^ENA LIR 30 PoStnlna plačana - Sped. abbon. post. - n. gr. GOSPODARSTVO G O V I FINANC U S T R I J R T KMETIJSTVO TETO X ŠT. 234 PETEK, 7. SEPTEMBRA 1956 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 KRIŠKA VOLILNA AGITACIJA V ZNAMENJU INFLACIJE ZAGREBŠKI VELESEJEM NA RAZŠIRJENEM SEJMIŠČU Vse kaže, da bodo notranje' gospodarske in socialne razmere v ospred-i!U volilne agitacije v Združenih ame-Iških državah, ki si bodo v novem-dtu izbrale Eisenhowerja, kandidata apublikanoav, ali Stevensona, kandidata demokratov, za svojega predsed-''ika. Zunanji politični pogledi demokratov in republikancev se v bistvu de razlikujejo; 'zato ne bodo govorčki na volilnih shodih mnogo operi-‘dli z_ zunanjo politiko. Pristašem demokratske stranke bo Hed volilno agitacijo prišel prav naj-dovejši razvoj ameriškega gospodariva. Posledice inflacije o kateri so 'apublikanci že govorili, da so jo Stavili, se čedalje bolj čutijo v vsak-banjem življenju ameriških državljanov. Draginja narašča. Ameriški do-‘dr je danes vreden samo 51 stotink dolarja iz leta 1939. Kljub temu so ;ePublikanci uspeli, da so ohranili življenjske stroške od leta 1939 do prvega tromesečja leta il956 približno da isti ravni. Spomladi pa so priče-cene nenadoma skakati; tako je dastopila draginja. Delavci so med iem časom sicer izvojevali poviške Mač, ki so približno ustrezali zviša-dju življenjskih stroškov, vendar v iadnjem času zopet čutijo posledice daraščanja cen. Da bi zavrle inflacijo, so republikanske oblasti podražile denar s tem, da so banke povišale obresti na posedla. Državni organ, ki usmerja fiman-,;do politiko, »Federal Reserve Board« i6 dal navodila prav v tej smeri, to j6, da je treba z višjimi obresti zadržati v bankah čimrveč denarja in s tem tanjšati denarni obtok. Seveda je ldkšna politika zadela na milijone žktheričanov, ker igra v ameriškem gozdarskem življenju kredit mnogo V6fijo vlogo kakor drugod po svetu, ^ri tem ne mislimo samo kupovanja da obroke, temveč tudi na poslovanje ('eiikih podjetij industrijskih, trgovinskih, gradbenih in drugih. Skrče-dje kreditov s strani bark je povaro-Mlo zmanjšanje obsega poslov. Poleg d°djetij so morali tudi razne samou-dravne ustanove, kakor občine, prilagoditi svoje delavne načrte novim 'aameram in jih skrčiti. Marsikdo je Pustil svoje načrte za gradnjo hiše Mi za nakup avtomobila, hladilnika, ^ televizijskega aparata i-t.d. Nova politika omenjene vsedržavne dstanove »Federal Reserve Board« bo dteprečila izvršitev marsikaterega na-Ha ameriške industrije za razširitev. bo seveda imelo kot posledico na-^Op večjega ali manjšega mrtvila v teoizvodnji. »Federal Reserve Board« Moče vsekakor preprečiti širjenje Mneriške industrije z nabavo kredita. Vprašanje je, ah bo vlada uspela dstaviti dviganje cen. Preiskava, ki te je izvršii znani zavod »Gallup«, je OJ URAH IZ AVSTRIJSKEGA PREMUGOl/AUKA Premogovna ležišča okrog .Zilling-terfa med Dunajskim novim mestom !>> burgenlandsko mejo so zopet v o-teredju zaenmanja oblasti in državne-kapitala. Gre za 4ež.šča lignita, k. te cenijo pa približno 30 milijonov ton. med prvo svetovno vojno so premog jz teiga revirja izkoriščali za termično centralo, ki je dajala energijo tenajski občini, kasneje je bilo obia-te.Vapje ustavljeno zaradi nezadostne kalorične vrednosti lignita. Obnovitev dremogovnika utemeljujeta sedaj dva ra£loga. Piedvsem je naraščajoča pozeba po energetskih virih omogočila ‘‘godnejišo kalkulacijo za izkoriščanje Ognita in električne eneig je, nadalje prihaja v poštev tudi pričakovanje, 'ža bo novo podjetje iz pepela zilling-'terfskega lignita y zvezi z novo termično centralo moglo pridobivati Stran. Preiskave so namreč ugotovile, 'te vsebuje vsaka tona pepela tega li-Stiita povprečno 100 gramov urana, kar Domeni — če se računa z 10% pepela ' na 30 milijonov ton premoga oktog 3(K) top urana. Načrt, ki se sedaj ob-tevnava, predvideva letno proizvodnjo 'teO.OOO ton premoga in 5C0 milijonov telovatnih ur električne energije, ob-Dtiem pa pridobivanje urapa iz premogovega pepela. Novo podjetje namera-tejo ustanoviti s finančno udeležbo du-tejske občine, nižjeavstrijske dežele in ^Urgenladna. Povod za raziskavanja, ki so omogočila ugotovitve v pogledu ura-Da, so dale podobne preiskave na Ma-tearskem. 'INOGO PETROLEJA V AVSTRIJI Avstrijska petrolejska uprava (CMV žtesterreichische Mineralolver-vvaitung) te y prvih šestih mese.ih letošnjega teta pridobila 1,661.243 ton pafte, od teterih je pr.b ižno 650.000 top po lan. stoletnem sporazumu dobavila Sovjet ski zvezi, nekaj tisoč ton pa na osnovi tekega starejšega sklepa Češkoslovaški republiki. Okrog 100.000 top so predele v predelavo čistilnice inozemskih teužb Vacuum in Shell, približno 800 'isoč ton pa čistilnice same Avstrijske Petrolejske uprave. Čiščenje je dalo bencina, 9% petroleja, 26% plinskega olja, 45% kurilnega olja, 2,5% °4a za mazanje in 1,5% zemeljske smo- te. pokazala naslednje: 48% povprašacnih oseb je bilo mnenja, da bodo cene še poskočile v treh naslednjih mesecih, medtem ko je 45% izrazilo mnenje, da bodo ostale na sedanji ravni. Republikance utegne za volilno agitacijo škoditi zlasti okolnost, da so poskočile cene živilom, ker gre za artikel, ki je neobhodno potreben vsem slojem za življenje. Padec vrednostnih papirjev Iz New Yorka poročajo, da je že pred nekaj tedni nastopilo padanje tečajev vrednostnih papirjev, to se pravi delnic ameriških industrijskih podjetij. Zadnje dni se je nazadovanje tečajev industrijskih papirjev še zaostrilo. Indeks tridesetih vodečih ameriških industrijskih podjetij je pretekli četrtek padel od 501 na 496, medtem iko je šs začetka avgusta znašal 521. Se bolj značilno je splošno mrtvilo' na trgu z vrednostnimi papirji. Dnevni promet je v zadnjih dneh dosegel samo 1,500.000 komadov, medtem ko je lansko leto povprečno" znašal 2,5 do 3 milijonov na dan. Ta pojav 'pripisujejo zlasti novembrskim volitvam, podražitvi, kredita in sueški ikrizi. Nikakih znakov ni, ki bi napovedali zboljšanje teiga položaja. Prevladuje splošno mnenje, da bo republikanska vlada odločnejše nastopila proti inflaciji v primeru ponovne 'izvolitve E:isenhowerja za predsednika. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE. Zdaj je tudi banka, ki izmed dvanajstih pripada zveznemu rezervnemu sistemu, to je Disfcrict Bank v Cansas Cityju, zvišala obrestno mero od 2 3/4 na 3%. Splošno je v Ameriki še vedno zelo veliko povpraševanje po' posojilih, čeprav je bila obrestna mera zvišana. na Anglijo in Francijo Anglija in Francija žene a še večno spor zaradi podržavi j enja Sueške družbe na ostrino. Angleški vojni mmister A. Head je osebno napadel predsedn'-ka Naserja in izjavil, č-a Vel. Britanija ne more dopusti i, da bi Sueški prekop ostal v rokah človeka, ki krš pogodbe; kajti od plovba skozi Sueški prekop odvisita industrija in življenje angleškega naroda. Prav tako ostre izjave smo culi iz ust francoskih .državnikov. Angleške vojaške postojanke na Cipru so ojačili z izkrcanjem francoskih čet, ki so prispele iz Alžira. Ciper jia z vojaškega vidika blizu Sue- Sodelovanje med ameriškimi in nemškimi tovarnami Studebaker-Packard Curtiss-Wright in Daimler-Benz lliz angleških virov poročamo, da je bil med ameriško av.omobilsko tovarno Studebaker-Packard Corporation, ki je četrta po svojem obsegu v Ameriki, in družbo Curtiss-Wright Corporation sklenjen sporazum, po katerem bo zadnja družba prispevala nov kapital za poživi ev prve. CurUss-Wxight Corporation je znana po proizvodnji letal. Ta družba bo pomagala omepje-ni avtomobilski tovarni pri strokovnem vodstvu pa tudi s kapitalom. Kupila bo 5 milijonov delnic po 5 dolarjev ter bo tako lahko nadzirala delo prve družbe. Poleg tega bo Curtiss-Wrrght najela nekatere obrate .družbe S'ud!e-baker-Packard Corporation proti odškodnini v znesku 35 milijonov dolar- l/elikc ladje petrolejke okoli Afrike ? •Zaradi zapletov, ki so nastali okoli Sueškega prekopa, predvsem pa zaradi podražitve prevoza petroleja skozi Sueški prekop, sp izvedenci prišli na dan z raznimi predlogi, kako bi re dala premostiti prevo.pe težave to prevažati petrolej po drugih poteh. Nekateri predlagajo gradnjo novega preko;a od Perzijskega zaliva ob izraelski meji do Sredozemskega morja, drugi pa graditev novih paf ovodov čez Arabijo ali skozi države nekdanje Fa’esti-ne, tretji so zopet mnenja, da bi z velikimi ladjami-petrolejkami prevažali petrolej okoli vse Afrike. Skozi Sirski prekop ne morejo pluti ladje-petro-lejke s lonažo 45.000 ton, ako so popolnoma natovorjene. Na Japonskem so te dpi zgrad li ladjo petrolejko »Umiverse Leader« z nosilnostjo 84.730 ton za ameriško družbo American Company Umiverse Tank-ship. S to ladjo nameravajo prevaža i petrolej iz Perzijskega zaliva v S verno Ameriko okoli Afrike ob rtu Dobre pade. V velikih angleških ladjedelnicah Vickers- Armstrong so zgradili ladjo petrolejko »Eugenia Niarchos« za grškega brodarja Niarchosa. Nosilnost te ladje maša 47.150 ton. Ladja plove 37 čevljev 9 unč globoko, to ise pravi, da ne bo mogla plini skozi Sueški prekop, ki je na nekater ih mes ih globok samo 35 čevljev. Sueška družba je imela v načrtu, da poglobi prekop na 38 čevljev (1 čevelj meri 0 30 metra). V ameriških ladjedelnicah v New-port Nevvsu bodo pričeli graditi več ladij petrolejk, ki bodo imele nosi -nost po 60.000 ton. Tako velike petrolejke bodo prisiljene pluti oko'i J.ž-ne Afrike. jev; te obrate bo uporabljala za izdelovanje reaktivnih letal, ki jih je pri njej naročila ameriška vlada. Zanimivo je, da sta omenj-eni ameriški družbi slopiii v siik z nemško tovarno Daim’e:-JBenz AG iz Zahodne Nemčije, da bi ta družba dovolila izkoriščanje nekaterih njenih izsledkov za izdelovanje Dieslovih motorjev na nafto. V zameno si je nemška družba izposlovala dovoljenje za uporabo nekaterih izdelkov ameriške družbe Cur-tiss-Wright v Nemčiji. Finančne težave družbe Studebaker-Packard Corporation so bile že davno znane. Odkar je prišlo do spojitve med družbama Studebaker in Packard oktobra 1954 ni pova družba izplačevala dobička. Lansko leto so njene zguba znašale skoraj 300 milijonov dolarjev, v prvem tromesečju letošnjega leta pa 14 milijonov dolarjev. V angleških finančnih krogih so mnenja, da bo sporazum s Curtiss-Wright Corporation c-mogočll družbi Studebaker-Packard najetje večjih kredi ov pri bankah. Ostane še vedno odprto vprašanje, ali bo šla prodaja avtomobilov bolj od rok kakor doslej. Prav zaradi popuščanja konjunkture v prodaji avtomobilov je to podjetje zašlo v finančno stisko. Zaradi slabe kupčije z avtomobili so bila prizadeta tudi druga velika ameriška podje' H. ep je bil dohodek koncerna Gene al Motors v prvem polletju letošnjega leta za 24% manjši kakor lansko leto v tem času, čeprav je znašal še vedno' pad pol milijaide dolarjev. Dohodki Fo.dovih podjetij so se skrčili za 44% in so znašali 192 milijonov; dohodki skupine Chrys!er so se zmanjšali za 73% ter znašali 19 milijonov dolarjev. Velika ameriška podjetja pripravljajo zdaj svoje izdelke za leto 1957. Te bodo nalašč vrgli na trg z zakasnitvijo, da bi trgovcem omogočil prodajo dosedanjiih modelov. Postavili so 13 noviH paviljonov TRI NOVE LADJE V SPLITU Nedavno je pričela na obalnih progah voziti nova ladja »Jugos'avija«, ki so jo zgradili v splitski ladjedelnici. Ta motorna ladja lahko sprejme 1203 potnikov ;dolga je 93 metrov, ženeta jo dva molorja tipa Sulzer z 2400 konjskimi silami. Ladja do eže b z no 18 5 morske milje na uro. V splitski ladjedelnici so splovili motorni tromper »Nikola Tesla«, ki ima 10.270 ton nosilnosti. Ladja je bila zgrajena za Jugoslovansko linijsko plovto. V Splitu so tudi postavili kobilice za motorni tramper Atlantske plovbe iz Dubrovnika, z nosilnostjo 10.270 ton. To je podoba kra ja Iknatpna, enega izmed siavn h faraonov, ki so v.adali Egiptu. Pometa je po kipu, ki ga čuvajo v francoskem mazeju v Louvou. Ostanki stare egiptovske civilizacije so raztreseni po velikih muzejih po- svetu ,y Egiptu pa še posebej v piramidah ini raznih najdiščih, ki j-h odkrivajo starinoslovci. Ali bo Naser uspel vrniti Egiptu nekdanjo slavo? Vsekakor postaja vodilna osebnost med Arabci. škega prekopa. Sicer sla se Anglija in Francija dogovorili o izkrcanju francoskih čet pa Cipru že pred petimi tedni, ko sta bili še bolj bojeviti in še njs-o bili objavljeni zaključki londonske konference o Sueškem prekopu. Za spopad z orožjem zaradi Sueškega prekopa ni nepo.redne aiaya.nosti, ker so Združene ameriške d.žave odločno nasprotna takšnemu reševanju krize. To njihovo mnenje se gotovo povsem krije z glediščem Sovjetske zveze, ki sicer podpira Egipt, Angleški listi poročajo iz VVusningtoii-a, da so y ameriškem zunanjem mtoislrstvu vprav razkačeni, ker so bila posredoyan,a ameriških odposlancev v Londonu in Par.-zu, da bi Anglija j-n Francija ublažili svoje zahteve, brezuspešna. V Washtog~ tonu imajo vtis, da si Anglija in Francija celo želita, da bi Nas-er odb 1 po-sredovalni predlog ameriškega zunanjega ministra Dultesa. O tem predlogu se zdaj pogaja v Kairu odposlanstvo 18 držav, ki ga vodi predsednik avstralske vlade Men-zies. Dull-es predlaga, naj bi prosto plovbo skozi prekop- n-adzira-1 poseben svet pri Organizaciji združenih narodov. Naser je nasproten podobnemu mednarodnemu nadzorstvu nad prekopom in bi rajši sprejel indijski predlog, po katerem bi posebna mednarodna u tanova dajala eg ptaviski upravi prekopa samo nasvete. Računajo, da bodo pogajanja v Kairu trajala kvečjemu 10 dpi. Američani ne bodo dokončno prekinili pogajanj niti v primeru, a-ko bi Naser zavrnil Dullesov predlog. V temi primeru bodo skuša i doseči sporazum na -tej-le podlagi: egiptovska vlada naj poveri upravo prekopa novi ustanovi, ki bi jo sama p ga-nizirala in v katero bi povabila še izvedence iz drugih držav, ki bi užiy£-l zaupanje teh. Zagreb, sept. r956 Leto 1956 bo y letopisih ZagrebšKe-ga velesejma označeno pp.ebej, roda ne samo y njegovrh letopisih. To je leto velikih in uspešnih del, saj je bilo končno -odpravljeno dolgoletno pomanjkanje -razstavnega prostora; to je oviralo razvoj velesejma, ki se ni mogel prilagoditi potrebam domačih in tujih razstavljaleey. Ko je bila zdaj zaključena prva faza razširjenja ye-lesejemskih prostorov, zavzemajo ti sedaj pa novem in starem sejmišču okoli 80.000 kv. metrov, medtem ko- zavzema vse novo zermlj.-šče površino 370 tisoč kv. metrov. RAZS1AVLJALCI IZ EVROPE AMERIKE, AZiJE iN AFRIKE Izgraditev novega razstavnega p.o-stora -na južnem bregu Save preds.ovij a edinstven podvig ne samo v Jugoslavija, temveč tudi med ostalimi mednarodnimi sejmi. Z odločbo- te.danj ga mestnega ljudskega odbora v lanskem letu ni bilo samo dodeljeno novo zemljišče, temveč tudi dana pobuda za čim hitrejšo izvedbo načrtov. Ce ponudimo, da so se prva dela začela šele a-priia tega leta, in pregledamo, kaj vse je bilo dograjeno, se nam šele pokaž.-ta obseg in brzjna graditve. Na noy<.m zemljišču je bilo zgrajenih sedem paviljonov tujih držav, m.d katerimi vzbuja posebno po.on.o^t kitajska palača, prva kitajska sejemska zgradba na medn-arodn.h sejmih. Velesejem kn uprava je nadal.e zagotovila paviljone še trem drugim državam ;dograjeni so brli tudi paviljO-ni za jugoslovanske raz-stavljalce kovinske industrije, strojegradnje, elektrotehnike, radio in tekstilne industrije ter precizne mehanike. -Novi pavdjon, jugoslovanske industrije, ki zavzema prostor 11.800 kv. m, je res nekaj pomembnega. Po.eg tega je bila zgrajena upravna stavba, naca-Ije restavracija, p-ošta, paviljoni za graditelje sioj-ni-c in špediterje ter za razne sejemske pomožne službe. Tako- so lahko vsi interesenti najeli toliko pros.ora, kolikor ga zahtevajo njihove gospodarske koristi. S svojo splošno in gospodarsko politiko je velesejem uspel zbrati veliko število tujih držav. To jesen sodelujejo razstay-Ijalci z vseh kontinentov razen jz Avstralije, in sicer iz Albanije, Argentine, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Egipta, Anglije, Fran-ije, Grčije, Holandije, Indije, Italije, Izraela, Kitajske, Liechtensteina, Madžarske, Zahodne lin Vzhodne Nemčije, Norveške, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Švedske, Švice, Urugvaja in 7 RAZSTAVLJALCI IZ VŠeIt JUGOSLOVANSKIH REPUBLIK Ni mogoče navesti, kaji yse razstavlja vsaka posamezna država, za.o se je treba omejiti na značilnosti, po katerih se razlikujejo posamezne skupine -razstavljalcev. Podjetja iz industrijsko razvitih držav razstavljajo industrijske in druge stroje ter proizvode, za katere se interesirajo kupci iz Jugoslavije in drugih držav, ki so poslali svoje predstavnike na to prireditev. Manji r-azvite države ponujajo vzorce vseh izvoznih artik.ov, a razstavlja-ci iz vzhodne Evrope in Azije prav tako razstavljajo proizvode svoje ina-ustiije in svojega kmetijstva ter -artikle, ki so značilni za posamezne države. Druga razlika med razstavljale! je tudi V tem, -da jugovzhodne in azijske države v glavnem sodelujejo s svojimi zunanjetrgovinskimi podjetji, medtem ko so vsi ostali razs avl.alci tudi proizvajalci. Število razstavljalcev — 1483 —• se deli približno enako na jugoslovanske (762) in- tuje (715). Na sejmu se srečamo z že dobro znanimi podjetji, razstavljajo pa tudi podjetja, ki so prvič prišla na sejem. /Ker je na razpolago več prostora, so -se razširile stojnice posameznih razstayljalicey, povečalo se je tudi njihovo število tako iz tujine kakor tudi jz Jugoslavije. Tudi to pot so zastopane vse jugoslovanske republike, katerih podjetja razstavljajo proizvode z vseh proizvodnih področij, od rudarskih do topilniških, od kovinskih artiklov do proizvodnje strojegradnje, elektrotehnike, telekom-un.-kacij in precizne -mehanike, pa tudi kemični, tekstilnii lesni in puehranje-val-nii proizvodi. Razstavljeno je za:es veliko števdo vzorcev, to je kar 7.292. Povečalo se je tudi število domačih in tujih razstavljenih predmetov, pojebno pta artiklov široke- potrošnje. Jugoslovanska industrija prikazuje mnogo večji asortiment kakor lansko leto; tako se je število tekstilnih artiklov povečalo za 2.200, proizvodov iz usnja, krzna in gume je 1-54 yeč, medtem ko- razstavlja kovinska industrija 111 proizvodov več, elektrotehnika 140, a lesna 34. Jugoslovanska podjetja so proizvedla vrsto novih proizvodov, ki jih je Jugoslavija doslej uvažala. Mnoge so že -preizkusili. Tujina bodo lahko konkurirali ne samo po- svoji kakovosti, temveč tudi po svojih cenah. Skupno je razstavljenih 4.330 jugcslo , ansk h proizvodov, to je 588 več kakor lansko- leto. na ZaorebšKem sejmu Otvoritvi Za-g epskega- velese.ma ba prisostvovali tuni predsednik Tržaškega velesejma ing. Sospisiio y spremisjvu glavnega tajn.ka dr. Ghiarutiniija. V Zagreb odpotujejo nudi predstavniki tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske zbornice v Miiapu, ki pe bodo udeležili zasedanja te zborni e in Ju goslavapsko-italijanske zbornice y Beogradu v času od 12. do 14. septembra. Za letošnji velesejem y Zagrebu y-.ada vehk-o zanimaj!, e na Tržaškem in v Italiji. JUGOSLAVIJA NA VELESEJMU V BARIJU Letošnji velesejem y Bariju (Fieru del Levante), ki bo dvajseti, se odpre 7. septembra. Razstavni prodor je bil povečan pd 20J.OOO na 250.000 kv. ni. Lani se je sejma udeležilo 6.400 raz-stavija-icev. Med novimi razs.