliki, Pečarič Martin, posestnik^v Metliki, dobra. Navratil Alojzij, posestnik v Metliki, Rajner Simen jgra „Ogenj ni igrača", ki Je neki prav y po- sestnik v Metliki, Premer Anton, upravnik v pokoji v dne t. m (Citalnica) napravi prihod Metliki, Premer Ignacij, mlinar v Primostku, dr. Deu „besedo", deli 19 deci katere interesantni program je sle- iuctimi , HCliiCl Xguauij , uinuai v muiuovau, . a^v« ucuí . 1. F O T C h t g O t t - T O V a Č O W S k y--„VjlUga ^UUY Edvard, c. kr. okrajni sodnik v Crnomlji, dr. Hinter- moški zbor s čveterospevom. 2. Verdi — iz opere,,Ri Slog > 11 11 11 40 kr. 30 kr. Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 krajc. Naročnina se pošilja Blaznikovi tiskarnici v Lljubljano in to najceneje po poštnih na kaznicah (Postanweisungen), ki se dobivajo pri vsaki pošti in veljajo kraj c. Častite naročnike prosimo, naj hitijo z naročitom, da brž prvi list v redu dobijo. Vredniátvo. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef BlaznikOYih dediee? v Ljubljani.