-avljalci so letos Cehoslovaška, Albanija, Bolivija, tn-donezija, Jugoslavija in Liberija. »H dobo« zlasti po-zdiav-lja udeležbo Jugoslavije ter pripominja, da si z o-beh strani prizadevajo, da bi pospešili izmenjavo med Južno Italijo in Jugoslavijo. Italija zavzema zdaj prvo m-esto y jugoslovanskem izvozu in tie-tje v jugoslovanskem uvozu. Velesejem bo odprl sam predsednik Italijanske republike Gronchi. ČEŠKOSLOVAŠKA TEHNIČNA RAZSTAVA Od 8. do 30. septembra bo v Brpu II. češkoslovaška tehnična razstava. Na njej- bosta- češkoslovaška indus.rija jn obrt prikazali svoje jiajjrove.še izdelke, zl-asii takšne, ki pridejo v poštev za izvoz. Češkoslovaške izdelke izvažajo štiri velika podjetja, in sicer »Stroj-expart«, »Te-chnoexport«, »Motokov« in »Kavo«. Na razstavi je zlasti močno zastopana televizija. Razstavljeni bodo razni novi sprejemniki, med njimi tudi Tesla 4001 A, dalje 4C02 A to sprejemnik 4202 A. MELNARODNA RAZS LAVA TOPILNICI. Po 20 letih so v Dusseldorfu prvič zopet od-prli Mednarodno ra stavo topilnic (Internationale Giesiserei-Faeh-messe), na kateri razstav j‘a 415 razstavi j al-cev. Razstavišče obsega 45.000 kv. metiov pokritega p o.;.ora in 12 tisoč odprtega. V. TEDEN USNJA IN OBUVAL V okviru Zagrebškega velesejma b > v posebnem pavdjanui V. mednarodni teden usnja to obuvala. Na tem se zberejo znani jugoslovanski piaizva.alci usnja, krzna, čevljev, kožne galanterije in konfekcije, hkrati pa tudi proizvajalci usnjarskih strojev ter kem č-nih in drugih potrebščin za inaustrijo usnja to gume. Jugoslovanska obuvala in usnjena galanterija sla znani daleč izyen jugoslovanskih meja-; na lej prireditvi so razstavljeni kvalitetno usnje in obuvala Slovenije-, okusna o-buvala in galanterija tovarn iz Rivalske, odlični proizvodi iz usnja in krzna podjetij iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter artikli sodobnih tovarn iz Makedonije. Med to priredLvi.o bo;io razni sestanki strokovnjakov in strokovna predavanja jugoslovanskih to tujih izvedencev. IX. MODNA REVIJA Kakor vsako- leto bo tudi na letošnjem Zagrebškem velesejmu modna revija, ki jo organizira zagrebški Zavod za pospeševanje obrti. Sodelovalo bo nad 100- najbolj znanih zagrebšk h obrtnikov, in sicer zasebnikov in družbenih podjetij. Odličep okus to kakovost proizvodov zagrebških obrtnikov sta bila znana v tujini že pred vojno. Tudi mnogi Tržačani naročajo pri njih svojo obleko. Tako so te revije prevzele vlogo vodnic v jugoslovanskem modnem ustvarjanju. Ker so modeli naplavljeni iz izključno jugoslovanskega' blaga, se na njih vidi tudi napredek povojne jugoslovanske tek-tiine industrije, pa tudi proizvodnje usnja, plastičnih mas in ostalih artiklov, ki jih potrebuje oblačilna stroka. Letošnja -prireditev Zagrebškega velesejma bo vnovič potrdila poseben pomen teh prireditev za jugoslovansko gospodarstvo in mednarodno izmenjavo dobrin ter dokazala, da je Zagrebški velesejem najboljši .predstavnik jugoslovanske zunanje t govine. MLADEN VUKELIČ Ob mednarodnem kongresu za zaščito industrijske lastnine (Izvirno poročilo iz Pariza) teEMd ZA POŽIVITEV 'Hgovine z vzhodom . Na zaupnem sestanku vodečih nem-teih gospodarstvenikov je podkancler “luecher jzjavil, da je treba poživiti trgoytoo Zahodne Nemčije z vzhodniki državami, med temi tudi s 3ovjet-sko zvezo. Bolje je, da Vzhod in Zateci gospodarsko sodelujeta kakor da 56 medsebojno pobijata. Zahodmonemška vlada bo v kratkem takpr-av-ljala o vprašanju poglobitve trgovinske izmenjave z vzhodnimi drža-temi na eni izmed prihodnjih sej, in si°er na podlagi poročila, ki ga je se-stev!il podkancler Bluecher. Pariz, avgusta 1956 V nastanku in rasti enotnega svetovnega gospodarstva so imele vse vrste industrijske lastnine izredno pomembno, celo odločilno vlogo. Po svojim- pomenu ne zaostajajo patenti pri gospodarskem izkoriščanju novih iznajdb in pri -razvoju svetovne tehnike sploh, blagovne (tovarniške in trgovske) znamke, vzorci in modeli pa pril varstvu blaga ma svetovnih tržiščih in prav tako označba porekla posameznih vrh blaga, ki imajo renome kvalitete po kraju ali področju, kjer so proizvedene. Ta pomen je bil zgodovinsko poudarjen s podpisom pariške konvencije (1. 1883) s katero je bila ustvarjena takc-imenovana Pariška unija aa zaščito industrijske lastnine, ki združuje danes 44 držav. V -njenem okviru sta bili u-stanovljeni dve ožji uniji, katerih ena združuje 20 držav (povečini evrop-k h toda brez Vel. Britanije), podpisnice Madridskega aranžmana o mednarodni registraciji blagovnih znamk iz leta 1891, druga pa 27 držav podpisnic d.u-gega Madridskega- aranžmana iz istega leta, ki se nanaša na zatiranje neresničnih označb porekla blaga. Manjšega pomena je končno v Haagu 1. 1925 ustanovljena unija za mednarodno registracijo vzorcev in -modelov (šteje 12 držav). Dinamika svetovnega gospodarstva je bila razlog, da te unije same od sebe ne živijo, temveč so gospodarski krogi najbolj razvitih držav tako y okviru domačega, nacionalnega gospodarstva kot v -mednarodnem merilu u-styarili organizacije, ki spremljajo razvoj in -problematiko vseh področij industrijske lastnine v svetu. Ena teh organizacij mednarodnega značaja je Mednarodna -trgovinska zbornica v Pa-riteu, jdruga pa Mednarodno združenje za zaščito industrijske lastnine (Asso- c.iation Internationale pour la protetion de la propriete industrielle, A.PPI), ki je bila ustanovljena že leta 1897. Ta je imela- v zadnjih dneh letošnjega maja in prvih dneh junija svoj 27. kongres, o katerem poročamo. Obe organizaciji, Mednarodna t go-vinska zbornica in AIPPI, sta neoL-ci-elni organizaciji in združujeta gospodarske kroge številnih držav, kl.ub temu pa- ima njuno delo, ki je v veliki meri koordinirano (iste osebe so funkcionarji ijr eksperti obeh organizacij), Velikanski pomen v primeri z oficiel-no Pariško unijo, katere stalni sekretariat (Bureau international pour la protectiojr de la proprie e industrielle) ima -svoj sedež v Bernu. Pariška unija nima namreč razetr sekretariata, ki je pa le jrjen izvršilni organ, 'nobenega stalnega skupnega organa vseh držav, ki so njene članice, ki bi imel odločujočo funkcijo. Te države se sestajajo samo takrat, ko zaseda (diplomatska konferenca, ki odloča o spremembi vsebine konvencij o industrijski lastnini. Zadnja taka konferenca je bila -leta 1934 v Londonu (v našem stol. preje še: leta .1925 v Haagu, leta 1911 v Washingtonu in 1900 v Bruslju), naslednja pa je na vidiku za leto 1957 ali 1958 v Lisboni. Kot vidimo, so časovne razdalje med posameznimi revizijskimi koirferenca-mi zelo velike in ker države člajrice same nimajo ustreznega organa, je nujno prešlo tekoče proučevanje problemov, ki jih na področju industrijske lastnine podaja razvoj gospodarstva in politike v svetu, na Mednar. trg. -zbornico in na AIPPI. Mednar. trg. zbornica ima dvakrat letno zasedanje svoje komisije za ind. lastnino -in prai-viloma vsaki dve leti svoj kongres, pri AIPPI pa zaseda imenovana eno leto njen izvršni svet, drugo pa kongres. Kot rečeno, je njuno delo ozko pove- zano in koordinirano in tako sta ti dve organizaciji — to -ne članice Unij — listi, katerih resolucije in drugi material tvorijo osnovo za razprave pri diplomatskih konferencah Pariške unije. Zato je njuno delo za mednarodni ie-žim industrijske lastnine izrednega in celo odločilnega pomena. Pariška unija je nastala leta 1883 in se razvila v -sodelovanju najmočnejših industrijskih držav -sveta jn nosi v svojih določbah pečat svojega časa: razvitega mednarodnega kapitalizma do H. 'svetovne vojne, vštevši kolonialno klavzulo (art. 16 bi-s koirvencije), po kateri se konvencija razteza po samo na matične države, temveč lahko tudi na -njihove kolonije, protektorate, m-a-ndatarska področja itd. Obdobje od' zadnje revizijske konference (leta- 1934) dalje pa je v svetovnem gospodarstvu in svetovni politiki prineslo odločilne spremembe, katerim stari teksti konvencij ne ustrezajo, če naj konvencija zbere glede na- svoj univerzalni značaj (pristop je dopusten vsaki državi) zares vse države sveta. Kot smo pa uvodoma omenili, šteje že več ]et sem konvencija 1-e 44 držav, torej komaj dobro polovico držav včlanjenih v Organizaciji združenih naiO-dov. INDUSTRIJSKA LASTNINA NAJ DOBI SVOJE MESTO! Mednarodna problematika industrijske lastnine je zelo -narasla zaradi nastanka mnogih -jrovih držav, do konca zadnje vojne še odvisnih teritorijev, pa drugi strani pa zato, ker vse nove neodvisne države težijo za industrializacijo ini splošen dvig gospodarstva. Tako so nove tehnične pridobi ve, zavarovane s patenti, nove blagovne znamke za nove artikle in za nova tržišča itd. ustvarili široke terene za njihovo- uporabo to koristno gospodarsko izkoriščanje. Dodajmo k temu še do-bitnino- tehnične pomoči gospodarsko zaostalim predelom, na drugi strani pa gospadarske možnosti, ki jih odpirata avtomatizacija v industriji in uporaba atomske energije — pa imamo- pred seiboj na pretek gospodarsko-polit.čnih vprašanj, pri katerih mora- tudi industrijska- lastni-jia dobiti svoje mesto tako, da bo ustrezalo nov m r azmeram in novim perspektivam y svetovnem razvoju. V veliki meri odsevajo vsa ta vprašanja v okviru Organizacije združenih narodov, zato postaj-a vedno bolj nenaravno in m organsko, da je Pariška unija svet za sebe ini zunanji znak te odmaknjenosti je videti v dejstvu, da nove -države k njej ne pristopajo. KONGRES AIPPI Kongres v VVa-shingtonu AIPPI je zasedal torej: y zelo razgibanem času, vendar je bilo njegovo delo posvečeno pravno-tehničnim problemom v zvezi z bližajočo se revizijo konference v Lisboni, do katere AIPPI ne bo več imela nobenega kongresa. Senca časa kot da ni padla na kongres, ki tudi ni izrazil nobene želje ali resolucije v zvezi z velikanskimi -družbenimi im političnimi premiki, ki jih doživljamo, ki pa bodo dobili verjetno svoj izraz na konferenci v Lisboni. Ob vsem tem je bil sicer dnevni red kongresa zanimiv in obširen. Nekako od strani se je kongres- dotaknil problemov, ki smo jih navedli, s tem-, da je y posebni točki obravnaval potrebo po koordiniranju .vseh mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z enim ali drugim področjem ind. lastnine. Teh organizacij- je mnogo, od Svetovne zdravstvene organizacije preko FAO, ■GATT do O-EEC in 'Evropske skupnosti za premog in jeklo. Tozadevni referat izzveni v priporočilu koordinira- nn n nase (Mi onia u o nja vseh teh mednarodnih orgajrizacij z Birojem pariške unije v Berjru. Vsekakor zelo pomembna točka dnevnega reda je bila nova redakcija (s staio vsebino) par ske- konvencije, ki je bila doslej' zaradi dopolnil V sistematiki nejasna. Druga vprašanja, povečini pravnotehni-čnega značaja, jrisp za nas tolika pomembna. Omembe vredna je ponovna resoiu.ija, da je treba takoi-menovani uslužnostni znamki :— margue de servke — zagotoviti enako varstvo kot blagovni, kar v celoti u-streza potrebam sodobnega gospodarstva in prometa. Kongres1 je obravnaval še vprašanje prisilne licence v javnem interesu; izgubo pravice do blagovne znamke y primeru neizkorišča-nja (pon psage); ustanovitev posebnega centra za u-gotavijanj-e prioritete prijav -patentov, ki naj -bi bil pri bernskem- biroju; zatiranje Ja-žnih označb porekla blaga; končno vprašanje uradnega jezika Pariške unije, kar je bila doslej1 francoščina. Kongres se je izrekel tudi za angleščino kot drugi u-radni jezik. Pri vsej prizadevnosti je bil torej kongres usmerjen- le jra tehn'čno stran vprašanj- svodobnega mednarodnega mehanizma industrijske lastnine, pri čemer je seveda jasno, da so: udeleženci kongresa branili in zastopali koristi -predvsem visoko razvitih kapitalističnih držav, katerih najboljši strokovnjaki to zastopniki gospodarstva so združeni v AIPPI. Pri tem bi ostala, če ne bi velike pomembjros i sodobnega svetovnega dogajanja v zvezi s problematiko industrijske lastnine in Pariške unije jasno osvetlil ravnatelj bernskega biroja, profesor Secretan v svojem pozdravnem govoru kongresu. Potem ko je ugotovil, da velika večina azijskih in domala vse južnoameriške države kakor tudi večina arabskih držav še vedno niso članice: Pariške unije (tudi Sovjetska zveza ni članica!), je prof. Se:retani opozoril tudi na to, da Unija nima permanentne- (Nadaljevanje (na 2. strani'.) Pridiga na zgrešen naslov Na prašnik sv. Jerneja, ki je cerkveni patron openske fare, so domači pevci po stari navadi med slovesno službo božjo zapeli seveda v slovenskem jeziku pesem v čast sv. Jerneja. Vodstvo italijatnske katoliške akcije na Opčinah je protestiralo proti slovenski pesmi v tržaškem nPiecolm.. Priseljeni 'istrski Italijani oziroma njihovi duhovniki ki jih vodijo, so že, ko je šlo za ohranitev slovenske božičtne polnočnice, pokazali svojo nestrpnost proti slovenskemu jeziku. Nastop italijanske katoliške akcije je upravičeno presenetil slovensko javnost; med drugimi listi se je oglasil tudi »Katoliški glasu, ki je izrazil zlasti svoje začudenje, da si je italijanska katoliška akcija izbrala prav »Piccolou, ki se je proslavi kot ščuva-lec narodnostne strpnosti še v fašističnih časih, za razglasitev svojega ogorčenja nad slovensko besedo. Gonja proti slovenskemu jeziku v cerkvi se skriva pod zahtevo, naj bodo cerkvene svečanosti samo v latinščini. Goriška »Soča« je nedavno poročala, da je norii videmski škof v dveh primerih nastopil proti molitvam v slovenskem jeziku v Beneški Sloveniji. Pred vojno je tedanji reški škof Igr. Santin, ki danes vodi tržaško škofijo, zahteval od slovenskih in hr-vatskih duhovnikov, naj ne uporabljajo več slovenskega oziroma hrvat-skega jezika pri cerkvenih obredih. V zadevo je javno posegel openski župnik B. Silvani v nedeljski pridigi, ker so pevci proti njegovi volji žo,peli omenjeno pesem v čast cerkvenega patrona in je imel za potrebno, da poudari svojo avtoriteto v cerkvi. Faranom slovenske narodnosti je napravil pridigo ki bi jo bil moral nasloviti na naslov priseljenih faranov italijanske narodnosti. Pokaral je namreč slovenske vernike, da imajo priseljene Italijane za »manjvredne« in za »tujce«, medtem ko nalagata krščanska ljubezen in pravičnost drugačne odnose nasproti vernikom italijanske narodnosti, ki jih podobni dogodki — kakor slovenska pesem med laihnsko mašo — »razdražijo«. Prav ta pridiga na zgrešen naslov nam je dala povod, da o vsej zadevi poročamo v našem listu, ker je župnikova beseda posegla globoko v socialne in posredno tudi gospodarske razmere na Tržaškem. Dejsvo je namreč, da gre vsa politika vladajočih strank za tem da potisne domače slovensko ljudstvo na položaj manjvrednih državljanov. Naši ljudje postajajo zaradi sistematične kolonizacije iz dneva v dan pravi tujci na lastni zemlji, kjer Sivijo že 1300 let! Sinovom tega ljudstva se vedno bolj zapirajo vrata ne samo v javne službe, temveč tudi v podjetja vseh vrst. Nikakšna tajna ni več, da imajo po navodilih od zgoraj prav priseljeni Istrijani vedno prednost pri nameščanju pred domačini \n da morajo naši ljudje po svetu s trebuhom za. kruhom. Na žalost moramo ugotoviti, da nismo doslej s pristojnega cerkvenega mesta, recimo od Sv. Justa, še čuli niti besedice za obrambo socialnih koristi slovenskih vernikov —- domačinov. Takšna beseda bi verjetno toliko bolj zalegla, ker je danes na oblasti na Tržaškem- in v Italiji krščanska demokracija. Mar ne pomeni molk ob tolikih krivicah, ki se gode slovenskim vernikom, oznanjanja evangelija samo revnim? m po Mrv) dva obc:nska komisarja v BRIXENU. Med Rimom in Dunajem je nastala nov a napetost zaradi imenovanja italijanskega obdmktga kom a-ja y obomi Br.xenu na Južnem Tiro!-i skem.. V občinskim sve u je bilo po zadnjih Vvlnvah nal dnje razmeij_: 15 svetoval ev južontnol-ka hudika stranka, italijanske stranke 15 svetoval-oev, nemške skupine razen ljudske stranke 5 svsto/alcev. M d svetovalci ni prišlo do sporazuma, da bi bil za župana izbran odvetnik dr. Dander, ki je po rodu Ladinec. .Zato je nastop4a nevarnost, da bi bil imenovan vladni komisar. Po po/očilu nerr.šk h lis o v je državni tajnik v predisedništvu vlade Russo obljubil t rol.k mu poslancu Tinzlu, da ne bo vlada imenovala komisarja ter se ne bo spuščala v zadeve avtonomne bočen ke pokrajine. Kljub temu je bil na ukaz vlade imenovan italijanski komisar. Pokra inska vlada y Bo .pu, ki je v rokih Nem ev, je proti temu imenovanju protestirala ter sama imenovala svoj ga komi arja za občino Brixen. Državno tožilstvo se je uprlo temu menovanju in nemški komisar ni mogel prevzeti oblasti. ZA SPOJITEV ITALIJA NSK H SOCIALISTIČNIH STRANK. Socialistična internacionala je poverila francoskemu so.ial s .u senatorju Comm nu, nalogo da pripravi združi ev dveh glavnih Italija.sk h socialističnih s ra..k, in sicer italijanske sociaidst-čne stranke, ki jo vooi Nenni, in italijanske soc.alcemo-kratske stranke, ki jo vodi Saragat. Commin je šel takoj na delo Sp av 1 je y stik predstavnike omenjenih strank in skušal pridobiti tu_i neodvisne it_-lijanske sociali.te za zd.užtev vseh so.ialis ov. Po daljših pogajanjih je izjavil, da je zadeva na d„bri poti. Gre za to, da bi se združile tudi sindikalne o ganizacije. NEinnl je izjavil rimskemu tedn.ku »Epcca« da bi mor b.t-ni sporazum s socialnimi demokrati r.e povzročil preloma so ialistov s To-gliatti.evo kcmunis ično stranko. ANGLEŽI ZAPUŠČAJO EG PT IN SIRIJO. Po izbruhu zadnjega spora zaradi Sueškega prekopa je zapus ilo E ipt več kot 1000 Angležev. Tudi družine angleških d plomats tih pred t-V-nikov zapuščajo E ipt. Ang eško poslaništvo v Dama ku je pozvalo 'angl ške državljane, naj zapustilo Sirijo, ako niso zadržanj zaradi nUjinih poslov. 15 MRTVIH NA IZRAELSKI MEJI. Egipčanske in izraeske čete so se spopadle. Bilo je 15 mrtvih. Egipčani trdijo, da ;e izraelska patrulja ubila najprej dva Eg pča-a in dva rzn la, in si er pri Deir el Ballahu; š st Egi, da-nov je izgubilo ž v jen e pri Al Au š' p.i spopada z Iz ae ci. Izraelci trd jo da sta bila ubita dva izraelska vojaka in trije ranjeni. ZA LOČITEV ŠTUDENTOV V JUŽNI AFRIKI. Južpoa.rišca vlada s, p i-zadeva, d'a bi popa nama ločila bele študente od di.akov druge polti na vseh univerzah. V Transvaalu boio us ano-vili novo univerzo za Af ik:nce s tremi fakultetami. Na univerzah v C p:-townu in Natalu nameiavajo še bo j ločiti d jake po pie.nenih. MED VZHODNO IN ZAH. NEVCI-JO PROST PREHOD. Na katoliški shod V Kolnu je prišlo tudi 28.0.0 katol ča-nov iz Vzhodne N.mčije. »N ues D u-tschladnd«, g asilo soc alis ične s r n-ke v Vzhodni Nemčiji, poziva tudi katoličane, naj prisl opijo k strank , ih dodaja, da bodo tudi kot č ani stranke lahko nemoteno izvrševali svoje vedske dolžnosti. MANJ AMERIŠKIH IN ANGLEŠKIH VOJAKOV V EVROPI? V Parizu in Bonnu se zadnje čase vznemirjajo zaradi izjav odgovornih ameriških in angleških državnikov in vojaških poveljnikov, da se bo število ameriških in angleških vojakov v Zah. Nemčiji v kratkem lahko skrčilo. Nova nemška vojska (12 divizij in 500.000 mož) bo kmalu na nogah. Z druge strani ni v času atomskega orožja niti potrebna velika vojska za obrambo. Zato lahko odide iz Evrope precej ameriških in angleških vojakov. Angležem je zlasti na tem, da tako prihranijo denar. Ameriški zunanji minister Dulles je celo rekel, da ni nemška vojska tako nujno potrebna ko je na razpolago atomsko orožje. Zaradi podobnih izjav se razburjajo Nemci pa tudi Francozi. Nemška vlada je mnenja, da se tako podcenjuje pomen nove nemške vojske, Francozi pa ne bi radi, da bi se pomen nemške vojske dvignil, ko bi odšli Američani in Angleži. O tej zadevi se na tihem dogovarjata zahodnonemška in francoska vlada. Vsekakor so dali Američani razumeti, da ne bodo pred decembrskim zasedanjem NATO izvi> šili nobene važnejše spremembe. HUDA NESREČA. V ponedeljek zvečer je tovoin.k, na ožen z bloki istrskega marmocja, ki ga je vodji tržaški šofer Domenico Furmani, pri Kopru zadel v kmečki voz s konjsko vprego na katerem je bil kmet Jože Kozlovič z ženo in 12-letno hče-ko. Ta je b ir ubita na mestu, medtem ko je oče umrl kasneje; mati ce hudo rafij.na zdravi v bo nšni i. Šofer je s; on ziav1, da se ga je v ki l ičnem trer.u ku polotil spanec; bil je p eu rujem zaradi do ge vožnje, na ka'eri je bil prejšnji dau po Italiji. Pri nerreči, ki sc je zg:d a ma križišču pri Semedeli, je bi a ubita tudi krava, ki je bila privezana zadaj ob voz. Tovornik je bd z marmorjem ■namenjep. v Talijo. MANJ GIMNAZIJ V JUGOSLAVIJI. Svet za šolstvo LR Srbije je predložil vladi, paj odpravi več gimnazij. Doslej so že odpravili 23 gimnazij. Namesto gimnazij ustanavljajo v številnih okrajih srednje gospodarske in druge srednje strokovne šole. Po vojni so v Jugoslaviji ustanovili vsepolno gimnazij tudi y manjših sred ščih. Življenjski razvoj je pokazal, da so bile nekatere odveč. Zato ustcnavljajo zdaj rajši razne strokovne šole. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Položaj na tržaškem trgu z jugoslo-vansk.m tidim lesom se ni spremenil, čeprav je konec poči ni . P^vp, aš_vanje s .sirani Lalijan kih odj m lc_y je še vedno plč.o. Romun', k. in b jlgor-ski prodajalci so postavili zanimive ponudbe posebno g ede bukov.ne, \ en.ar tržaški posredovalci ne kažejo pps.b-nega zainimanja zanje; v peš ev b, p. i-šle le y to.iko, v kolikor jugeslovamki pro.zva.alci ne dajejo blage na kredit, ampak le pro.i takojšn emu plači.u. Lokalni trgovci za rjujejo, da so se jugoslovanske zaloge jtrdepa lesa zna no povečale, deloma tudi zaradi lega, ker je angleško nakm.ov.nje jugoslovanskega lesa popusti.o. Tako, je pr,čela prevladovati ponudba nad povpraševanjem. Jugos avija tež, za tem, da izvozi čimyeč končanih izdelkov in ia-ma uporablja več trd.ga lesa', za o je za izvoz na razpolago manj bol. šega blaga. Kvotacije lesa se niso izpreme-nile in so o.tale na ravn;, ki so jo dosegle y zače ku pole. ja po malenkostnem popravku. ITALIJANSKO GROZDJE SE NA DANSKEM TEŽKO UVELJAVLJA Po vesteh iz Kopenbagena italijansko grozdje, ki ga izvažajo na Dansko V smislu trgovinskega sporazuma (14. aprila 1956 - 14. aprila 1957), le težko konkurira španskemu in grškemu. Kontingent za izvoz grozdja y to državo doseže vrednost 1 milijona lir. Zelo malo povprašujejo po vrstah »Parne« in »Zibibbo«, doč.m je nasprotno povpraševanje po vrsii »Baresana« in »Man-navacca« večje. Najbolje pa se prodaja vrsta »Regina«, in sicer črno in belo. Splošno danski odjemalci ra ši kupujejo grozdje z debelimi jagodami. Veljavnost licenc za grozdje je omejena. DOBRA LETINA V GRČIJI. Računajo, da bo letošnji pridelek fig V Grčiji dosegel 25.000 ton, to je približno toliko kot lani (25.396 ton). Tudi grozdje je letos dobro obrodilo. Predvidevajo, da bo grozdje vrste »Sultana« dalo 46 350 ton, to je 6.349 ton več kako ■ lani. CENE MESA NA DEBELO NARAŠČAJO. Iz Milana poročajo, da v zadnjem času cena govedu za zakol postopoma narašča. Na notranjem kakor tudi na zunanjem trgu primanjkuje živine za zakol. Okoli 100 glav goved, ki .so jih uvozili iz Avstrije in z I ske-ga so prodajali pred tednom po 330 lir kg žive teže. UVOZ ŽIVEGA SREBRA V ANGLIJO NARAŠČA. V mesecu juliju je Vel. Britanija uvozila 8 390 steklenic živega srebra. V prejšnjih mese' ih tega le-' ta je povprečno uvozila 1000 steklenic SE VEC TRGOVIN? Minister Corte e je pozval pr fekte, naj dovolijo poslovanje S m večjemu Številu »magacinov jx> enotni ceni«, ki bodo lahko prodajali tudi živila ( e-stemine, riž, s'adkor, kavo) v pake ih po enotni ceni. Poleg tega naj prefek-‘i vpliva'o na občine, naj ne odbijajo -mošenj za nove trgovine. Minister hoče tako povečati konkurenco mei trgovci in jih pri i’i i, da bi zniža'! cene. V gospodarskih k ogih ne o obra-vajo te gospodarske p‘l tike. CENE ŽIVIL V JUGOSLAVIJI Po podatk h Zvezip.ga zavoda za statistiko v Beogiadu sp 27. avgusta veljale nasledn je čepe živ Lom na drobno: krompir v Beoguadu 24 din za kg, v Nišu 25 d-n, v Subot.ci 18 d.n, v Zagrebu 16, y SjXtu 20, v Ljubljani, , Kranju, Celju, Novi Gorici 14, y Sarajevu 20 din; jabolka v Beogradu 50, v NLu 40, v Zagreou 40, y Sphtu 40, v Ljupijani 40, v Celju 34, y Sarajevu 60 cjn; goveje mero y Beograuu 240 dip za kg, v Nišu 200, y Zagrebu 265, v Splitu 260, v Ljubljani 250, v Celju 240, y Novi Gorici 250, v Sarajevu 240, v Ti.o^radu 190 din; svin.sko meso v Beogradu 300 din, y Sabcu 240, y Subo-tisi 220, v Zagrebu 3„0, pa Reki 290, v Ljubljani 3e0, y Celju 280, y Sarajevu 320, v Nikšiču 300 din za kg. EN MILIJON TON KOKSA VEC ZA NEMŠKO GOSirODlNJSi VO. Viroka oblast v Luksemburgu, ki vodi Premogovno m jeklarsko skupnost, mmeia-ya stppiti v stik z jeklarnami, da bi na zimo odstopile 500 000 top koksa, ki bi bil na razpolago gospodinja .yu. V zamepo bi jeklarne prejele pol milijona top ameriškega premoga. Ameriški premog je za 50 nemških mark dražji kakor premog na notranjem nemškem trgu. Za gospodinjstvo v Zahodni Nemčiji potrebujejo 1 milijardo ton koksa več. PAPIR Tiskovni papir v valj.h 11.500 lir stot, v polah 13 00-14.00j; tiskovni papir salipiran navaden 14.000-15.000, srednje vrste 17.500-19.000; pisarn, papir navaden 14.500-16 500, srednje vrste 18.000-20.000, fin 21.500-15X00; trikrat klejep za obrazce 23.000-27.000; registrski navaden 16 000-18 000; srednje vrste 18.500-22.000; fin 23 000-25.0(0; pisemski srednje vrste 20-23.000, fin 23- 26.000, extra 27-31.000; pergamip navaden 40, 60, 80 g 20-22 003; kartoncini tipa Bristol 35-40.000; beli in barvam kartončini navadni 19-23.000, fini 28- 32.000. GRADBENI MATERIAL PIACENZA. Polna epeka 10.000 lir 1000 komadov; štiriprekatni vollaki 8500, dveprekatni vo laki 7503; strešniki marsejskega tipa 25000; navadni strešniki 18.000; rečni pesek 4 0 lir kubični meter; gramoz presejan in opran 600 lir kub. meter. POVEČANJE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V ITALIJI. V prvem četrletju 1956 je proizvodnja električne energije v Italiji dosegla 12.540,2 milijonov kWh in se je povečala v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, ko je znašala 11.713,4 mil. kWh, za 826,6 mil kWh. to je za 7,06%. 154 MILIJARD PRIMANJKLJAJA. Obračun za finančno leto of 1. julija 1955 do 30. junija 1956 je pokazal, da je italijansko zakladno ministrstvo y tem času imelo 154 milijard 651 milijonov lir prjman kl aja. Kakor poroča agencija Interpress, je ta prman.kjaj večji, kakor ro ga predvidevali. Primanjkljaj za linančno leto 1954’55 je znašal 19 8 m U arde lir. Vi eči dolg:-vi so se povečali od 2.649,9 milijarde dne 30. junija 1955 na 2.771,3 milijarde lir dne 30. junija 1956. .Veliko pozornost je zbudil y sve u najnovejši sporazum med ameriško in zahodnonemško vlado o dobavi am- r.-škega orožja za oborož.tev Zah-d.ie Nemčije. Ker g. e za ogromne nemške izdatke, je sporazum imel neugoden odmev .tudi na tečaj nemške marke, katere vrednost je prav zaradi teh nem-šk.h obvez precej popust.la. Po tem sporazumu boflo Arne, ičani do leta 1960 dobavili Nemčiji za 5,8 milijarde mark (858 4 mi ijard lir) orožja. V Ameriki ;o y ta namen odprli poseben račun (Working fund), iz katerega bodo izplačeval ame.išk.m dobaviteljem denar za dobavo. Nasproti ameriškim dobavi eljem bo prevzda jamstvo ameriška v.ada; y imenu Nem-čije pa bo jamčila nemška narodna banka Bank deutscher La nder. Dosedanje ponudbe amer škim dobaviteljem so že dosegle vrednost 1,5 mi.ijar-de mark. ANGLEŠKO LADJEDELSTVO V VELIKI NE v1 ARNOoTI Angleški tisk se vznemirja zaradi velike stavke v ladjede.picah v Ciyde_i-deu, ki so jo napovedali delavski s p-dikati za dan 7. sep.embra. Ta stavka, katere se bo udeležilo okoli 6.0L0 spe-tializirapih delavcev, zlasti zakovičar-jev, bo v teh lad.eddni ah povzročila - najtežjo krizo po splošni stavki iz leta .1926. V teh ladjedelnicah izdelajo pa leto pribl.žno eno tretjino laai , ki so bile naročene vsem ladjedelnicam pa Angleškem. Sedanja paroč.la v ladjedelnici, kjer bodo stavkali, obsega.o 1,750X00 brutoregistrskih top. Z njimi je bilo preskrbljeno delo za 3 leta naprej. Vseh delavcev je zaposlenih 23 tisoč. Delavci zah evajo za jamčenj e najnižje tedenske plače 14 fuplov šter-lingov. Po .sedanji pogodbi delajo 44 ur na teden, za kar prejmejo kval-f -cirani delavci 89 šilingov 6 penijev, polkvalificirani 85 šilingov 6 penijev in navadni 81 šilingov 6 penijev. Tudi delavci v ladjedelnicah v Ty-nesjdeu, in sicer 9-0 zakovičarjev, nameravajo stavkali in zah evajo latensko plačo 14 funtov 18 š lingov, 6 penijev. V teh ladjedelnicah gradijo sedaj 34 ladij s skupno tonažo 370 000 t PROIZVODNJA ITALIJANSKE ŽELEZARSKE INDUSTRIJE Združenje italijanskih železarskih industrij (Assider) je objavilo končne statistične poda ke o proizvodnji v železarski industiiji v prvih sedm h mesecih tega leta, in sicer y primerjavi z letom 1938 in 1955: 1938 1955 1956 lito železo 479.264 948.915 1.078.516 jeklo 1,343.913 3,109.725 3 373.353 valj. ploč. 1,033.629 2 313.491 2 556.943 žel. ligure 32.029 66.654 71.941 Ti podatki pričajo, da italijanska železarska industrija nepehoma napreduje. V mesecu juliju tega leta je pro- izvodnja želez, r ke in u t ije y pri- mer javi z le om 1938 in 1955 bila na- slednja: 1938 1955 1956 lito železo 81.967 162.345 189X93 jeklo 214.994 468.397 520.630 valj. ploč. 152.344 336.228 388.393 žel. ligure 9.902 14.823 20.887 Zaščita industrijske lastnine (Nadaljevanje s 1. strani) g,a organa, ki bi uveljavljal skupne a i večinske sklepe držav, ki jo sestav jejo in končno ugotovil: »Unija (pa i-ška) .nadaljuje svoje življenje ob strani velike družine združim h narocov, ki vključuje dandanes večjno mednarodnih organizmov modernega časa«. Na podlagi teh ugo ovitev je skušal dati svoj program za bodočnost mednarodnega rež ma industrij.ke lastnine, ki vnaša nedvomno novost od strani biroja v Bernu in kori.tno psnoyo za diskusijo tudi tistim d.žavam, ki so bile doslej brez interesa za delo Pariške unije. Tri točke programa prof. Secretapa se glasijo: PRAVICA INTELEKTUALNE SVOJINE 1. Pravice intelektualne svojine, najsi gre za patente, blagovne znamke ali pa za avtorske pravice, morajo biti mednarodno zaščitene kot yse pravice iz deklaracije o človeških pravicah. Te pravice naj bi varovale posebna in splošna mednarodna organizacija, podobno kot vaiujejo druge o. ganizacije piavico do deia pravico posameznika do zdravja in pravico posameznikov in narodov v pogledu varnosti. 2. Ta o.ganizacija bi imela scoje posebno lastno področje — pravice intelektualne svo.ine — in organe, ki bi jo predstavljali in učinkovi.o b apili te pravi.e v mednarodnih odnešaj h. 3. Končno naj bi bita! ta organizacija vključena' v veliko družino združenih narodov. Po vsem kar smo v uvodu tega članka napisali, bi pravzaprav moral kongres obravnavati pravkar navedene tri programske točke uradnega predstavnika Pariške unije, ki so za udeležence predstavljale najbiže .veliko presenečenje, na kate.ega niso bili pripravljeni. Vsekakor pa je utemeljeno pričakovanje, da bodo te tri točke obnovljene v obliki uradnega predloga kot predmet obravnavanja konference V Lisboni in so zato vredne tudi vse pozornosti, glede na sodobni razvoj na svetu vsekakor večje kakor pa neposredno opravljeno delo kongresa v Wa-shingtonu. S. P. [JUGOSLOVANSKI EniNI SEJEM V Ljubljani se sestanejo kupci z vsega sveta Od 29. septembra do 7. oktobra bo letos v Ljubljani izredno pomembna gospodarska prireditev. Na prostoru Gospodarskega razstavišča (Ljubljanskega velesejma) bo v tem času I. Jugoslovanski eksportni sejem, na katerem bodo jugoslovanski proizvajalci in izvozniki razstavili vse izvozno blago s področja industrije, obrti, kmetijstva in gozdarstva. Tako bo kupcem iz tujih držav prvič dana priložnost, da v enem kraju hkrati lahko ipregledajg_vse,,vrste bla-iga, ki ,ga izvaža Jugoslavija, da se prepričajo o njegovi kvaliteti in o vsem ostalem. Uvozniki jugoslovanskega blaga se bodo lahko na posebnih konferencah in posvetovanjih s proizvajalci in izvozniki temeljito seznanili tudi s celotnim režimom jugoslovanske zunanje trgovine ter z organizacijo in z načeli te trgovine. Hkrati bodo tudi sami lahko iznesli svoje mnenje in interese ter tako ostvarili uspešnejši kontakt z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Ob tej priložnosti bodo lahko tudi obiskali svoje poslovne prijatelje v Jugoslaviji ter si ogledali tamkajšnja proizvodna in izvozna podjetja. Prosti čas pa bodo lahko uporabili za oddih na morju, v planinah, ob jezerih ter drugod in si ogledali tudi druge naravne lepote ter kulturne, zgodovinske in ostale zanimivosti. Ves čas velesejma bodo na razpolago zunanjetrgo- VENDAR DENARNA REFORMA? S pristojne strani so y Runu zanikali vest, da bi vlada proučevala vprašanje dena-ue reforme. Londopski »Financial Times« izraža zdaj mnenje, da je finančni položaj I.alije takš.n, da je upravičena domneva, da nikakrr ne gre za denarno reformo, ki bi pomenila razvrednotenje lire. Položaj plač.l-ne bilance ne bi opravičeval takšn.ga koraka. Tudi ni raz oga. da bi se z denarno lefoimo skušala dvigniti vied-nos.t lire. Ako pr de do refoiine, bo ta obstajala samo y tem ,da se določi nova viednoit denarja na osnovi epa nova Ura za 100 starih. Cene bi se prilagodile temu razmerju, izražune v tuji valulj pa bi ostale jieizpremc-njcne. NEMŠKA MARKA OSIRELA. Iz Frankfurta poročajo, da je proti koncu zadn ega ledna nastopil preebrat v notiranju zahodnopemške maike na mednarodnem trgu. Vrednost marke ni več napredovala, oziroma je na nekaterih borzah pridobila samo ena p.o mille, na Holandskem in y skandinavskih državah pa je njen tečaj padel izpod ravni prejšnjega tedna. To os'a-bitev pripisujejo vesti, da namerava nemška vlada vnaprej jooležiti v devizah na tuje račune ieno mi ijardo nemških mark za nabavo orožja. „GOSPODARSTVO“ izhaja vsak drugi pe'ek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda stvo:< št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri AD.I.T., DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1. tek. rač. pii Komunalni banki št. 60 KB-1-2’375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodar: tva« Tiskarna »Graph:s« v Trstu Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« vinski strokovnjaki ter vodiči in tolmači. Prvi eksportni sejem v Ljubljani bo za vse uvoznike jugoslovanskega blaga izredno ugodna priložnost, da se vsestransko seznanijo s sortimentom, kvaliteto in kapacitetami jugoslovanskega izvoznega blaga, kakor tudi z vsemi vprašanji s tega področja. Po dosedanjih prijavah sodeč bo to doslej največji in najpomembnejši sestanek tujih kupcev iz vseh kontinentov v Ljubljani, kjer se bodo tudi ti sami med sabo lahko bliže spoznali. Prepričani smo, da bodo tudi tržaški gospodarski krogi izkoristili to zelo ugodno in pomembno priložnost za okrepitev medsebojnih stikov. JUGOSLAVIJA KOT PROIZVAJALEC JODA Rimski gospoda.: ki Ust »11 Globot priobčuje dal.še poročilo iz Zagreba, ki ga je sestavil dopisnik agencije »Ra-diocor« (M.lan). Po očilo omenja, da so Jugoslovani po strokovnem proučevanju prof. Makuca iz Z=g eba u peli s poskusi, da bi jz vode toplic y Sisku pridobivali jod. Po načitih prof. Makuca so v Sisku zgradil, potrebne naprave, za kar so potrošili 46 misijonov dinarjev. V Sisku prid .b jo 18.0 kg joda na leto. V načr.u je zgraditev nove tovarne blizu Si.ka, ki bo dajala okoli 2000 kg joda na lelo. Zdaj proučujejo načrte že za tietjo podobno tovarno. Pr.hcdnje .e o bo Jugoslavija lahko že izvažala jod. INSTITUT ZA PROUČEVANJE TRŽIŠČA. V Zagrebu so ustanovili Institut za proučevanje tiž šča in javnega mn.nja ter na p iho ehniko. To je prva ustanova te vrste v Jugoslaviji. Sodelovalo bo okoli 2C0 javnih delavcev in učenjakov — publicistov, gospodarstvenikov, psihologov itd. (Podoben zavod v manjšem obsegu »Doxa« vodi v Milanu profesor s'atistike Luzaatto Fe-giz, ki je hkrati predsednik Trgovinske zbornice v Trstu), Luči za ev. tablice Signalne luči UVOZ IZVOZ Zalogo električnega oribora in nadomestnih delov to avtomobile --»ST — CI. CORONEO. »9 Tel. 24-»*'' GOSPODARSTVENIKI TRSTA ali se zanimate za ekspertne artikle Jugoslavije? Pridite in oglejte si ki bo od 29. 9. do 7. 10. 1950 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Dana Vam je izredna priložnost, da v enem kraju lahko pregledate vse vrsie ekspertnih predmetov iz področja industrije, obrti, kmetijstva in gozdarstva. 25"/« popusta na železnici Gospodarsko razstava®če Ljubljana CARLO MISCHOU Uvoz drv iu oglju O O R I € A Ul. Angioliua 17 Telefon 33-29 JflZBAR STANISLAV U V O Z-I Z V O Z vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST trst Urad in skladišče : Scalo legnami •— Tei. štev. 44-552 2 pi la tc c: s] P 2; V' r: v z k n g h F b t 1 d I d I t E ( t 5 ( r i f ■ I ( ] : TVRDKA D S T A IS 0 V L J E Al A LETA 1883 Destilacij a esenc Janoušeft TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvnz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov Aa BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalijo TRST - UL. T ORREBIANGA 2IIII TELEFON 31-315 r ■ ■ 1, bedeschi I*Al>OVA - Viale Arcella 6 — Tel. 23-312 — 23-428 POPOLNE OPREME ZA MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE OPEKARNE —-i—^ ■" Sss 1 5 različnih vrst strojev za izdelovanje opeke na vakuumsko sesanje plinov C BEDESCHI j) Časa fondataTnelil9U8 PRILIKOM VAŠEG DOEASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU ♦ MAGAZIN HIVGMiSliIH ŠT0F0VA . TRST - ULICA SAN N1C0LB’ BROJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRBDAJA NA VEDRO I MALO ORIGINALNIH ENGLESH1H ŠT0F0VA ZA MUŠRA 1 ŽENSRA ODI JELA UZ NAJNIŽE C1JENE. f .3 P, S So 73 S iž S! >^£2 Zakaj daje Avstrija prednost bohinjski progi ? Tranzitni promet čez Slovenijo v Trst Po drugi svetovni vojni se je začel Promet na naših železnicah zopet polagoma večati iz leta v leto. V zadnjih dveh letih pa se je posebno na železnicah v Sloveniji izredno močno Povečal tranzitni promet zaradi uvo-0a in izvoza blaga čez Reko. z druge strani pa je močno narastel tranzitni promet na teh progah tudi zaradi tega, ker je oživela tržaška luka, h kateri gravitira njeno naravno zaledje. Kako je naraščal železniški promet v merilu Jugoslavije v primerjavi z letom 1939 po drugi svetovni vojni, nam kaže naslednja preglednica. 1954 Leto: 1938 1953 1954 1938 Pot. km 5.015 5.981 6.488 215.1% Neto- tonski km 4.242 9.464 10.198 240.0% Reducirani neto- tonski km 7.257 15.445 16.686 229.9% Iz tablice je razvidno, da so reducirani netotonsiki kilometri na jugoslovanskem železniškem.' omrežju v primerjavi z letom 1928 narasti! na 229.9%, kar pomeni, da se je promet več kot podvojil. Oglejmo si še naraščanje železniškega prometa v Sloveniji. Naslednja tablica nam prikazuje podatke o naraščanju železniškega prometa, vključno tranzitnega, na področju železniškega transportnega podjetja Ljubljana v primerjavi z letom 1938, ki je postavljen na 100. Pot. km. 100% 25.9% 226.7% 239.9% Neto- tonski km 100% 32.7% 170.7% 218.5% Nakladanje 100% 30.2% 176.5% 199.0% Razkladanje Izvoz Uvoz Tranzit Skupno (izvoz, uvoz, tranzit) 100% 4.9% 112.4% 176.1% Razveseljivo za jugoslovanske gospodarske razmere je zlasti dejstvo, da narašča tranzitni železniški pro-met, za katerega se bore vse železniške uprave, ker zahteva najmanjše eksploatacij ske stroške ter istočasno donaša lepe devizne dohodke. Ker vodijo mednarodne železniške tranzitne proge za Trst in Reko čez Slovenijo je razumljivo, da se opravlja večina mednarodnega 'železniškega tranzita čez obmejne postaje na področju ŽTP Ljubljana. Najvažnejše železniške tranzitne proge v Sloveniji so: Jesenice, Nova Gorica, Repenta-bor, Šentilj Sežana in Ljubljana — Jesenice. Med temi je danes po svojem tranzitnem prometu najmočnejša soška ali bohinjska železnica Jesenice— Repenitafoor. Dejstvo, da se čez železniške tranzitne proge Sloveniji prevaža 87% celotnega jugoslovanskega tranzitnega prometa dokazuje, da je treba tem prometnim žilam posvetiti vso skrb in 'pozornost, posebno še zato, ker vse bolj narašča kon-ikurenoa sosednjih železniških uprav. Tik pred drugo svetovno vojno je tekla glavna tranzitna smer po progi Šentilj — oziroma Kotoriba — Rakek drž. meja. Po osvoboditvi pa se je ta smer premaknila bolj proti zahodu, z ene strani zaradi neugodnih gosiplodarslko^^liitiiičlnih razmer ter( z druge strani zaradi tesnega sodelovanja vzhodnoevropskih držav s Sovjetsko zvezo in poteka danes po soški progi v smeri Jesenice — Nova Gorica — Repentabor. Kako je Jpo drugi svetovni vojni predvsem v zaledju dveh luk narastel mednarodni tranzitni promet predvsem na soški ali bohinjski progi, nam kažejo indeksi spodnje tablice o prevozu tranzitnega blaga čez ob- postaje Šentilj in Jesenice. Leto: Šentilj : Jesenice 1938 100% 68% 1954 100% 710% 1955 100% 765% Toda kljub temu, da si želimo čim večjega tranzitnega mednarodnega prometa, nas nikakor ne mora zadovoljevati naraščanje tranzitnega prometa na soški progi. Za nas bi bilo mnogo bolj ugodno, da bi se povečal tranzitni promet na progi Šentilj — Sežana (bivši južni železnici, ker je to dvotirna proga z večjo prevozno zmogljivostjo. Soška proga Jesenice^-Repentabor je le 133 km dolga, enotirna gorsfea proga z ozkim grlom na postaji Jesenice, ki kljub izpopolnjevanju tirnih naprav še vedno le s težavo zmaguje živahen promet. Zakaj se torej ne prenese več prometa iz Avstrije proti Trstu na južno železnico, ki bi ga mnogo laže zmagovala? Oglejmo si najprej razdalje po treh železniških 'prometnih poteli, ki vodijo iz dunajskega bazena v Trst. Proge Dunaj — Trst čez Od tega po 1) Bruck a/M - Maribor - Sežana 2, B-uck a/M - Jesenice - Nova Gorica -Repentabor 3) Bru.k a/M - Viliach . Ponteba - Videm progah.: o3 I g c$ I v km. i3 571 255 289 27 514 358 133 23 551 381 — 170 100% 45.6% 226.5% 255,9% 100% — 161.5% 193.1% 100% 55.3% 168.5% 321.8% 100% — 91.4% 153.1% Iz zgornje tablice je očitno, da je za Avstrijo najugodnejša in najkrajša železniška zveza z Dunaja do Trsta čez Bruck a/M Jesenice — Nova Gorica — Repentabor, in sicer z ene strani zato, ker meri le 514 km, z druge strani pa zato, ker se prevaža blago v tej smeri le na razdaljo' 156 km po tujih neavstrijskih progah. Z avstrijskega vidika je pač najugodnejša povezava s Trstom čez Bruok a/M Šentilj — Sežana, ker teče tak prevoz 316 km po tujih neavstrijskih progah ali 100% več po tujih progah Ob stoletnici nabrežinskega kamnoloma Letos obhajajo v Naibrež'ni sto'e ni-co, odkar so se Nabrežinci, ki so bili do tedaj kmetje ip rib-či, začeli zanimati tudi za kamnolome. Pisanih dokumentov p tem dogodku sicer pima-mo, vendar nam to potrjuje domačin Ivan Cahasija Babičev, rojen leta 1864 Avgust Caharija, rojen 1865, Ivan Per-tot, rojen 1873 im Josip Marica, rojen 1878. Pred letom 1856 so delali v ma-brežinskih kamnolomih, ki so znani že iz rimskih časov, furlanski delavci. Delo y rimskih časih, ko niso še razpolagali s tehničnimi pripomočki, je bilo zelo primitivno. Bloke so lomili s kili jz trdega lesa, ki so jih zabivali v žleb, napravljen z dletom. V žlebu zabite lesene kline so potem pohva i z yodo, da so se nabrekli in tako s skalo razklali. Tudi za dviganje blokov iz jam niso imeli potrebnih naprav, zaradi česar niso mogli iti z de lom na globoko, marveč so šli le toliko navzdol, da so mogli na roke a’i z voli spraviti bloke na površino. Zato so šli v sta ih ča ih k muolcm b Ij ha široko kakor na gtoboko. Kamen iz kamnolomov y Nabrežini so uporabljali največ za ceste in mostove im zelo redkoma za monumentalne zgradbe V bližnjih mestih. V srednjem veku so nabrežinski kamnolom opustili; zanj so se začeli zanimati šele v začetku 18C0, ko so uporabljali kraški marmor za zgradbe v Trstu. Način dela y kamnolomih pa je o, stal še vedno isti kakor y rlmsk h časih. Blokov niso obdelovali v Nabrežini, temveč so jih pošiljali mojstrom kamnosekom v Trst in Furlanije; k r je bilo število delavcev v kamnolomih omejeno, so jim pri nakladanju blokov na vozove pomagale žene in hčere. Prvi leseni žerjav za dviganje blokov iz ne prevelikih globin so postavili v Nabrežini leta 1870, prve parne stroje pa deset let pozneje. y tej dobi so obratovali y Nabrežini močne tvrdke lastnice kamnolomov, kakor Radovič, Andreotti, Rimski kamnolom, Sengher-Bella, Jug-Favetti, Cahaiija, Bonda in drugi. Naročila so bila v letu 1895 do izbruha prve svetovne .vojne tako velika, da so jih komaj izpolnjevali. Podjetnikov je bilo okoli 25, delavcev pa okoli 2000. Zelo zanimiv, skoraj romantičen je začetek mabrežimske tvrdke Radovič, ki slavi letos 100-letmico svoieSa PL-stoja. Dvaindevetdesetletni Ivan Caharija Babičev, mož tete sedanjega lastnika arhitekta Antona Radoviča, pripoveduje o ustanovitvi svojega podje -ja sledeče: Starši ustanovitelja Leopolda Radoviča Mohorina, deda a hitekta Radoviča, so bili zelo ubogi. Njihov vinski pridelek je znašal komaj 46 litrov, torej malo več kot nič. Blaginja je prišla v hišo šele, ko se je 25-letni Leopold poročil z Ano Gruden Gregovo, ki je v svoji mladosti služila pri neki židovski družini v Trstu. Ker je ta družina os>ala brez naslednikov, je podedovala njihov denar, ali vsaj dober del tega Ana Gruden. Ta ni prinesla y Nabrežino samo tega denarja, ampak tudi svojo špekulativno prebrisanost, ki si jo je v židovski družini še bolj izbrusila. Svojega moža Leopolda, ki je bil bolj zaljubljen v svcc delo kot v špekulacijo, je imela za poslovno nesposobnega človeka; isto mnenje j i imela o drugih ljudeh, medlem ko je zelo cenila svojega sina Antona, ki je bil podedoval njeno nadarjenost in njeno podjetnost. Sina Valentina, ki se ni mogel odločiti, da bi se ožemi s syo.o Pohištvo iz Nove Gorice v Italijo Jugoslovanska tovarna bi lahko izvažala po nizkih cenah Nova Gorica, konec avgusta Tovarna pohištva na »Kromberški ravnici« pri Novi Gorici, ki so jo zgradili po vojni ter sodi med naj večja ter najbolje urejena in opremljena jugoslovanska lesno-idustrijska podjetja, bo letos izdelala okrog 10.000 spalnic raznih tipov v skupni vrednosti okrog 925 milijonov dinarjev. To bo največja letna proizvodnja, odkar je Podjetje pred dobrimi šestimi leti začelo obratovati. V teh nekaj lebih se je tovarna uspešno uveljavila na domačih in tujih tržiščih, saj izvaža v razne evropske dežele skoro tričetrt celotne proizvodnje. Za njene izdelke pa se zanimajo tudi številne čezmorske dežele, med njimi tudi ZDA. Vendar s svojo sedanjo zmogljivostjo in možnostmi še ne more ustreči vsem željam. (Samo ZDA bi n. pr. bile zainteresirane za več kontingentov po najmanj 100.000 spalnic v enem). V zadnjem času je tovarna prvič navezala tudi poslovne stike z italijanskimi gospodarskimi krogi, ki se glede na ugodne cene in kakovostno izdelavo zelo zanimajo za nakup njenega pohištva. Sklenitev ustreznih pogodb bi bila spričo bližine državne meje in v zvezi s tem malenkostnimi prevoznimi in drugimi stroški v korist obema partnerjema. Novogoriška tovarna bi glede na svoje zmogljivosti lahko mesečno 'izvozila v sosednjo republiko spalnic in drugega pohištva v skupni vrednosti 10 milijonov lir, ne da bi bil zaradi tega okrnjen izvoz v druge dežele. Vtem ko v Italiji stane nrvadna spalnica menda okrog 150.000 lir, bi le-te novogoriška tovarna dobavljala po 80.000 lir Iranko državna meja. Luksuzne spalnice, ki stanejo onstran meje 500.000 lir, Ol tovarna dajala po 200.000 lir, tudi Iranko meja. Seveda bi naročene spalnice in drugo pohištvo izdelali po željah in okusu italijanskih kupcev. Pogoji in želja za navezavo trgovinskih stikov so torej na obeh straneh; to pa za sedaj preprečuje veljavni jugoslovansko-italijanski trgovinski sporazum, ki ne predvideva izvoza pohištva. Kaže, da se bodo pristojne oblasti čimprej zavzele za odpravo te upravne ovire ter tudi po- hištvo vključile v blagovno listo omenjenega sporazuma. Upati je torej, da bo vprašanje v kratkem zadovoljivo rešeno ter se bo pohištvo iz novogoriške tovarne uspešno uvel javilo tudi med italijanskimi kupci. M. D. kakor preko Jesenic in Repentabora. Ti podatki dokazujejo, da so se tranzitni blagovni tokovi po drugi svetovni vojni zaradi novonastalih gospodarških in političnih korisiti srednjeevropskih držav prilagodili tem novim interesom. Očividno je v tej borbi interesov zmagal sistem naj cenej šega prevoza ter je popolnoma odpovedal vpliv za enakomerno porazdelitev blagovnih tokov na vse tri železniške prometne poti z Dunaja za Trst. (Konec prihodnjič) Pavlič Ivo, Ljubljana premožno zaročenko Terezo, je prepričala z zaušnicami, da je sledil pjenuh željam. Leopoldova žepa Ana, pripoveduje Caharija Babičev, je zvedela, da je neka družipa (Skop.ovi) y stari vasi (Nabrežini) do grla zadolžena pri nekem Zidu y Trstu. Tega je pregovorila, da .1 e tožil in pogpal na boben Skopcovo premoženje. To je Ana kupila na dražbi zelo poceni ip s tem obogatela. Da je Ana pregovorila Zida, je treba pač pripisati Babičevi domišljiji, ker Zid prav gotovo ni potreboval nasveta v tej zadevi, pač pa je zelo verjetpo, da se je šla Ana k Zidp obvestit o položaju zadolžene družine. S tem pakupopa so dobili Moharinoyi toliko zemlje, da je Leopoldov sip Peter opustil delo y kamnolomu ip se posvetil kmetijstvu. Se predep je leta 1856 postal neodvisen podjetnik, je Leopold delal y kamnolomu jpoleg njega je delalo tam še nekaj drug,h Nabrežincev. Brez ženinega denarja in podjetnosti bi Leopold, sicer priden delavec, a pe špekulant, sploh ne mogel nikoli pos.ati neodvisen podjetnik. Dejansko je torej njegova žena Ana ustanoviteljica Radovičevega podjetja, ki obhaja letos svoj stoletni obstoj. 'Ju • JUGOSLOVANSKE RIBJE KONSER-VE NA INOZEMSKIH TR21SC H Izvoz ribjih kopserv iz Jugoslavije raste od leta do leta. Po podatkih U-druženja motskog riharstva Jugoslavi je je dosegel leta 1955 doslej največjo letno količino 4.016 ton, y skupni vrednosti 2,350.000 dolarjev. Jugoslovanske ribje konserve gredo y Avstidjo, Belgijo, Italijo, pa Srednji vzhod ip tudi v ZDA, v zadnjem času celo v Francijo, ki je znana po svoji lastni industriji te vrste. Uspehe jugoslovanske ribje industrije na inozemskih tržiščih je treba piipisati ne samo znani odl.čni kakovosti jadranske ribe in njeni strokov^ no brezhibni predelavi, mat več tudi okusni zunanji opremi proizvodov ier dobri prodajni organizaciji. Tovarne ribjih konserv s področja Hrvatske in Črne gore izvažajo svoje proizvode po »Jugoribi« v Zagrebu, tova-ne s področja Slovenije pa po podjetju »Delamaris« v Izoli. Obe podjelji imata j skupen koordinacijski odbor, ki se se- ; staja od časa do časa zaradi ocenjevanja položaja na zunanjih tržiščih In sporazumnega nastopanja. Socialni UTRINKI KAKO SO PLAČANE ŽENSKE V FRANCIJI. V primeri z drugimi zahodnimi državami ni y francoski industriji zaposlenih še mnogo žensk. Odstotek žensk zaposlenih celotno y francoski industriji doseže 23%. Več žensk je y posameznih industrijskih panogah; y oblačilni industriji 80,9%, v tekstilni 55,7%, y tovarnah papirja in lepenke 38%, v usnjamah 37,2%, v tovarnah kemikalij in gumijastih izdelkov 30,8%. V predelovalni industriji doseže odstotek žensk povprečno 26,1%. Po večini so ženske zaposlene v nižjih kategorijah. Med pomožnimi delavci je bilo leta 1954 26,4% ženskih moči, med izvežbanimi delavci 43,9%, med strokovnimi delavci 27% 'in mojstri 7,4%. Plače žensk so bile povprečno za 30% nižje kakor povprečne plače moških delavcev. Oktobra leta 1954 so dosegle plače žensk v pariških industrijskih podjetjih 94% moških pomožnih delavcev, 92% plač izučenih pomožnih delavcev, 88% plače strokovnih delavcev in 17% plače najbolje kvalificiranih delavoev. SAMO ENO PITKO BI PRODALI VEC V slovitem govoru ki ga šele zdaj objavljajo, je Hruščev, glavpi tajnik komunistične stranke v Sovjetski zvezi, odkril tudi slabo Stalinovo poznavanje kmetijskih razmer. Zadnjič je prišel Stalin- v stik s kmeti leta 1928, ko je obiskal Sibirijo jsicer je poznal življenje na kmetih samo iz filmov. Zivljenjie v kolhozih si je zamišljal po filmu, ki je kazal ,kako se mize udirajo pod težo puranov in gosi. Ko so proučevali vprašanje, kako bi vzpodbudili brnela oziroma kmečkega delavca, da bi bolj pridno obdeloval zemljo in gojil živino, ip ko so nekateri strokovnjaki predlagali, da bi dvignil ceno živine, je Stalin prišel na dan s predlogom, da bi bilo treba povišati kmetijske davke za 40 milijard rubljev. Bil je prepričan, da gre kmetom dobro. Dejal je, da bi bilo dovolj, akc bi vsaVj kmet prodal eno kokoš več, pa bi se tako nabrala lepa vsota 40 milijard. V resnici so kolhozi in delavci v kolhozih leta 1952 za prodajo vseh svojih proizvodov prejeli samo 26 milijard 280 milijonov rubljev. PRENIZKE NAJEMNINE V JUGOSLAVIJI Preiskava Stalne konference mest o stanovanjskem vprašanju v Jugoslaviji je dognala, da višina sedanjega stanovanjskega sklada ne zadostuje, da bi se stara poslopja obnovila in vzdrževala. Najemnine so bile sicer od leta 1950 povečane za 100 %, a so še vedno prenizke v primeri s potrebami za vzdrževanje stanovanjskdih hiš. Pri 168.517 stanovanjih (19,6 % vseh stanovanj) so potrebna splošna popravila, medtem ko je 57.476 ( 6,7 %) stanovanj tako pokvarjenih, da bi jih bilo treba porušiti. V Sloveniji je treba splošno -popraviti 21.754 stanovanj (25 %). Da bi olajšali popravljanje hiš so v nekaterih mestih onganiz&nali »občinske servise«; v Beogradu je n. pr. 16 takšnih servisov, ki imajo skupno 232 delavcev. Preiskava je nadalje -ugotovila, da so najemnine v vseh jugoslovanskih republikah neekonomske, to se pravi, da so prenizke, da bi se z njimi lahko krili stroški za vzdrževanje Mš. Zato predlaga večina mest, naj bi postopoma prešli k ekonomskim najemninam, to je k novemu zvišanju najemnin. Seveda bi bilo treba hkrati, povišati tudi plače, da ne hi trpela življenjska raven. NEMŠKA CESTNA POLICIJA SE MODERNIZIRA Pred nekaj tedni so nemški cestni policiji izročili prve modele vozil, ki jih je nemška tovarna Porsche zgradila nalašč y ta namen. Izdelke te tovarne pri pas poznamo posebno, ker so vse do letos prednjačili y svoji kategoriji na znani tekmi »Mille miglia«. Specialni avtomobili dosežejo hitrost 170 ,km/h; beg je pri današnjih razmerah skoraj nemogoč. Opremljeni so seveda z radiem in posebnimi reflektorji, ki svetijo na veliko razdaljo. Ce se bodo aparati, ki jih sedaj preizkuša berlinska policija, obnesli, jih bodo lahko kmalu opremili tudi z radarjem. Doslej so morali hitrostne prekrške štopati in naprej telefonirati. To metodo poznamo tudi pri nas že več let. Sedaj pa radarski aparat lahko ugotovi hitrost vozila dp sto metrov daleč in jo zabeleži pa poseben trak, tako da je vsako osporavanje nemogoče. Uspeh vinske razstave v Ljubljani VsteKleničena vina bodo zaščitena Ljubljana, avg. 1956 Druga mednarodna razstava vin pa Gospodarskeni razstavšču y Ljub jani je posebno pestra in privlačna za domače ip tuje občinstvo. Razstavljen h je nič manj kot 430 vzorcev vin (nekaj jih je dospelo še pozneje). Poslali so jih domači in tuj! pridelovalci in Jugoslavija je bi!a pri tem zastopapa z 282 vzorci. Pose-bna reprezentančna desetčlanska komisija, sestoječa iz šestih tujih in štirih domačih vinskih strokovnjakov, je pokušala vina ip ocenila vrsto teh dobrih kapljic. (Mislinio, da je beseda »pokušajo« boljši terpri-nus za to kakor »poizkušnja«, kakor pišejo pekateri listi, ker vino »pokušamo« ne pa »poizkušamo«). Jugoslovanska vina so dobila skupno 24 zlatih, 155 srebrnih in 32 bronastih kolajn. Poleg domačih osebnoMi so se udeležili razstave tudi panogi tuji predstavniki, tako italijanski gen. konzul Brigidi, celovški župan Graff, predsednik celovškega velesejma Novak predsednik tržaškega velesejma inž Sospisio in še mnogi drugi. Izmed vinskih strokovnjakov, ki so prispeli ma razstavo, bi še posebej omenil Rharda Tel- tseherja, ki je kakor lansko leto, tudi letos do.pel iz daljnega Londona, da pam izkaže svojo naklonjenost in za-pimapje za paše vipogradništvo. Razstava prikazuje poleg paviljonov z vzorčnimi vini tudi razno orodje ip priprave za obdelovanje vinogradov in gojenje vinske trte ter za kletarstvo. Posebej, bi tu omenil francosko tvrdko Compagpje des ateliers et forges de la Foire iz Pariza, ki razstavlja vihograi-piški traktor pa gocepičpi prem k, ki je edino primeren za položno vinogradniško zemljo. S takim traktorjem' bi bilo obdelovanje vinogradov silno o-lajšapo in morda bodo vinogradniške zadruge to novost tudi primerno upo^ števale. Vina iz paših slovensk b goric, ki so bila povsod priznana kot posebno kvalitetna, niso bila doslej prav nič zaščitena. Slovenska vina se odlikujejo z zpierno količino alkohola, po izrazitem sortnem bukeju in aromi, zdravi ip prijetni kislini, po prikupni barvi in visokem ekstraktu. Vinorodna Slovenija spada med klasične vinogradniške dežele v Evropi in je bila poznana že za časa Rimljanov. Iz nayedepib Nine uničile 50% vinskega pridelka Ko se voziš z vlakom po obalni železnici, ki Veže Trst S Tržičem, zagledaš vrsto vinogradov, ki se-ajo tja do morja. Ze davno je slovepski človek s cikloskopskim delom, ki še dapes vzbuja začudenje, preobrazil to obalo iz neobdelanega strmega pobočja v lepo razvrščene »paštne«, ki se V prostornih terasah raz ezajp prav do nior-ja, tam od' Barkovelj do Nabrežine. Res je, da tu pa tam naletiš na zapuščene »paštne« obrasle z robido. Tudi tu je naš kmet začel zapuščati zemljo in jo prodajali tujcu. Ob trgatvi vsa obala zaživi. Ce gledaš od Sv. Primoža (pri Križu) pioti morju, vidiš ljudi, ki se mrzlično gibljejo med vinog.adj kakor mravlje, hitijo po skritih stezah pred paštni navzgor in navzdol ip nabirajo grozdje v čebre in plavnike, ki čakajo ob cestah. Mladina, ki se navadno izogiba vsakdanjega kmečkega dela, je ob trgatvi posebno delavna in pravzaprav prevzame nase skoraj vse breme, kakor da bi hotela pokazati starejšim rodovom, da še ni izdala matere zenTje. Letos ne bedo ob trgatvi več tako veselo odmevale pesmi v vinogradih pod cesto. Skoraj vse paš ne so letos močpo poškodovale mine, ki j1 h razstreljujejo, da bi razširili obalno cesto Trst-Tržič. Izvedenci cenijo, da bo najmanj 50% pridelka grozdja up če-nega. Obalna cesta je bila res nevarna, ker je bila preozka in ni ustrezala yeč zahtevam današnjega avtomobilskega prometa. Ze ko so to cesto gradili (še pod fašistično vladavino), je naš kmet utrpel veliko škodo; speljali so jo skozi njegove vinograde in tako za vedno uničili njegovo dolgoletno delo. Kmetu so izplačali prav majhno odškodnino šele po dolgih le'ih. Delo zia razširitev obalne ceste je telo izročeno tvrdkam Gluliani, Facca-nemi, Adriarica ip Zelco-Vi ini. Z delom so pričeli že lansko leto; po dogovoru paj bi bi’o končano do de em-bra leta 1956. Takoj se je pokazalo, da bodo mine napravile ogrompo škodo. Ta je bila toliko večja, ko je grozdje pričelo' zoreti. Vinogradniki so zaradi tega po svojih organ za ijah in p ed-stavnikih protestirali pri tuka.šnj.h o-blasteh in zaprosili, naj bi podjetja delo odložila, dokler se grozdje ne potrga. Toda vsi protesti so bili zaman. Tvrdke trdijo namreč, da jim je material, ki ga pridobivajo z razstreljevanjem .skalnatega pobočja nujno potreben za nadaljnje delo in da bodo nastalo škodo poravnale. Škodo bodo ocenili po končanih delih in odplačali 1500 lir za vsako uničeno trto. Ce je vinograd oddaljen od ceste do 80 metrov, bo škodo poravnala tvrdka soma, ki ima delo v zakupu, sicer bo poravnala družba, pri kateri je vsaka tvrdka zavarovana. S tako nizko odškodnino se tone'je ne morejo zadovoljiti: saj je vendar treba upičepe trte nadomestiti z novimi, ki rodijo šele po tretjena letu. V primeru, da je vinograd delno poškodovam, je treba urediti z nova vse zemljišče in ves vinograd nasaditi nanovo. Poleg trt, je kamenje zrušilo tudi ograje in zasulo steze pred vinogradi. Da se vse to znova uredi, je treba dolgo in mučno delo. Upamo, d'a bodo tvrdke oziroma oblasti upošleva-le vse te okolnosti in izplačale vinogradnikom res ustrezajočo odškodnino. Ce je bilo delo res nujno in če je bila škoda neizogibna, je tudi pošteno, da prizadetim vinogradnikom to škodo’ popolnoma prizpajo jp čimprej izplačajo. Kmečka zveza je na razpolago vsem prizadetim, za morebitna pojasnila in za zaščito njihovih koristi. Lev. vzrokov je bilo potrebno, da se zaščitila poreklo in kakovost slovenskih vip. Odbor za vinarstvo pri Glavni zadružni zvezi LRS je zato sklenil, da se uvede poseben vinogradniški zaščitni znak za vsa vsteklepičena vina nadpovprečne kakovosti. Znak paj bo jamstvo za poreklo in za kakovost slovenskih vin. Tak znak je sedaj izdelan; posnet je po starorimski najdbi v Ptuju ter predstavlja Bakha med neple-teno vinsko trto. Odet je v krzno, v levi roki drži thyrsos, v despi vrč, ob nogah pa mu leži panter. Ta zaščitni znak bo sedaj ponesel slavo slovenskih vin daleč po svetu. Kako pa je s komercialno platjo v vinogradništvu na splošno? Mednarodna statistika nam pove, da proizvodnja visoko presega povpraševanje. Da se torej doseže trgovinski up eh, je predvsem potrebna kakovost, ta pa za-visi od zemlje, lege vipog adov, podnebja in — obdelovanja. V e to lahk ) doseže slovenski vinogradnik, saj ima vse pogoje za to. Za varslvo tega pa naj bo — zaščitni znak. H koncu naj še omenim, da je vsem obiskovalcem razstave na razpolago tudi pokušnja vin in tega se obiskovalci tudi pridno poslužujejo. Pokušajo jih kar po številkah, kakor so vzroci označeni. Ker pa od vsakega vzorca dobijo samo po en kozarček, so jim seveda ti kozarčki večinoma premajhni. Razen poznanih domačih vin privlačujejo obiskovalce pojebno dobre tuje kapljice: izborna bolgarska vina, ogrski tokaje, »zibibbo« z Malte in še mnogo, mnogo drugih . . . —om— t e n n i. c n e Tudi zastori in cvetlice iz plastike Sintetične uma/pe snovi sp postale v poslednjem desetletju tako važne, da so dandanes skoraj enakovredne a'i pa celo prekašajo mnogotere surovine široke proizvodnje, kot na primer kovine, keramiko, les in naravna vlakna. Izdelke, ki jih izoblikujejo iz teh sodobnih proizvodov kemične industrije srečujemo na najrazličnejših področjih našega udejstvovanja, bodisi v industrijskih obratih kakor tudi v pašem vsakdanjem življenju. Leta 1953. so pa vsem svetu izd h la'i 2 milijona toni umetnih snovi, ki jim tudi pravimo sintetične smole. Na j večjo proizvodnjo so imele Združene države, ip sicer 1,4C0 Q00 ton. Tem sledi zapadnonemška industrij® z 225 000 tonami. Nadaljnji veliki proizvajalci umetnih snovi so še Anglija (195.000 ton), Francija (53.000 ton) in Italija (30.000 ton). V preteklem letu se je dvignila svetovna proizvodnja sintetičnih umetni! snovi na 2,4 milijona ton. Potemtakem so se te novodobne surovine povzpele na isto stopnjo kakor baker, cink in lahke kovine. Ce bo naraščala proizvodnja umetnih snovi z istim ritmom kakor y zadnjih dvajsedh let h, teda; lahko predvidevamo, da bodo 1985. leta izdelali pa vsem svetu bkoli 10 do 15 milijonov ton tovrstnih sipteličnih surovini. Vse umetne smole delimo v dve veliki skupini, namreč v teimostrjujoče ip termoplastične. Umetne snovi, ki jim pravimo, da so termostrjujoče, i-majo namreč to lastnost, da se pod vplivom toplote in pritiska izoblikujejo v uporabne predmete, ki jim s ponovnim ogreljem pi več mogoče spremeniti oblike. V to skupino spadajo fenolne (bakelit), sečnipske (pertinit). melaminske smole ter poliestri. Termoplastične umetne snovi p® postanejo pri ugretju na določeno temperatura mehke, pe da bi se pri tem kemično spremenile. Zato ;im lahko s ponovnim, ug-evanjem večkrat spremenimo obliko. Najvažnejša termoplaiUč-na umetna snov je poli~ti'en V to skupino spadajo nadalje akrilne umetne smole (plexi-stekio), orlon, hylon, pobstirol. polivinilklorid (vipla) in še druge snovi. Ce primerjamo lanskoletno svetoVnio proizvodnjo posameznih umetnih smol s proizvodnjo v letu 1953. opazimo, da je v tem obdobUv nairastla p^odukteja polietilena za 255%. V tej lestvici stoje na drugem mestu polivinilfie smole Velike industrije v Zapadnem svetu so še vedno delniške družbe torej v rokah omejenega števila lastnikov — delničarjev. Ti so navadno bogataši aili »kapitalisti«, v katere so uperjene oči tistih, ki kapitalov 'nimajo, a bi radi postali, če že ne bogataši, vsaj bogati. V sedanjem modernem svetu, v dobi velikih socialnih trenj se vrata delničarjev odpirajo tudi širšim plastem naroda, ki razpolagajo sicer z manjšimi prihranki, a ki jih lahko Investirajo v nakup delnic in s tem postanejo sami delničarji in solastniki delniških družb. Zamisel pritegniti male prihranka-rje v krog delničarjev se je rodila v iZDA, v deželi velikega (in naglega ekonomskega vzpona. Malih prihran-karjev je veliko in vsi skupaj razpolagajo z velikimi, skoraj ogromnimi raapoložijivimii denarnimi sredstvi. Ta denarna sredstva, ki so danes obilnejša kot kdaj koli, morajo postati aktiven vir potrebnih kapitalov rastočemu gospodarskemu razvoju. Tako si je razlagal G. Keith Funston bivši predsednik Trinity College in poznejši predsednik njujorške borze. Kot Ameirikanec si je to razlagal na Ame-rikancem svojstven način. Amerikan-cd kupujejo vse na obroke: avto pohištvo, radio, hladilnike in vrsto drugih gospodarskih dobrin, ki zahtevajo znatne izdatke. Zakaj torej ne bi mali varčevalci kupovali nt obroke tudi delnice in tako postali delničarji industrijskih družb? Funstonova ideja je postala stvarnost in njujorška borza je razpisala investicijski načrt z mesečnimi obroki znan pod imenom MIP. S tem je bila dana možnost širokim slojem delavcev in uradnikov, da postanejo delničarji. MIP ni namenjen špekulantom ali tistim, ki iščejo takojšnje dobičke, ampak tistim investicijam na Kako pridobiti delavca za podjetje daljši rok ki se ponavljajo v določenih presledkih 'in v določenih zneskih ne glede na valovanje delniškega trga. Podpisati je treba najmanj 40 dolarjev vsake tri mesece, kar pomeni, da kdor lahko prihrani 3 dolarje tedensko in jih vloži v nakup delnic postane delničar. Pogodba se lahko razveljiavi v kateremkoli času na zahtevo podpisika. Vlagatelji MIP pripadajo vsem socialnim slojem in kažejo veliko raznovrstnost v izbiri delnic. Tako n. pr. neki delavec ali uradnik vidi v svojem kraju, da krajevna električna družba postaja vedno bolj aktivna, se bo odločil za delnice krajevne elektrarne, ki jih bo kupil z obročnim plačevanjem 40 dola-njev na tromesečje. Dana je tudi možnost za nakup delnic dveh ali treh delniških družb. V tem primeru bo kupec 'podpisal dva ali tri investicijske načrte in odplačeval vsake tri mesece 50 dolarjev. S temi investdcajsidrni plani za nakup delnic je veliko število ljudi od hišnih gospodinj, tajnic, šoferjev delavcev, kmetov i. dr. prišlo do spoznanja, da z nekaj dolarjev na teden, ki bi jih sicer z lahkoto zapravil, lahko začne s svojim investicijskim načrtom za nakup delnic. MIP ni edina ustanova te vrste. Poleg te deluje še cela vrsta »investicijskih krožkov«, ki so zajeli vse države ZDA in vzbudili za ta način vlaganja prihrankov v številnih drugih državah. Investicijski krožki so skupina oseb, navadno sosedov prijateljev, tovarišev, ki v določanih presledkih vlagajo male vsote za skupen nakup Ameriški poskus tudi v Italiji delnic. Preden se člani teh krožkov odločijo za vrsto delnic, temeljito prebirajo bilance delniških družb in nato z večino glasov izberejo delnice. Ti krožki so tako razširjeni, da se je pokazala potreba po ustanovitivi Vsedržavnega združenja investicijskih krožkov, ki ima svoj sedež v Detroitu. K razširjevanju lastništva ameriških industrijskih družb med sloje prispevajo tudi »mutual funds«. To so investicijske družbe, ki prodajajo občinstvu svoje delnice in vlagajo tako dobljeni kapital v nakupovanje delnic obveznic drugih podjetij. Delnica '»mutual funda« predstavlja del lastništva na vrednostnih papirjih ki so last družbe. Pravtako ima vsak lastnik delnice »mutual funda« pravico na del dobička in dividende, ki jih ti vrednostni papirji donašajo. Posebnost fundov je v tem da je kupec soudeležen, četudi v majhni meri, pri večjem številu družb ali industrijah, ne da bi svoje prihranke vložil le v eno podjetje. Veliko je podjetij v ZDA, ki sama omogočajo da postanejo last lastnih uslužbencev. Tako je American Tele-phon amd Telegraph Oompiany, ki je v soglasju z uslužbenci z odtegljaji na plačah in mezdah prodala svoje delnice 250.000 uslužbencem (s prihrankom 20 dolarjev) na borzni vrednosti delnic. General Eleotric pa je šla še dalje. Vsak uslužbenec družbe sme zahtevati, da mu družba odtegne od plače 10 dolarjev na teden za nakup državnih bonov, ki ostanejo deponirani pri družbi. Po petih letih mu jih družba vrne z obrestmi in s 15 % premijo v delnicah General Eleotric. Do 1954 je tako 20.000 uslužbencev prejelo delnice G. E. in nadaljnjih 40 tisoč bodo kmalu novi delničarji družbe. Po podatkih Zavoda za jiavno mnenje poseduje skoraj milijonov Amerikancav delnice, ki notirajo na borzah. »COFINA« V ITALIJI Nekaj podobnega imamo tudi v Italiji. Nedavno se e v Italiji pojavila družba COFINA (Compagnia Finan-ziaria Imvestimenti), ki posreduje malim prihrankarjem nakup delnic raznih italijanskih družb, COFINA, s sedežem v Milanu ima po vzorcu podobnih ameriških družb petletne investicijske načrte, ki omogočajo zasebnikom, da z 10.000. lirami mesečno postanejo delničarji. Cofina s svojimi petletnimi investicijskimi načrti omogoča nakup delnic naslednjih italijanski industrijskih družb: Bastogi, Dal-mine, Edison, Fiat, Generale Immjo-biliare Ilva, Invest, Montecatini, Romana Elettricita, Flirelti, Sade, Seit Valdarno, Sip, Sme, Štet in Teti. Kdor se je obvezal da bo mesečno (lahko tudi tromesečno, polletno ali letno) plačeval določeno vsoto za nakup delnic s podpisom planov, postane potencialni delničar. Cofina bo zanj kupovala delnice ene ali več navedenih družb, jih bo deponirala pri velikih denarnih zavodih, bo vnovče-vala dividende in jih reinvestirala v istoimenske delnice in po petih letih bo podpisniku plana izročila kuplje- ne delnice glaseče se na njegovo ime. Cofina organizira hkrati potrebno informacijsko službo, podaja obračun o investiranih obrokih, o uporabi dividend in drugih morebitnih koristi. Zanimivo je da Cofina s 'podpisom plana zavaruje podpisnika za primer ne-doživatja, t. j. za -primer smrti pred potekom petih let. S posebno zavarovalno pogodbo, ki jio je Cofina sklenila z Assicurazioni Generali, Compagnia di Assiourazione v Milanu, La Pondiamia Vita in Riunione Adriatica di Sicurta, je zavarovalna družba v primeru smrti podpisnika dolžna položiti Cofini takoj še manjkajoče obroke. Ta način vlaganja prihrankov, ki se je rodil v ZDA in je zajel tudi druge države je velikega pomena za narodno gospodarstvo sploh. Predvsem se prihranki sto in stotisočev iz najširših plasti naroda vključilo v aktivno gospodarstvo, kar je velikega pomena za razvoj raznovrstnih industrij in trgovinskih podjetij. Socialno šibkejši se s tem vključijo v solasniš-tvo delniških družb in veleindustrija iz rok maloštevilnih prehaja v last širokih množic. To bo tudi privedlo podjetniške voditelje, da bodo vedno bolj svetni svoje socialne odgovornosti. Iz kapitalizma redkih nastaja pojav kapitalizma mnogih, t. j. predvsem delavcev in uradnikov, ki bodo jutri solastniki podjetja v katerem so nameščeni. Kaže, da so mali prihranfcarji v Italiji pokazali veliko zanimanje za to moderno vrsto vlaganja in usmeritev prihrankov. Cofina je prav te dni ponudila v podpis že šesto skupino 8000 petletnih (investicijskih načrtov po 300.000 lir eden za nakup delnic že navedenih delniških družb. — Lat. — in njih derivati, ki so zabeležili skoraj 39%-nj prirastek. Glede na velikost povečanja proizvodnje od leta 1953. pa leto 1955. si slede od važnejših umetnih smol seoninske in melaminske, potem- pol isti rol, akrilne smole in končno fenolne smole (6,5%). Za nylon niso znani točpi podatki. Uporabo sintet čr.ih p as ičnii snovi lahko približno takole: porazdelimo pa različne panoge: 27% sime ličnih snovi potroši elektrotehnika, 25% uporabita industrij® umelpega usnja in oblačilna industrija, 9%, graditelji strojev, 8% gre za stanovanjsko opremo, nadaljnjih 8% umetnih snovi uporabijo izdelovalci igrač ip galanterijskih predine-tov, 7% industrija vozil, 7% teh proizvodov uporabimo za zavojnipo, 5% za oblaganje tal, preostale 4% sintetičnih snovi pa oblikujeta optična indk strija ter fina mehanika. Tudi v izložbah tržaškh trgovipi vedno pogosteje opažamo tovrstne novodobne proizvode. Obstajate celo dve specializirani trgovini, ki se bavita Je s prodajo vsemogočih uporabnih p ed-pnetov, ki so izdelani iz umetnih smol. V sodobpih stanovanjih vise že zastori, ki so iz umetnih smol. Najlepše zastore iz plastike izdeluje Nemčija. Ti so pa tudi pajdražji. Njih cena se suče odi 750 do 1200 lir za meter. Cepej-ši so angleški, ki nas stanejo za vsak meter dolžine od 450 do 500 lir. Vendar nimajo angleške plastične »'kamna« še zdaieka tako lepih in rafiniia-pih vzorcev kakor pemške. Najcenejše izdelke iz plastike izdelujejo it arijanske tovarne. Cena jim je od 250 do 400 lir z® meter. Bodisi italijanski, kakor tudi inozemski plastični zastori i-majo dvojno širino. V prodaji so nadalje najrazličnejše cvetice-, izdelane iz teh snovi. Vendar niso podobne paravnemu cvetju le po obliki, temveč diše prav tako kakor cvetice, ki jih kupile y cvetličarni. Za vsakdanjo uporabo prihajajo y poštev proizvodi iz polivinila, pole lijema ip poiistrirola. Polivinilni in po-letilepski izdelki so mehki ter se pri padcu pa tla ne poškodujejo. Okvarimo jih pa lahko z ostrimi in rezljiyi-mi predmeti. Nasprotno so pa polisti-rolpa smole trde ip lomljive. Umetne smole oblikujejo v ravno-vrstne izdelke specializirana industrijska podjetja pa tudi obrtne delavnice. Vendar se poslednje bavijo predvsem z izdelovanjem škatlic in termoslrju-jočih smol. Strojna oprema industrijskih podjetij, ki izdelujejo vsemogoči’ proizvode iz teh sodobnih surovin, je zelo draga. Tako je na primer plačate tvrdka Orespi 1 milijardo Ur za stroje, ki služijo izdelovanju gobastih u-metnih srnol po Bayerjevem patentu. In k temu moramo seveda še prišteti znesek, ki ga je morala ta Industrija plačati za uporabo patenta. Ta vsota nam pa ni znana. Ing. M. P. Užitne in neužitne gobe IH. Jamičas i hrček (Hehella la unosa) - berretta da prete - jamičarka. To g; - bo spoznamo po značilnem klobuku, ki je podoben duhovniški kapi. Barve jc rjavkaistočrne ali temnosive. Kocep je visok, jamičasto brazdast, svetle ali p< -pelnastosive barve. Njeno meso je tenko, krhko ip znotraj sivo. dobrega o-kusa in prijetnega duha. Raste spomladi in jesepi po gozdnih travnikih in tudi po starih drevesnih panjih. Četudi ni prikupna za oko, je pa vsestiar,-skp uporabna. Jesenski hrček, kodrasti hrček (Hel-vella crispa) - spugnola fTautunpo - kc-dravi hrčak. Srečavamo jo jeseni v vlažnih listnatih gozdovih in v grmovju, tudi ob ribpikih in močvirjih. Bel-kastorumene ali hledorjavkaste krpe pa klobuku so zavihane navzgor. Podobna je jamičastemu hrčku m ravno tako vsestransko uporabna; le da jo je zelo malo. Jurček, užitni goban (Boletus edulis) - porcino, oeppatello buono - vrganj. Ta goba ljubi redek gozd in okolico ob gozdovih. Dobimo jo od spomladi do pozne jesepi, seveda, največ jeseni. Barve je rjavkaste, ki pa jo spreminja po letnih časih v bolj svetlo ali temno. Je uporabna za juhe, za omake, za praženje, za cvrtje, pečepe, za puding itd Lahko se uporablja presna, posušena ali konservirana. Njeno meso je vedno bele barve, zato je prav primerpa za sušenje. Okus ima po orehih. -tel Jožef Kerševani GORICA, Corso Italia 24, ^ inter 2(5-43 TRST, Ulica Coroneo 45 I M 1» O R T E X P O R T \ oli \ Reg. št. 46041 Trgovske zbornice — Trst SUKCAAI STAIUISLAI/ IMPORT-EXPORT, komisije, reprezentance in kompenzacije TELEFON 314)61 — 314)62 Teleg. INTEXCOMIS TRST, Ul. XXX Ottobre 6/11 SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana Gostilna rf " I- ■\\- ' I- Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom GOSTILNA FUKIiAM R E PENTABO R Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne! Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor ! M t- < •-a > < m 2 2 M O M as Bh as o N O P-i OBIŠČITE TVRDKO KERŽE! HAWKINS — LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRI-STEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN ČASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE — BODITE BREZ SKRBI! — E-LEKTRICNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TR1ESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE JUGOLINIJA RUEKA - Roštni predal 379 Telegrami: Telefoni JUGOLUVIJA - RIJEM 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter: JDGOLIIVE 02526 VZDRŽUJE REDNE RLNG0VNE IN P0TNIŠHE PROGE Z/M JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l Sotob Jvo GORICA - TrgE.OE AMICISl Telefon 21-38 Prodaja in izVaža nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽšViNE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco] s hlevi za počitek živih živali JRANS - TRIESTE" s. o r.,. TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica = Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70 AVTOPRE VOZN IŠKO PODJETJE d. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne ha hoKoUca Reti uaiL hotel Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru Domača postrežba — Ugodne cene DR AN SG 510 R 50 CD D R Spoljna ^ , .,ti 2152 teleskopska pipka u obliku okruglih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuje prednosti lakog kretanja, .^cenja i d 3 gotrajnosti. A N Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mogučnost sigurne vožnje po visokom snegu, a da se ne mora pribeči starom sistemu upotrebe lanaca. S G 510 Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi pretstavljaju blato, pesak, neravan i rdjav teren. R 50 Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao iakvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu. C D Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečom površinom i jako pojačanim bočnim siranama, koja če svuda odstranili Vaše probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog istrošenja. Disiributori u Jugoslaviji!:2AUTOSRBIJAgBeograd, AUTOGUMA PROMET Zagreb, EKPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljana, ISTRA IMPORT EXPORT Rijeka "JADRAN DRVO Rijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT|Postojna, SPLOŠNO^TRGOVSKO D.|D. Koper PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J. T R A. N S TRIESTE UFFICIO VENDITE PER LAR. F. P. J. VIA DONOTA 3/1 - tel.!3S-S27-j31-906 Cicli COTTUR MOTO - MOTOUEGGEKE M. V. uvoz - IZVOZ TRST pAecUtamiltua ivetavna Bin-amlt znamlc: VIA CRISPI 8-9 TELEF. 93-982 BI AN CHI, BOTTECCHIA, WILIER, LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za jugoslovanske kupce. Odpošiljamo direktno večje količine in posamezne komade. Trasmisijski jermeni ’ trapecaste oblike. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE bratje T) O L, J A K “Rij GORICA Ulica Donizzetti 27 — Tel. 20-97 Vs !Ui hči] iti ZALOGA PAPIRJA dl M. FERF0GLIA TRST, Ulm Em Se ve no, lO Teiefen 36-453 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNttO PODJETJI DA GORIZI ANA G0RIZIA ■ VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. {8-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Uvoz - izvoz papirja ter grafičnih potrebščin Lbe 'tijs TjE C H X A IM PORT-EXPORT TRST - ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala Vršimo vsakovrstne izvozne in"uvozne-operacije Pr fr j e hve v id 'tte 'irjt ^Vn 'tev 'ih' 'itCij Pc 6 v ta ^Vo tiči 'a ] tali tast 'jih PUTIKI K TDRISTIČK0 P0DI1ZEČE JEG0SLMIJA Praška ul. br. 5 - Tel. 32 257 8, 9 Udjeljenje za inostranstvo telefon: 32 - 72G Vrši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste voznih isprava za zemljn i inostranstvo - željezničke, brodske avionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjenjačkn zlnžbu, služim pasoša i viza te fotoslnžbu A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE RIM TRE IVIOVEtUBRE 9 — TELEF0H 24=863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE raama zaan Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice: Trst, UlJFiavia 23 — Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vani vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! ZiJidka uvoz SILA JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 " Telefon 37-004 „ A R A U T 0“ TOMAŽIČ & POŽAR TRST UL' GALATTI24 - POST BOX 245 TELEFON: 37 274 - BRZ.: A R A U T O Izdelke svetovno znane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE -TROLEJBUSE - KAMIONE - AVT0CISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVIONSKE MOTORJE - ELERTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO Olaj&atte pU plačilu I Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Ti 'Uo 'iih ‘ičn Sta; a 'lerj ta v. !ika < i *in '-tal to ta. tak tad tali Z h L tast h-a ho >S6| to fin, ■iuc tal, "‘i] l' ■lic ta, tak tao hn f!j( 8ur tei: ko tac ta tas d. d. IMPORT - EXPORT Vseli vrst lesa, trdili goriv in strojev za lesno industrijo TKST - Sedež : ul. Cieei one 8/XI - Telefon: ul. Cicerono 30214 - Sc:i I o tegnami 9G71G ‘‘It! tak tal kil tab tac 'i ] ta tac ta 811 •ta >0 !>o< kat tao »bt raz Radio TV-SOSSI OPČINE — Trg Motite Re 4 Tel. 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šoii) PRODAJA IN POPRAVILA VSAK -VRSTNIH RADIO INTV APARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJI! \ ŽU iftli ter vai IVf la le} ta Dce Sat *či] Jv< sta in sle vic Ho Qu il, ar uj jb il, jr is n a. TIITOVA UJMCJL 1L/J\v — TJEIL. 20=503 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov ■HMI^ -BMBHSSSi Izvažamo: KMOKt — P*' Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva in kurjavo — Vezane in panel plošče Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnirje Pakete — Lesene hiše — Lesno galanterijo - Leso-vinske plošče — Pisarniško inf stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pokištvo znamke «0 P E X» _ Stran 5 [vestnik SEDEŽt TU ST - Ul. ICA PA1IIO PILZ1 ST. t«/I. TELEFON ST. T».o* STlJvTiOSPOrARSKRGA ZDRUŽENJA ‘Ruava občinskih davkov Vsi 'davkoplačevalci tržeške občli.e 'oraijo od 1. do 20. septembia predlogi svoje davčne prijave za pcmero finskih davkov. Prijave je treba vlo-!‘ti pri IV. oddelku y Ulici Retiori 2, nadstropje, soba št. 272 kjer labko bbe brezplačno potrebne obrazce za Pijavo davkov. Prijava se nanaša pa dohodke za iz-blevanje sledečih davkov: druž nski Wek, davek na pse, davek na obrt-dovoljenja (licence), davek na apa-aie aa ekspresno kavo, davpk na k a-'rje in biljarde, ki so nameščeni y aVnih lokalih, taksa za zbiranje in 11:eyoz odpadkov, taksa za zasedbo jav-prostorov' in prispevek za kanali-!acijo. Poleg navedenih prijav majajo pa ® vsi tisti, ki nimajo stalnega bivaii-y Trstu in niso zato obvezani pla-*Vati družinskega davka .izpolniti pri-avo za plačevanje davka na nepremičnine, davka za služinčad in davka klavir v stanovanjih. Pii.ave niso blžni napraviti tisti, pri kateiih niso 'astopile nikakšne spremembe g eee 'iihovih dohodkov. NOVOSTI GLEDE PLAČILA SOCIAL NIH DAJATEV ZA HIS. POMOČNICE Zavod za socialno zavmovanje je razposlal dne 18. julija 1956 okrožnico S. I. no. 1903, s katero obvešča vse prizadete delodajalce, da ni treba, kot do sedaj, izpolniti spro„i za vsak mesec obrazcev za socialne dajatve za hišne pomočiriice; od 1. julija dalje zadostuje izpolniti omenjene obrazce vsake 3 mesece. Tako zadostuje, da izpolnijo o-brazce za tromesečje julij, avgust in september do 10. okbbra. Do porabe zaloge prejšnjih obrazcev Mod. V. 6. bodo y veljavi'še vedno dosedanji o-brazci. POSLOVNI KOIEDAR 10. septembra je zadnji dan za plačilo dvomesečnega ali štirimesečnega obroka, kot je bilo dogovorjeno, takse na motorizirana vozila. NOVE EVIDENČNE TABLICE. Tržaški vladni komisar je z odlokom št, 252 izdal nove določbe o evidenčnih tablicah na vozilih. S 1. januarjem bodo začeli nadomeščatnl sedanje evidenčne tablice, ki jih je uvedla bivša Z. V. U., s takimi, kot jih imajo vozila v Italijanski republiki. Sedanje bele tablice s črno številko in rdečo helebardo bodo zamenjali s tablicami črne barve z belimi številkami. Nove številke bodo brez helebarde. Z omenjenim odlokom, se ukine obenem poslovanje urada za registracijo vozil, ki bo zopet v območju »Automobile Club dTtalia«, oziroma v Trstu »Automobile Club di Trieste«, Odlok prinaša tudi določbe glede osebja, ki je nameščeno pri uradu za registracijo vozil. Ce se bo prostovoljno odpovedalo službi bo prejelo posebno odpravnino. PREJEMKI HIŠNIKOV V STANOVANJSKIH POSLOPJIH Na Tržaško ozemlje je razširjen republiški zakon z dne 16. maja 1956, št. 526, po katerem gre hišnikom (vratarjem), ki nadzorujejo in čuvajo stanovanjske in druge hiše v mestih, in pa delavcem, ki skrbijo za čistočo takih poslopij, za delo ob nedeljah in praznikih povišek na normalno mezdo v višini 40%. IIAREC PROTI ANGLEŠČINI Tržaško šo.tskoi skrbništvo je odpravo pouk angleščine s slovenskih sred-Jiifa šoj na Tržaškem ,ini sicer iz kla-ijčne in rea’ne gimnazije ter učitelj :-fa; na realni gimnaziji bodo poučeva-1 iangleščino samo kot prost predmet, tedtem ko bo na trgovski akadrmiji 'Jtvezno izbira isamo- enega tujega jc-pta. Doslej' so se morali dijaki te šo-;e učiti poleg slovenščine in italijan-icine še angleščine in ne-rščine; zdaj 10 izmed teh dveh jezikov zadostoval ,(ien. V ljudsk h slovenskih šolah bo- pričeli poučevati italijanski jezik Je v II. razredu, torej! ne šele y HI. J^kor doslej. Torej nM dva razreda ne 0 ta yeč povsem s oven ka; tako se ^do pojmi v otroških glavah samo me-'ali. Zakaj se nskce ne zgane? — Je v drugih listih so naši kmetje in ;rUgl prebivalci v tržaški okol ci p.o-®stirali pjoti lovljenju ptic. ki ga o-™ayljajo vprav organizirane skupine "ifoJEesionalnih lovcev na ptice. KLub 'aam tem iproiestom nepridipravi drz-^ nadaljujejo svoje delo. Takšne sku-'JHe so sestavljene navadno iz treh Judi, med katerimi je eden profesio-*a.lac, opremljen z vsemi zadevn mi Opravami, in dva pomagača. Ljudi, protestirajo hočejo prevarati s tem, ^ jim molijo kos papirja, češ da je to 'licenca«. Ako domačin, nastopi odloč-jo vendar odkurijo. Svoj, po: el so 5ko dobro op avili, da danes ne slišl-več ptic pevk na Opčinah; čuje se 'šmo še eivkan e vrabcev. Polovili so ^ice pevke zlasti tna livadah okoli bernskega taborišča. Upamo, da bodo Nstojna oblaictva posegla vmes in ta-J0 preprečila nadaljnjo škodo; sicer k>do gosenice in drugi podoben ni če: bolj prizadeli paša polja in1 druge hftiade. •'JtOCESI NA DNEVNEM REDU. P, e- 'ekli petek je preiskovalni sodn k dr. ^erbo zaslišal 14 Prosečanov v zvezi 1 incidentom, do katerega je prišlo ok-tabra leta 1954. Avto je 'drvel po cesti Ifoti Devinu, kamor so se gnetli vne- 11 Italijani, da bi pozdravi i pril aj' jo- italijanska vojake. Za kaj pravza-ttav gre, ni še znano. Nekateri govz-o bombi, ki naj bi jo domačini yr-!U na drveči avto, drugi spet, da so ^ avtomobil metali kamenje, tretji pa mnenja, da gre za zračnico, ki je ^ila. Naj se takšni procesi končajo '»kor koli, prinesejo vedno nepopisno 'koralno trpljenje in gmotno škodo za "btožence .hkrati pa po nepotrebnem Vzburjajo javno mn ep je. VSTOLICENJE NABRE2INSKEGA ŽUPANA. Devinsko-nabrežinski svet je “bel v ponedeljek izredno sejo, na ka-teri je komisija, ki so jo zato ime-no-',»li, poročala o poteku raziskovanj y 'Vezi s pritožbo nekaterih volivcev, češ ^ so bile operacije skru iniranja na ^katerih voliščih nepravilne in da za-tci tudi sedeži y občinskem svetu niso Pravilno razdeljeni. Komisijia je res u-Sotovila več netočnosti na dveh volilih. Občinski svet je tako imenoval ^Ya nova svetoval a in izključila ti-sta dva, ki sta imela po napačnem štet-'k večino. Sprememba se tiče samo like »Torre«. Izključena svetovalca sta tožila priziv. Politične oblasti so konč-JJ0 potrdile izvolitev novega župana ^ttšana Furlana. VPISUJTE OTROKE V SLOVENSKE SOLE! Novo šolsko leto je pred nami. Pričelo se je že vpisovanje, ki bo trajalo do 25. septembra. Starši, ki želijo, da bo otrok ostal zvest svojemu rodu in da bo y šoli res napredoval, ne bodo mnogo pomišljali, v katero šolo naj vp.šejo svojega otroka. Vzgojeslovci vseh narodov se st-injajo v tem, da se otrok najlaže uči y jeziku, kt ga uči njegova mati že od zibelke naprej, to je v materinskem jeziku. O rok, ki o-taiskuje slovenske šole, dobi poleg lega širše obzorje, ker se mu poleg področja italijapske kulture odpre tudi široki svet, kjer so razširjeni slovanski jeziki. NA DRZ. TRGOVSKI AKADEMIJI pri iSv. Ivanu vpisujejo dijake vključno do 25. seplembra. Tajn.štvo šole je dijakom in staršem na razpolago za obvestila od 10. do 12. ure. NA DRŽAVNI NIŽ. INDUSTRIJSKI STROKOVNI SOLI V ROJANU yp.su-jejo dijake vključno do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Prav tako traja vpisovanje na Državni nižji trgovski strokovni šoli y Trstu (Piaz-zale Giotaerti 4) do 25. septembra. Tajništvo je odprlo od 10. do 12. ure. TRST NA DUNAJSKEM VELESEJMU Otvoritvi Dunajskega velesejma y medaljo 9. okt., bo prisostvova p tudi tržaško odposlanstvo, v katerem, bodo tržaški župan ing. Bartoli, predsednik Trgovinske zbornice prof. Luzzattp Fe-giz in predsednik Tržaškega velesejma ing. Sospisio. ODHOD JUGOSLOVANSKEGA trgovinskega atašeja Trgovinski ataše pri Predstavništvu jiugojlovamske vlade y Trstu Bogo Pre-melč je bil odpakl.can na novo mes o v Beograd. Mesto trgovinskega atašeja v Trstu je bilo odplavljeno, kakor so bila ukinjena podobna mesta pri nekaterih drugih jugoslovanskih predstavništvih. TE DNI SE JE MUDIL V TRSTU bivši egiptovski kralj Faruk. Nastanil se je v hotelu Ex.els.or in si ogledat mesto. Zvečer se je zabaval na g.adu sv. Justa. Cez nekaj dni je nadaljeval svojo pot proti Furlaniji. DVE AVTOMOBILSKI ZVEZI Z JUGOSLAVIJO. Po dogovoru naj bi žc septembra pričeli poslovati še dve redni dnevni avtobu.mi progi med Trstom imi Jugoslavijo. Gre za progo Trst - O-patija - Reka ter za progo Trst - Postojna - Ljubljana. Progi bosta oskrbovali podjetji SARA in SAT iz Tista. V nasprotno smer pa bodo vozili jugo-slovamsikij avtobusi. NOV MINOLOVEC. V tižiški ladjedelnici GRDA so splovili 375-tonskesa minolovca »Aragosta«, ki so ga ORDA zgradile za italijansko vojno mornarico. STAVKA. Preteklo sredo so nameščenci »Istituto farmacoterapico Trie-stino« stavkali od .10. do .13. ure. Stavko so proglasili zaradi odločitve ravnateljstva, da bo odstopilo trgovinski oddelek Zvezi lekarnarjev v Vidmu; to bi povzročilo odpust kakih 60 uslužbencev. Tuu&zm—j PROGA TRST - KOPER - ZADAR Gospod urednik! 2e večkrat sle v »Gospodarstvu« o-menili ,da je Trat važno kr.ž.šče tudi za jugoslovanski turizem. To je povsem točno. Mnogo turistov potuje skozi Trst v Jugoslavijo, oziroma prihaja v Ti st iz Jugoslavije. V poletni sezoni je dobro zasedena proga Trst - Koper -Zadar ,na kateri vozijo nove motorne ladje. Te ladje so udobne in zadosti hitre, toda po mojem skromnem mnenju, se preveč časa zadržujejo v Kopru zaradi carinskega pregleda. Za pregled jim je določeno nič manj: kakor 55 minut, to je skoraj1 cela ura. Običajne zamude poveča še naval po‘-nikov v obmejnem prometu. Tako sie mi je zgodilo, da sem prejšnjo gofc>oto prispel z ladjo v Trst z dvourno, zamudo prav zaradi predolgega zadrževanja ladje v Kopru. AH ne bi lahko Ja-drolinija kaj ukrep, la, da bi se čas za carinski pregled v Kopru skrčil? E. D. VEDNO VE,C TURISTOV NA ANGLEŠKEM. Anglijo obiskuje vedno več turistov iz čezmorskih krajev. Med njimi je zlasti mnogo Amer čanov in po -nikov iz Britanske skupnosti. Tudi Francozov prihaja na Angleško vedno več. V zadnjem času so se pridružili tudi Nemci. Lansko leto je bilo okoli milijon turistov iz čezmorskih dežel. Letos računajo, da to n;ib°vo število mnogo večje. Združenje za pospeševanje turizma British Travel and Holli-days Association je mnenja, da se da pospešiti turizem v prvi vrsti z gradnjo sodobnih hote’ov. Zanimivo je, da so Američani pričeli graditi hotele na Angleškem. Tako je neki Američan postavil že hotel v Londonu, drugega pa Američani še gradijo. V PORTOROŽU JE POLNO TURISTOV. V avgustu jn začetku septem? bra je bilo v Portorožu mnogo več tu-..is ov kakor prejšnje mesece. Prihod turistov je gotovo pospešilo tudi lepo vreme. Med njimi j,e bilo z'asti mnogo Nemcev, Avstrijcev, Holandcev in Francozov. V Portorožu je že več dni razstava slovenskih umetnikov, zlasti grafikov in kiparjev. Med njimi razstavljajo tudi primorski rojaki A. Černigoj, A. Spacal, Debenjak ter kipar Kalin'. Tako je tudi tujcem dana priložnost, da se seznani o s slovensko u-metnostjo. Iz Porto.oža odhaja vsak dap 7 avtobusov v Ljubljano. LEPO VREME JE ZADRŽALO TUDI V TRSTU precej turistov. V »eam-pingu« na Opčinah še vedno tabori v šotorih dokaj turistov, prav tako y Se-sljapu, kjer je zlasti mnogo Nemcev. TURIZEM NESE TUDI NEMC’Ji. Lansko leto so nemški turisti v tuj ni potrošili 876 milijonov maik; letos bodo potrošili okoli 1 milijardo. Tuji turisti so potrošili y Nemčiji lansko leto 1,6 milijard mark, le os 13-1.4 milijarde, Prebitek v prid Nemčije znaša okoli 300-400 milijonov mark (ena marka velja okoli 148 lir). KONFERENCA ZA AVTOM ŠBIL-SKE PROGE V BENETKAH. Po odločbi ministra za prevoz Angelinija bo letos, konferenca za velike ay omobllskc turistične proge v Benetkah od 7. do 12. oktobra. Na njih bodo proučili p.o-grame posameznih avtomobilskih družb Iz Jugoslavije Uradne gospodarske vesti NADZORSTVO NAD ŽIVELI Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o izvajanju temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili Uredba vsebuje obsežne določbe o pogojih aa kakovodt in higiensko neoporečnost, o bairvanjju, konzervi-ranju in obogatitvi sestave živil, o opremi za promet (embalaži), o deklaraciji in registraciji živil, o zagotovitvi 'higienske neoporečnosti živil pri proizvodnji in v prometu ter o izvajanju sanitarnega nadzorstva. Pri uvozu živil v Jugoslavijo morajo carinski organi takoj obvestiti pristojni organ sanitarne oziroma veterinarske inspetkcijie, da so pošiljke z živili prispele, omenjeni organ pa mora nemudoma pregledati prispela živila oziroma surovine, ki so namenjene za proizvodnjo živil, ter o izidu pregleda takoj obvestiti uvoznika. Ce gre za nakup večjih količin živil, ki so temeljnega pomena za prehrano prebivalstva, morajo poslati uvozniki ne glede na poznejši obmejni pregled, vzorce živil, ki jih nameravajo uvoziti, v preizkus kateremu izmed zavodov, ki so za to postavljeni. (Zv. Ur. 1. z dne 25. 7. 1956.) IZVOZ KLMVIE ŽIVllVIF V Zveznem uradnem listu (1. 8. 1956) je bil objavljan pravilnik o kakovosti klavne, živine, namenjene z® izvoz, pri čemer so mišljena goveda, prašiči in ovce. Izvedena je klasifikacija klavne živine in so določeni podrobni pogoji za uvrstitev v posamezne vrste. (IA vrsta, I. vrsta in II. vrsta). Tako n.pr. spadajo v IA vrsto klavnih volov popolnoma pitami in pol-nemesnati voli, ki niso delali globoko mesnatih prsi, širokega hrbta, polnih reber, zalitega zadnjega dela, zelo finega mesnega, in mastnega tkiva, vendar ne premastnega;., stari do 4 let, s težo najmanj 500 kg in klavno-stjo najmanj 58 % žive teže. Enako podrobni so pogoji za drugo izvozno živino. Obenem je izšel tudi -pravilnik o načinu kontroliranja kakovosti klavne živine, namenjene za izvoz. Kontrola se mora opraviti na nakladalnih postajah ali v lukah in jo oprav-iljajo osebe, ki so vpisane v ustrezni listi Zvezne zunanje trgovinske zbornice. Bri kontroli mora kontrolor ugotoviti, ali živina ustreza predpisani izvozni kakovosti po vrsti, pasmi in deklarirani teži in ali unesek (fca-lo) ustreza unesku iz pogodbe. O izvršenem pregledu se izda cer- ftlad 16 milijard za vžigalica Italijani so potrošili lansko teto za vžigalice 16 miiiijiard in pol lir. Porabili so skupino v letu 1955 80 milijard vžigalic, to je 1800 na osebo. Vsak državljan jie porabil 5 vžigalici na dan. Povprečno stane vsaka vžigalica 20 stotink. Resnična vrednost posamezne vžigalice pa zmaiša le tretjino prodajne cene. Ostali dve tretjini predstavljata davek, ki ga plačuje potrošnik v prid države. Lansko leto je država zaslužila z vžigalicami H milijard Ilir. Povprečni kadilec plača okoli 4 lira niai dam davka na vžigalice. V italijanski Industriji vžigalic je zaposlenih 6.000-7.000 ljudi; od teh je 60% žensk. Ta imefasirija porabi pa leto okoli 300.000 stotov topolovega ler sa,, 70.000 stotov papirja in lepenke poleg drugih surovin. V večjih tovarnah je proizvodnja vžigalic zelo mehanizirana in avtomatizirana. Tako n. pr. lahko proizvede saimo en stroj nad 15 milijonov vžigalic na uro, spa-kiranih v škatlicah. Zmogljivost zdaleč prekaša patrošnjoi. Izvoz, ki je vrgel lansko leto 600 milijonov lir, postaje čedalje težji- Mnoge države, ki so nekdaj uvažale vžigalice, jih' zda; same 'izvažajo. V letu 1955 je bila najboljši kupec italijanskih vžigalic V. Britanija (143 milijonov), zanjo. Male-2ij|a, Holandija in tudi ZDA (25 milijonov). Potrošnja vžigalic rahlo narašča, čeprav jim močno konkurirajo vžigalniki. Število kadilcev, posebno pa kadilk namreč neprestano nareščr. NOVA LEŽIŠČA PREMOGA V SEČOVLJAH. V globini 300 metrov so v Sečovljah, kjer je že pra|mqgavnik, odkrili nova ležišča premoga. Zato nameravajo odpreti nov rov, ki bi lahko dajal 140-180 ton premoga na dan, in zaposlil okoli 400 novih rudarjev. Vsa premogovna ležišča v Sečovljah cenijo na 5-7 milijonov ton premoga. Premog ima okoli 7.000 kalorij. itififcat na posebnem obrazcu, da se živina lahko izvozi, in sicer v 4 izvodih, od katerih se dva priložita voznemu listu, če pa blago ne ustreza, izda kontrolor odločbo o prepovedi izvoza, iki jo mora utemeljiti. Prizadeti se lahko v 8 dneh pritoži na Zvezno zunanje trgovinsko zbornico. Stroški kontrole gredo v breme izvoznika. V istem Uradnem listu je bil objavljen posebej tudi pravilnik o kakovosti mesa sivine (goved, ovac in prašičev) in perutnine, namenjenega za izvoz, ter pravilnik o načinu kontroliranja te kakovosti. KONTROLA IZVOZNEGA SADJA IN ZELENJAVE TER FIŽOLA Kontrola kakovosti! kmetijskih proizvodov, namenjenih za izvoz, je predpisala ustrezna uredba Zveznega izvršnega sveta izdana julija 1955. Sedaj jie s pravilnikom, ki je bil Objavljen v Zveznem Uradnem listu dne 1. 8. 1956, določan način kontroliranja kakovosti aa izvoz namenjenega svežega sadja (češpelj-sliv, grozdja, jabolk, hrušk, breskev, marelic, kutin, češenj, višenj, ribezlja, jagod, malin, robidnic, borovnic, orehov in lešnikov) ter za izvoz namenjene sveže zelenjave (korenja, rdeče pese, redkvic, mladega krompirja, mlade čebule, čebule, pora, česna, beluša, zelja, ohrovta, cvetače, kolerabe, kumar, solate, špinače, stročjega fižola, graha v stročju, paprik, paradižnikov, buč in melon). Kontrolor, ki mora biti vpisan v ustrezni seznam že omenjene Zbornice, mora na nakladalni postaji pregledati najmanj 5 % blaga po svoji 'izbiri, in sicer tako glede kakovosti samega blaga, kakor glede embalaže, svežine, prevoznosti z določenim prevoznim sredstvom in glede drugih ustreznih pogojev. Glede izdaje certifikata ali prepovedi 'izvoza valja isto, kar smo povedali zgoraj v poročilu o kontroli izvoza klavne živine. Pravilnik ima tudi podrobne predpise o prevoznih sredstvih (hladilnih vagonih, hladilnih kamionih itd.), s katerimi se sme to blago izvoziti. Poseben pravilnik, ki je izšel v isti številki Uradnega lista, določa izvozno kakovost fižola ter način njegovega pakiranja in označevanja; pravilnik o načinu kontrole pri izvozu fižola ima podobne predpise, kakor smo jih zgoraj omenili. IZVOZ PROGASTEGA OREHOVEGA FURNIRJA PREPOVEDAN Z odločbo z dne 27. julija je bil uvrščen v seznam blaga, katerega izvoz iz Jugoslavije je prepovedan, progasti orehov furnir — frize. (Zv. Ur. 1. 8. 1956) POSTNA HRANILNA SLUŽBA V Jugoslaviji je bila ponovno uvedena poštna hranilna služba. Hranilne vloge se lahko vplačujejo na vseh poštah v neomejenih zneskih in se lahko tudi dvignejo na vsaki pošti do 5.000 din dnevno. Pravico vlaganja hranilnih vlog imajo vsi jugoslovanski državljani l:n pa tisti tuji državljani, ki prebivajo v Jugoslaviji. Hranilne knjižice morajo biti imenske. (Zv. Ur. 1. 15. 8. 1956.) DRUGI OBJAVLJENI PREDPISI Prečiščeno besedilo Tarife prometnega davka; splošni zakon o gledališčih; pravilnik o strokovna izobrazbi carinskih uslužbencev; spremembe iji dopolnitve ter popravek liste strokovnih o seb, ki so pooblaščene za kontrolo kakovosti svežega in suhega sadja, namenjenega za izvoz. (Ur. list FLRJ št. 1C z dne 11. 4. 1956). Temeljni zakon o filmu, ki vključuje določbe o proizvodnji in prometu, vštevši promet s tujino; odločba O' uvozu in načinu prodaje blaga za široko potrošnjo (obračunavanje razlike v cenah pri uvozu blaga a sredstvi, ki jih dolbi Zveza trgovinskih zbornic za nakup v letu 1956, ali s kompenza ija-mi); dopolnitev tarife za prevoz blaga na progah jugoslovanskih železnic (določba za »mastne odpadke od surovih svinjskih kož« in za »oljni skrilavec«); odločba o načinu in pogojih za uvoz nekaterega blaga za' jugoslovanske železnice in jugoslovanske PTT; odločba o spremembah seznama vrst blaga in količnikov za obračunavanje razlik pri cenah pri izvozu (brodske usluge obalne plovbe pri izvozu, uvozu in tranzitu); pravilnik o ureditvi industrijskih klavnic in o organizaciji njihovega dela; odločba o mejnem zračnem koridoru na jugoslovansko - grški meji; odločba o najvišjih odkupnih cenah za tobak »Mahorko« letine 1956. n/ priunnjsču '■ * i 1 "i iVapovedane ladje Proga: Jadran-ko morje, Sicilija, Malta, Tlfiek.SKO morje, Spa..ija. Valmarina prihod 7. sept. Maria Carla p4hod 7. sept., pdhou 8. sept. Ciua di Medina prJrod 11., odnou 14. sept. Teresa Capapo prihod i5., odhod 20. sept. Celio prihoa 25., odhod 28. sept. i roga: Grčija, Turčija Sirija, Libanon, Izrael, Eg.pt. Vis prihod 7., odhod 9. sept. Messa-pia prihod 9., odhod 12. sept. Loredam pr ihod 9., odhod 10. sept, Duizar prihod 10., odhod 12. »ep.. Ploiar,,is B.es-sas prihod 10., odhodi 13. sept. Banetta prihod 11., pahod 12. .sept. CamipidogLp prihod 1.1., odhod 14. sept. Lastovo px,-hod 11., odhod 11. sept. Skopje pr.hod 12. odhod 14, sept. Ceiik prihod 13. septembra. Irma prihod 16., odhod 18. septembra. Aristodimos prihod 16., oohod 20. sept. San Marco prihod 17., odhod 20. sept. Ege prihod 18., pplhod 20. septembra. Esperia prihod 18., odhod. 20. sept. Titograd prihod 18., odhod 20. sept. Istra prihod 18., odhod istega dne. Anastasia piihod 18., odhod 24. sept. Athid prihod 20., odhod 25. sept. Kozani prihod 20., odhod 22. sep... Chnog-gia prihod 21., odhod 22. sept. O.ran-to prihod 21., odhod 23. sept. Sarajevo prihod 22., odhod 24. sept. Chrislina prihod 22., odhod 30. sept. Messapia prihod 23., odhod 26. sept. Las.ovo prihod 25., odhod istega dne. Bar-etta prihod 25., odhod istega dne. Enri prihod 26., odhod 28. sept. Miirvia prihod 28., odhod 30. sept. 'Zagreb prihod 30. sept. odhod 1. oktobra. Proga; Vzhodna, Zah. in Južna Afrika. Verax prihod 10. sept., odhod 15. septembra. Vittoria S. piihod 12., odhod 15. sept. Sistiana pr.hod 17., odhod 21. Astor prihod 20., odhod 25. sept. Ro-s andr a prihod 20., odhod 21. sept. Terasa Oosulich prihod 22., odhod 24. septembra. Cerboli prihod 25., odhod 30. septembra. Konec meseca prihod: Eu-ropa, Africa. Proga: Perzijski zaliv, Indija, [Pakistan, Daljni vzhod. Alga prihod 10., odhod 20. septembra. Romanija prihod 15., odhod 16. sept. El Nil prihod 20., odhod 30. sepi. Ma-bruk prihod 25. sept. Lo\čep prihod 30. sept,, odhod 7. oktobra. Pr.hodi konec meseca: Sebastiano Oaboto, Duino, Pbrtorose. Proga: Avstralija. Aurelia prihod 8., odhod 15. sept. Proga: Severna in Zahodna Evropa. Ardeas prihod 8., odhod istega dpe. Vojvodina prihod 20., odhod 21. sept. Notos prihod 22., odhod istega dne. G. Borsi prihod 25., odhod 30. sept. Proga: Severna Amerika. Exc'3llenicy pr.hod 10., odhod istega dne. Saturpia prihod 13., odhod 18. sep- tembra. Exo_ook prihod 14., odhod istega dne. Slovenja prihoa 18. sept. Ex-ton piihod 21., Ooh-d istega dne. Ex-fort piinod 25., pdh-d 25. septembra. . Piipga: Sreanja Amerika - Severn. Pa cifiK. Lioscpmb Ly,ives prihod 8., odhod i,-stega dne. Bessemer V.iotory prihod 17., oduod istega dne. Stromooii pribori 2.O., odhod 25. sept. Mongioia prihou 20., odhod is.ega dne. Meniva e p.ihod 25., odhod istega dne. Herry Cu.ea h pri-nod 26., oai.od istega uue. Pioga: Južna Amerika. K.o Bermejo prihod 19., odhod 2i. sept. Alida Lartnon, prihod 25., odhod 2 /. septembra. jugoslovanske ladje Jugolimja: Vis je prispela 2. avgusta vkruala 3671 ton; Djna.a je pr.piu a 2. -avgusta in vrk- ala 1220 top; Lošinj je priplula 6. avg. in izkrcala 76oO ton; Žužemberk je prispela 12. avg. in izzr-cala 1600 ton; Skopje je pripiluia 13. avg. in izkrcala 500 ton; Tnograd je piiplula 13. avg. in vkrcala 3r2 ton; Črna gora je piLpela 12. avg .in izkrcata 257 ton; Hijena je prispe.a 15. avgusta ip izkrcala 280 ton ;Ko.maj je pripluia 15. avg. in izkrcala 7800 ton; Makedonija je priplula 16. avg. in vkrcala 607 ton; Sarajevo je prhpela 19. avg- in izkrcala 500 top; Duiu-iovi.ik je priplula 22. avg. ip vkma.a 294 ton; Črna Gora je priplula 31. avg. jn vki-c-ala 784 ton; Velebit je prispela 31. avg. ip vkrcala- 850 ton; Sara,.eyo je prispela 31. avg. in vkrcala 504 top. JadroliPija; Istra je priplula 7. avg. in izkrcala 42 top ter 22 po.pikov, vkrcala pa 16 ton. Lastovo je prLpala 14. avg., izkrcala 15 ton in 8 potnikov, Vkrcala pa 65 ton; Istra je prip.ula 21. avg., izkrcala 56 top in 13 potnikov, vkrcala pa 11 ton; Lastovo je p.i-pluia 28. avg., izkrcala .3 tone ip 10 potnikov, VKro-aila pa 31 ton. DOHODKI ITALIJANSKE TRGOVINSKE MORNARICE V lanskem letu so prejemki trgovinske mornarice presegli za 82 milijonov dolarjev prejemke v letu 1954. Od tega zneska isp 56 milijonov dolarjev pridobili s povišanjem brodarin, 26 pa s povečanjem prevozov1. Ker je povišanje brodarip zahtevalo tudi večja plačila in stroške, ki so znašali okoli 48 milijonov dolarjev, se je čisti prejemek v letu 1955 povišal za 8 milijonov dolarjev y primeri s prejšnjim letom'. Italijanska mornarica je lansko leto pripomogla ta zmanjšanju primanjkljaja v plačilni bilanci, ip sicer s postavko »prihranek V valuti« za 151 milijonov dolarjev (105 mil. dol. v letu 1954; povišek 44%); medtem ko je njen kosmati dobiček v valuti znašal 247 milijonov (212 mili. dol. v letu 1954; povišek 17%). Preskrba z vodo na Koprskem Koper, sept. 1950 Svet za gospodarstvo koprskega o-kraja je obravnaval pred kratkim vodnogospodarska vprašanja, ki so pereča za skoraj ves okraj, posebno pa za mestna naselja ob morju: Koper, I-zolo, Pirap in Portorož. Potrošnja vode je tu od leta 1948 do lanskega leta narasla za 150 tisoč kubičnih metrov na leto, s čimer se je skoraj potrojila. Sedanje vodovodne naprave pie zadoščajo vpč, zlasti ne V poletnih mesecih, čeprav je vodovodna uprava s stalnim urejanjem hišnih priključkov, ki naj kolikor mogoče nadomestijo' javne iztoke, zmanjšala izgube iz vodovodne napeljave od 7° na 15%. Najnujnejše so obnovitve vodovodnega omrežja v Kopru, Izolj ju Piranu. Približno osem kilometrov starega vodovoda bo treba tu zamenjati z novim im skoraj' povsod bo vzporedno s tem delom treba obnoviti tudi kanalizacijo. Potrošnja narašča posebno zaradi pavih industrijskih obratov in stanovanjskih naselij. Rižanski vodovod bo treba zaradi tega že V prihodnjem letu obnoviti. Potrebam kmetijstva pa tudi s to o-bpovo in s povečanjem zmogljivosti vodovoda ne bo mogoče ugoditi, t. j. za namakanje vrtov ip polj tudi potem ne bo vode dovolj. Sicer pa voda iz vodovoda potrebam kmetijstva niti ne bi ustrezala, ker k or, ki se vedi dodaja,, rodovitnosti .zemlje škoduje. Zato se proučuje vprašanje, ali se ne bi mogla uporabljati za kmetijstvo voda iz premogovnika y Sečovljah, ki jo črpajo sedaj iz rovov v velikih količinah in ki se neizkoriščena odteka v morje. Obnovitev vodovoda jie nujna tudi iz higienskih razlogov. Cevovodi so zastareli in deloma dotrajali. Podapa je zato nevarnost okužbe, posebno kadar so cevi izpraznjene in lahko vsrkavajo nečisto vodo. Doslej je uprava vodovoda to nevarnost preprečevala s tem, da je imela cevi stalno pod p. it -skom, tako da nečista- voda ni mag a pronicati vanje. Pri padaj ju j.m povečanju potrošnje pa to ne bi bilo ytč mogoče. Preskrba z vodo je tudi v raznih drugih predelih novega koprskega o-kraja slaba. Pomanjkanje vode je posebno občutilo y višinskih istrskih predelih, v Brkinih in v večjem delu piejš-njega sežanskega okraja. Začeta so že biia nekatera dela za izboi.jšanje, toda ta dela le počasi napredujejo, ktr ni dovolj kritja za take investicije. Zgi-a-jen je bil tudi cevovod s č palkami od Branika do Sežane, ki oskrbuje zd.j samo Sežano z zadost. o količino voce, ne zadošča -pa za osk bovan.ie okol,-ških naselij. Tudi ta dela so bila u-stavljena zaradi pomanjkanju denarnih sredstev. Vsekakor je problem zdrave pi ne vode ip vode za po.rebe kmetijstva in industrije v vseh navede ih krajih e-den izmed najnujnejših. Finančna sredstva za potrebne investicije pri takih delih ne bi smela usahniti. Dobro je, da se vsi v gospodatsivu odlcčUjOči činitelji važnosti tega prob ema popolnoma zavedajo. Izreden pomeni ima v teh okolnostih letos ustanovljena Vodna skupnost, o kateri je »Gospodarstvo« že poročalo. Dr. O. • * • TOVARNA TESTENIN »Pastificio Trjesitino« je pred stečajEm in Visa pogajanja, da bi ga katero drugo podjetje odkupilo, so o -tala brezuspešna. Položaj j.e mučen za delavce, ki jim preti brezposelnost. V BOJ DO ZMAGE Leta 1816. se loti Bolivar svojega tretjega, to ipot odločilnega spo-fa-da s Španci. V treh silovitih in zelo posrečenih sunkih se je Boli-Varjeva vojska kot klin vrinila med Veoecuelo in Novo Granado, ter tako razdelila Morillove sile. Večji del svojih čet je nato poskril v ^dostopnih in nezdravih Mmosihv., kjer se mu je pridružil Jose pžez, »ei senor de los Hanos«, gospodar ravnin, z nekaj tisoči boje-vitih llanerosov. Tedaj je Bolivar zasnoval najbolj predrzen načrt, kar jih zmore velik vojaški genij. Medtem ko bi Paez držal v šahu »rojaliste« v Ve-teoueli, bi on prekoračil neskončna nižavja (Ilanos) in se skozi tajne 'Mske prelaze povzpel na bogotaško planoto (Kolumbija). Tako bo 'tthii MoriHovi vojski naravnost v srce. Rečeno, storjena. Po večdnev-trudapolnem maršu so dospeli do vznožja Andov^ Tu jih je 'skala zelo huda preiskušnja. Lačni, upehani, napol nagi so morali Zakoračiti 4000 m visok prelaz. Malo je manjkalo, da ne bi vsi od Zfaza pomrli. Kljub temu so že naslednjega dne potolkli prve Špance oddelke najprej pri Tunji (tunhi) potem pri Vargasovi mlaki jantarno de Vargas) (Tu so- se izkazali Rookovi Irci —). Slednjič so '■ avgusta 1819. trčili z jedrom sovražnikove vojske v Boyacd (boja-[»), 160 km severno od Bogota. Tu je Bolivar dosegel eno izmed svo-Jid najsijajnejših zmag. Naslednji dan je mesto Bogota burno pozdra-filo svojega »Libertadorja«. Splošni kongres že osvobojenih in nekaterih še neosVpbojenih de-'X ki je bil takoj sklican v Bogota, je proglasil združenje Venecuele, Xve Granade in Quita (Ekvadorja) v eno samo državo, 'ki bi se ime-"ovala Gran Colombia (Velika Kolumbija). Bolivar je bil izvoljen za lenega prvega predsednika. Samo leto dni se je Bolivar lahko po-5vetii notranji ureditvi države. Takoj je zopet zgrabil za meč ter odpotoval V Veneouelo, kjer je Paez le s težavo zadrževal pritisk »rojakov«. v družbi s Paezom uniči Bolivar Špance v krvavi bitki pri cirabobo, nakar zopet zasede svoj rojstni Caracas <29. junij, 1821). Slabe novice iz Amerike so pretresle špansko javnost. Ljudstvo ^ bilo več pripravljeno za nove žrtve. Prav ko se je v Cadizu pripravilo 25.000 mož, na pomoč Morillu, da zatre — naj stane karkoli — Zberiško revolucijo, je izbruhnila revolucija v Španiji sami. Ljudstvo zahtevalo »ustavo in svobodo«. (Gen. Rafael Riego). Ferdinand VII. je tedaj zaukazal Morillu, naj ponudi Bolivarju Zernirje, pod pogojem, da bi avtonomna kolumbijska vlada priznala 'Zdoblast španskega kralja. Bilo je seveda prepozno; do premirja ni Zišlo. BOLIVAR KRENE PROTI JUGU IN OSVOBODI QUITO, PERU’ IN BOLIVIJO »Velika Kolumbija^, 'ki jo je zasnoval Bolivar, je bila dejiansko Jušna Amerika dežela neizčrpnega bogastva ustvarjena. K njeni teritorialni izpopolnitvi je manjkala samo še pokrajina Qu,ito (kito), to je današnji Ekvador. Toda že leta 1822 je mesto in deželo izvojeval Jose Antonio Sucre, najboljši in najzvestejši Bolivarjevl general. (Bitka ob vulkanu Pičinča 24. V. 1822.) Ko so bili tako Španci pregnani s severa (Kolumbije) in z juga (Argentine), sta jim ostala samo še Peru in Visoki Peru (Bolivija). V teh goratih deželah so se zasidrali kot v nepremagljivi trdnjavi. S tem je ob boku Južne Amerike nastalo pereče vprašanje: Naj ostane Peru pod špansko nadoblastjo? — To bi bilo nevarno za svobodo Amerike. In če ne, kdo naj tisto ogromno ozemlje osvobodi? Bo osvoboditev sploh izvedljiva? Se bo peruViansko ljudstvo pridružilo gibanju? Ali bo Kolultoija kot narod in država pripravljena žrtvovati se v toliko tvjegani odpravi? BoLivarjeve dvome je še bolj utemljevalo dejstvo, da je argentinski general San Martin že pred letom -zavzel mesto Limo ter vsaj teoretično proglasil neodvisnost peruanske države. Ko je opazil, da je dežela izven interesnega območja Argentine in da bi osvoboditev zahtevala preveč žrtev, je deželo prepustil svoji usodi ter praktično sklenil premirje s Spanci. Cesar si nista upala ne eden ne drugi general, morda se bi dalo izvesti z vzajemnim sodelovanjem. Oba generala — Bolivar in San Martin — sta se na povabilo prvega, sešla v vročem Guayaquilu (Ekvdor), a nista prišla do nikakšnega konkretnega zaključka. »Težavno je bilo — pravi Čilenec Santamaria, da -bi se sporazumela dva moža, katerih eden, Bolivar, je bil (po svojem idealizmu) andski kondor, drugi — San Martin, pa lisjak iz pampe.« Sledeč načelu, da »dokler bo najmanjši kos ameriškega ozemlja v rokah Spancev, bo ogrožena vsa celina«, se je Bolivar odločil za nevarno ekspedicijo. Pri tem je našel v generalu Sucru najboljšo oporo. Po tej odločitvi je moral prevzeti vodstvo čet in začasno prepustiti vlado generalu Santander, ki je bil njegov zahrbten sovražnik. Vojskovanje je trajalo dve leti ter se zmagoslavno končalo. Prvo veliko bitko je dobil Bolivar v Junin-u (hunjinH. Po zmagi se je ob 1 »La vietoria de Junin«. je snov lepe pesnitve Ekvadorca Olme-do: je pravi biser južnoameriške literature. splošnem zgražanju raznesel glas, da ga je kolumbijska zbornica odstavila kot poveljnika kolumbijskih čet! Bolivar je ubogal. Zadnjo bitko, tisto ki je dokončno odločila ameriško svobodo, je dobil po načrtih Bolivarja general Sucre v Ajakuou (Agacucho) dne 9. dec. 1824. Ayacucho znači konec tristoletnega gospostva Španije v Ameriki. Nekaj rojalistov se je še upiralo v Visokem Peruju; tja je bil odposlan Sucre. Da ne bi nastal spor z Argentino (Visoki Peru je deloma spadal v buanosaireško podkraljevino), je Bolivar predlagal, naj se ustanovi neodvisna držaivia. Predlog so domačim sprejeli s silnim navdušenjem; na kongresu v Cukisaka (Chuguisaica, danes Sucre) so proglasili Bolivarja za diktatorja in Sucra za podpredsednika. Nova država se je imenovala Bolivarju na -čast »Bolivija« (1825). 1830 — TRAGIČNO LETO ZA BOLIVARJEVE IDEALE V zadnjih petih letih jie veliki Libertador do dna Okusil čašo nehvaležnosti, zavisti in dzdajie. Mali, oblastiželjni generalčki in drugi poklicni politikanti so zavestno ali nezavestno rušili veličastno' stavbo, ki jo je on zgradil s tako genialnostjo in tolikim trudom. Boliva-rjevemu načrtu velike Federacije južnoameriških držav je tajno a odločno nasprotovala Severna Amerika. Tujca so podpirali domače ozkosrčne ambicije, posebno še močna »yorška« framasonska loža (gen. Santander). Politična, kulturna in socialna nezrelost ljudstva je v soncu svobode bruhnila na dan s strahovito silo. Ambicije, vstaje, nedisciplina, separatizem, in demagošfcvo so se pojavile kot gobe po dežju. Kot žrtev zarote je padel zvesti in »neomadeževani« Sucre (1830). Bolivar sam, ki se jie neko noč čudežno rešil pred atentatom, je z žalostjo ugotovil, da »kdor je vedno živel v sužnosti, ne zna živeti v svobodi: -svobodo le zlorablja.« V Bogota, glavnem mestu Velike Kolumbije, se je s pretkanostjo in zvijačo uveljavil gen. Santander. Položaj za Bolivarja je postal neznosen. Utrujen in bolan, — bil je jetičen, — se j-e odpovedal predsedoiištvu države ter odpotoval v Evropo, da hi se zdravil. Kakor hitro so v Caracasu zvedeli da je Bolivar podal ostavko, je Paez proglasil neodvisnost Venecuele (1830). Isto je storil general Flores v Quitu; tu je nastala nova republika z imenom EKVADOR (1830). Bolivar ni dospel v Evropo. Na vroči kolumbijski obali, blizu Santa Marta, je omagal. Umrl je 17. dec. 1830 na neki kmetiji v naj-večjemi uboštvu, ob navzočnosti te maloštevilnih prijateljev. O Bolivarju je zgodovina izrekla pravično sodbo. Bil je velik genij in iskren rodoljub. Ni ga gnala častihlepnost, temveč visoki ideali. »Tvoja slava — mu je napovedal nek južnoameriški pesnik — se ho širila kot se širi senca, ko sonce zahaja.« NEODVISNOST ARGENTINE Vrnimo se za -nekaj let nazaj in poglejmo, kako se je izvojevala neodvisnost na južnem koncu španske Amerike, to je v področju La Plate. Videli smo, dia je -po izgonu Angležev prevzela v Buenos Airesu vso oblast tista »Junta Gub rnativa« (Državni odbor), ki sicer ni tajila svoje pripadnosti k vseapanski državi, toda odrekla je pokorščino vrinjenemu Bonapartu ter pričakovala, da se položaj v Španiji razčisti. Pri tem jie treba reči, da nliso bili vsi v deželi, še manj pa v odboru -ene in iste misli. Bile So med njimi različne težnje, od skrajni)) monarhistov do absolutnih separatistov. N. pr. Manuel Belgrano, bodoči junak argentinske neodvisnosti, je bil spočetka monarhist pod pogojem, da se kak član kraljeve družine ustoliči kot podkralj v Buenos Airesu. Iste misli je gojil general San Martin. Po večini so bili republikanci, nekateri tudi skrajni separatisti. Ferdinand VII., zakoniti kralj, se je res vrnil v Španijo, a s tem, da je takoj odpravil širokogrudno in demokratično »francosko« zakonodajo, je Amerikanoe strahovito razočaral. Sedaj je postalo vsem jasno, razen nekaterim zagrizenim »rojalistom«, da s Španijo ne bo mogoče sodelovati. Prišlo je do hudih prask (po vseh krajih Argentine), v katerih se je ideja separatizma precej hitro in z lahkoto uveljiaivila. Španija je seveda pritiskala na buenosaireško »Junto« od vsega začetka, to je že iz teta 1810. Pritisk so izvajali iz Peruja, kjer so bili Španci zelo močni; zadrževal jih je argentinski general Balcar-ce (balkarse). Zelo kritične trenutke je doživel argentinski boj za neodvisnost i. 1812., ko je španski podkralj iz Lime, general Gopeneche (gojeneče) z nevzdržljivim zagonom pridrvel čez Visoki Peru ter zasedel severno argentinsko ravan. Balcarce je bil poražen. Vsa. Argentina je trepetala. Boloarcevo mesto je prevzel gen. Manuel Belgrano. Ta je Špance potem ko jih je potolkel v Tucumanu (1812) in v Salti (1813) porinil daleč v notranjost Bolivije. LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje) TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Po dolgem zastoju sezonskega značaja, je trgovanje s kavo zopet oživelo, ker so trgovci prič-ni pb.nav-Ijati svoje zaloge. Cene kave se niso bistveno izprernenile. Posebno visoke so cene alnške in indonezijske kave. Ta pojav je pripisati mednarodnemu pal.Ueneinu položaju, ki je nastal po podržavljejiju Sueškega prekopa. Na tržaškem tranz.tnem trgu se o-paža veliko povpiaševanje avstrijsk-h prekupčevalcev. Cene so naslednje: Rio 3 stane 365 šil. za 60 kg; ViCtoria 5 go-od to large bean 225 šil.; Victonia cri-vello 18-19 245 šil.; Mmas 2 good to large bean 4u0; Minas pnivel.o 18-19 440 šil.; Santos ex,ra prime 540 šli.; Indonezijska kava vrste E. K. 1 stane 245 šil.; E. K. 2 200 šil.; Uganda oprana ip prečiščena 275 šii.; Haiti XXX. 63,50 dolarja; Haiti XXXXX 66 dolarjev. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazdska kav a. v lirah za 1 kg foto.: Rio1 N. Y. 5 600; Rio N. Y. 3 635; Santos extia prime good to large bean 935; Vhtoria 5 good to large bean 545; srtdnjciatner.šKU kava, v dolaijib za 50 kg foto.: Haiti naravna XXX 59,50; Salvador naravna 67,25; Kostarika 87; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif.: Gimma 445; Moka Hodeidah 1 485; afriška kava, v šilingih za cwt. cii.: Uganda oprapa in prečiščena 272; indonezijska kava, v holandskih florintih za 110 kg, ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12% nečistoče 217. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco, skladišče prodajalca v lirah za kg neto popovno pretehtano: brazilska: Rio N. Y. 5 1420; Rio (N. Y. 3 1460; -Samos ex.ra prime good to large bean 1755; V reto la 5 good to large bean 1370; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1640; San Salvador 1740; Kostarika 1925; arabska: Girnma 1620; Moka Hodeidah 1 1685; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1270; indonezijska: Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 1210. Italijanski trg Italijanski trg s kme.ij.-k nii pride-ki počasi oživlja. Nekateri pridelki, ki so bistvene važnosti za indust.ijo, so se podražili. Po pšenici je p.č o povpraševanje; to velja tudi za koruzo, ki je skoraj ni več v za ogah- Za rž in oves je večje zanimanje. Trg z živino, se je zopet no. malh i-ral. Dobro se prodajajo klavna živ -na jn teleta za rejo, medtem ko gredo konji in ovce teže od rok. Indeks cen klavne živine, ki je bil julija 1954 86,88 (lete 1938 je 1), se je dv gnil julija 1956 na 101,54. Na trgu z mlečnimi izdelki prevladuje ponudba. Prekupčevalci z vinom povprašujejo le po bol.š h vrstah, do-čim zanemarjajo vino slabše kakovosti. Vedno bolj se prodaja namizno grozdje; cene težijo navzdol, ker prihajajo na trg vedno večje ko ičine. Ugodno se izvažajo b eskve, hruške in jabolka na nemška, angleška, belgijska in švedska tržišča. Paradižnikova mezga novega pride'-fca se tudi dobro prodaja. POPER GENOVA. Cene popra cif. Genova za blago pripravljeno na viiu prozvod-nje: beli poper Mountok faq. 295 holandskih floriniov 100 kg (odnosno 484 lir kg); Sarawak beli foq. 280 ši.in-gov za cwt. (odnosno 481 lir za kg); črni poper Tell.cherry i'aq. 250 šilingov za cwt. (odnosno 429 lir); črni Ma-labar faq. 245 šil. Z'a cwt. (240 lir); baravvak črni special grade faq. 200 šil. za cwt. (343 lir); črni Dampong faq. 250 šil za cwt. (395 Ur); P ms n to Gia-maica 570 šil. za cwt. (978 I r). CAJ GENOVA. Ceylon BOP navaden 3/7 šil. za funt (odnosno 689 lir kg); Cey-lon BOP srednje vrs e 4 šil. za funt (768 lir); Ceylon BOP fin 5 šil. za funt (961 lir); Ceylon OP navaden 3/8 šil. za funt; Ceylc,n OP srednje vrste 4/4 šil. za funt (833 lir), fin 5 š.l. za funt (981 lir); Foimoza OP 2/6 - 3 šil. za funt (480-577 lir). ŽITARICE VICENZA. Pšenica fina proizv. 1956 6550-5700, dobra 6400-6550, navadna 6200-6400; koruza marano 5800-6100; bela koruza 4800-4900; inozemska koruza 4700-5200; oves 5(00-5200; inozemski o-ves 5000-5200; krušna moka tipa »0« 8000-8600 lir stot, tipa »1« 7600 8000; moka tipa »00« 900-9500; moka za testenine »0« 8400-8700; koruzna moka extra 6900-7200; rumena navadna koruzna moka 6100 63'00; pšenični otrobi 5100-5200. VERCELUI. Neoluščeni riž: navaden 6200; Mara'elli srednje vrste 5800 6200; G. Rossi 6400-6600', fin Ra:za 77 65:0-6900; fin R.B. 73CO-78CO; fin Arborio 6500-6900. Oluščeni riž: navaden! 9800-10.200; Ma ratelli 11.100-11.700; Rizzotto 11.900 do 12.700; Razza 77 13.C00-13 300; R. B. 13.000-13.6000; Arborio 13.330-14 200 ŽIVINA TUGO. Živina za rejo: krave 380 do 460.000 lir par; breje krave 400-500 010 par; krave s teletom 420 650 0 0 lir par; voli 430-630X00 par; junci in ju- nice 2-3 let starosti 5 stotov težki 360- 390.000 par; breje krave prvesnice 185 tisoč lir glava; telice 2 stota težke 86- 95.000 glava; molzne krave 130-200.000 lir glava. Klavna živina: vpij 6 stotov težki 300-360 lir kg; krave 6 stotov težxe 290-350; junci 5 stotov težki 343-380; telički 480-540. Prašiči: prašički za rejo 370-410 lir kg; suhi prašiči 360-400; prašiči za rejo 100-150 kg 320-330, nad 150 kg 330-340. CREMONA. Žrebeta 1 leto stara 240 do 260 lir kg; konji 170-210 lir kg. KRMA ALESSANDRILA. Seno letošnje majske košnje z namakanega travn ka v razsutem stanju 2200-2300; seno majske košnje z naravnega travnika 1900-20.0; otava z namakanega travnika 2200 do 230j; detelja 1800-1900; de elja H. keš-nje 1700-1800, detelja III. košnje 1800 do 1900; pšenična slama stlačena 650 700 lir stot. PERUTNINA MILAN. Živi piščami extra 740-79 ,, izbrani 750-7/0, JI. vrste 603-700; zaklani piščanci extra 950-980; živi inozemski piščanci 500-600; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 500-650; danski 666-65J; jugoslovanski 503-550; žive kokoši 600-630; inozemske kokoši 480-520; zaklane kokoši 830-850; inozemske kokoši zaklane v I.atiji 650-720; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; zaklani kopuni 10.0-1050; zaklane pegatke 1000-1150; mladi gOiobi zaklani 703-780; golobi zak ani 800 9 0; žive pure 620-650; živi purani 623-650; ž ve race 440-480, zaklane 550 650; race za rejo 240-370; gosi za rejo 70.-1300 lir po teži; živi zajci 360-370 Ur kg; zaklani zajci s kožo 470-480, brez kože 460-540. JAJCA MILAN. Sveža jajca I. 30-31, II. 28,50 do 29, navadca 27; inozemska sveža jajca 22,50-28,75 Ur komad. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 780-810; maslo II. 720-750; III. 7CO-720; IV. 700-710; Sbrinz svež 390 410, 3 mesece star 510-530; Provolone svež 420-450, 3 mesece star 490-520; Grana svež 350-360, majski proizv. 1955 530-560; zimski proizvod 1955-56 470-53.; z mski proizvod 1954-55 550-600; Emmenthal svež 430-470, 3 mes. star 540-560; Italico svež 340-360; Taleggio svež 300-3 0. Kriza zaradi podižavljenja Sueške družbe ne vpliva več pa g banje cen surovin ;tudi sporazum med ang’eško in francosko vlado, po katerem Francija odpošilja svoje čete na Ciper, ni zaostril položaja na mednarodnih trgih. Cena bakra se je us alila, prav tako je cena cipa ostala y bistvu neiz-premenjena. Poskočila pa je cena volni, medtem ko so cene žitaricam čvrste. ŽITARICE V Chicagu je cena pšeni.i v tednu do 31. avgusta napredovala od 218 na 221 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru; cena koruzi je popustila od 147 3/4 na 147 3/8, SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je na mednarodnih trgih vnovič popustila in sicer y New Yorku od 3,30 pa 3 25 proti tako, in ji izročitvi in od 3,31 na 3,29 stobnke dolarja za funt proti izročitvi y oktdb-U-Cena kavi ie v New Yorku popustila od 79,45 na 79 stotinke dolarja za funt. Kakao je nazadoval v New Yoiku od 23,85 na 23,72 stotinke dolarja za funt. Pridelek na Zlati obali cenijo na o-krog 10.770 ton, medlem ko je lansko leto znašal 13.660 ton. VLAKNA Bombaž je y New Yorku v tednu do 31. avgusta nazadoval od 34 45 na 34,40 stotinke dolarja za funt. Po obvestilih iz ameriškega ministrstva za kmetijstvo se bo izvoz bombaža letos podvojil v primeri z lanskim letom, ko je znašal 3,2 milijona bal. Letošnji pridelek naj bi po zasebnih cenitvah dosegel okoli 12,5 milijona bal, to je 1 milijon manj, kakor naj! bi znašal po uradnih napovedih- Na dražbah y Avstraliji je cena volni znatno poskočila. V Perthu je p. pr. napredovala za 20 OLJE FIRENZE. Cene za kg fco proizvodnja: olivno olje extra do največ 1% kisline 880, do največ 1,50% kisline 830-850; do največ 2,50% kis ine 800-830; do največ 4% kisline. 750-800; dvakrat rafinirano tipa »A« 670 -680, tipa »B« 493-5^0; semensko olje prvovrs no 380-385; olje iz zemeljskih lešnikov 395 do 400 lir. ZELENJAVA IN SADJE VERONA. .Zelenjava: Suh česen 183 Ur kg; korenje z Ustjem 25, brez listja 35; zelje 23 ;ohroyt 39; kumare 30; cikorija 25; prvovrstna čebuia 38; ližol 90; ližol v stročju 65; koromač 50; solata endivija 45; melancane 13; krompir- navaden 20; krompir izbran 30; rumena paprika 80; zelena paprika 22; paradižniki 15-20; peteršilj 50; zelena 3(^45; buče 30-45; foučice 50. Sadje: lubenice 28; banane 375; smokve 80; jabolka nava.ana 30; kanadke 50; dinje 35; navadne hruške 35; hruške Wrlliams 75-80; breskve navadne 60; prvovrstne breskve 95; slive 45-70; grozdje navadno 45; pomaranče y zabojih 280; navadne limone 120-140; izbrani zemeljski lešniki 270; orehi iz Sorrenta 280. VINO OAS1ALE MONFERRATO (Piemont). Črno namizno vino 10-11 stop. 6000-6500 Ur bU 9-10 stop. nov pridelek 5500-6000; Barbera 12-13 stop. 7500-8500; Barbera extra 9000-9500; Freisa s adko 9100-9500; beli moškat ex.ra 14-14.500 lir; Grignolino extra 11.550-12.500; Neb. biolo 12.500; Banolo proizv. 1954 14 stop. 21.500-25.500; Ma.vazija črno 11-11.500 Ur. ROVIGO. Črno vino krajevne vrste 9-11 stop. Merlot 5400-5500 lir hi; furlansko vino 5400-5501; Cabainet 5400-5500; Clinton I. 4500 5000, ‘H. 4300-4500; belo vino z brd 90C0 9500; moškat z brd 10 500-11.500. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute format 120x 70 cm težke 803-830 g 300 305 Ur kg, 700-730 g 300-305; vreče za krompir 300 do 330 g 320-330; rabljene vreče 110-120 lir komad; rabljepe vreče za otrobe 90-100 Ur komad; vreče za umetna gnojila 115x65 cm 480-490 g 300-3.5 Ur kg; papiinate vreče 50-100 cm 53-55 lir komad; papirnate vreče večjega formata 65-70; sterilizirane barvane krpe 230-250 Ur kg, navadne 130-140 Ur kilogram. do 30% v primeri s kvotacijo y avgustu leta 1955. Na drugih trgih je povišek znašal 3-7,5%. Te dni se prično dražbe y Londonu. Na razpolago bo okoli 55.000 ton b’aga. V Roubaixu na rancoskem je cena volni napredovala od 1190 na 1210 Irankov za kg. V Londonu je cena poskočila od 124 3/4 na /25 1/2 penija za funt česane voine tipa 64 s B. V Aleksandriji je bombaž kamak napredoval od 99,45 na 107,15 talarja za kan'ar, ašimmi pa od 68,25 na 75,83 talarja za kantar. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku popustila od 35,35 na 32,75 stotinke dolarja za funt, v Londbnu za vrsto RSS od 28 1/2 na 27 3/8 penija za funt, proti izročitvi v septembru. Danes je cena v Londonu približno za 5 penijev nižja kakor v začetku avgusta. KOVINE Vse kaže, da zapletljaji okoli Sueškega prekopa niso vplivali na gibanje cen stra.eškim kovinam. Elektroli-tični baker je v New Yorku le za malenkost napredoval, in sicer od 37,30 na 37,50 stotinke dolarja za funt. Dviganje cene preprečujejo razne okolno-sti, kakor n. pr. so.iatoa pomiritev v rudnikih v Rodeziji, zlasti pla popuščanje konjunkture na avtomobilskem trgu, ki je izzvalo odpuste delavstva v Vel. Britaniji in Zah. Nemčiji Cena činu je y bistvu ostala nelzpremenje-ra. Antimon Laredo neizpremenjen pri 33 stotinkah doiarja za funt; li o ž.le-zo pri 59,09 dolarja za tono, Bu faio pri '59; napredovala je cena staremu železu od' 57,50 pa 58,17 dolarja za funt. Cene barvastih kovin y Zahodhi Nemčiji 31. avg.: čisti cin 953 DM zia 100 kg, svinec 148 02, cink 124 89 DM za 100 kg. V V v MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 8. 8. 21 8 9. 8. Pšenica (stot. dol. za bušel) 22U*/4 220 3/, Koruza (stot. dol. za bušel) ISOVs 146 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 39.50 39.- Cin (stot. dol. za funt) 99,- 137.- Svinec (stot. dol. za funt) 16,- 16 16,— Cink (stot. dol. sa funt) 13.50 13.50 Aluminij (stot. dol. za funt) 27.10 27.10 Nikelj (stot. dol. za funt) 64.50 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt) ■ 34.55 34.35 34.45 Živo srebro dol. za steklenico . 257. 257.— 257,— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . 61 75 61.75 62.25 LONDON Baker (f. štor. za d. tono) 267 2937, 307.7, Cin (f. šter. za d. tono) /75 766— 773 — Cink (f. šter. za d. tono) . 97‘/4 943/, 96 7, Svinec (f. iter. za d. tono) . 117.5/4 115,- 117 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . 486.50 498.90 503. JE$ (D US. VALUTE V MILANU 27. 8. 1956 3, 9. 1956 Min. Maks. Dinar (100) 82 83 82 83 Funt šterltng 6625 6.500 6575 6.625 Napoleon 4.950 4.950 — — . Dolar 621.50 622.- 622.— 621 50 Franc, frank (100) 143.25 146.25 143.25 147.12 Švicarski frank 145.25 145.25 - . Funt št. papir 1.570 1.585 1.570 1.610 Avstrijski šiling 23 - 23,— Zlato 716,50 716 515 716.50 BANKOVCI V CURIHU 3. 9. 1956 ZDA (1 dol.) 4.28 Belgija (100 fr.) 8.58 Anglija (1 f.št.) 10,95 Holand. (100 fi.) 109 50 Francija (100 ir.) 1.02 Švedska (100 kr.) 79.75 Italija (100 lir) 0 68 Izrael (1 f.št.) 1.40 Avstrija (400 š.) 16 38 Španija (100 pez.) 9.25 Cehoslov. 13.— Argent (100 pez.) 13.20 Nemč. UOO DM) 100.90 Egipt U ML) 9.27 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 31. 8. 1956 Južna železnica 1.490 Splošne zavaroy. 19.600 Assicuratrice 4.370 Riun. Adr. Sle. 6.200 Jeroiimlč 9,000 »Istra-Trst« 545 »Lošinj« 12,500 Martinollč 0,500 Premuda 21.900 Tripkovič 15.450 Openski tramvaj 2.385 Temi 270.— ILVA 480.— Zdr. jadr. ladjedel 300.— Ampelea 1,450 Arrigopi 1.000 čsrm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FfLZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58 Kdaj trgamo grozdje Navada nekaterih! naših kme- med vzroki ki govorijo v tov, da trgajo že v polovicii sep- prid kasnemu trganju. Grozdje tembra, nam nalaga dolžnost, da bomo trgali, ko bo sonce že vl-pravočasno izpregovorimo o po- soko in bo sok malo ogret ter gojdh, katerim mora ustrezau, ne bo opaziti rosnih kapljic na' grozdje, da je trgatev opravičen jagodah. To so sicer malenkostna. ne reči, toda tudi od teh je od- Po cvetenju in po oploditvi vlsna kakovost pridelka. Tisti se začenja razvoj jagod. Jago- de večajo svojo prostornino m svojo težo. Tem vidnim spremembam se pridružijo še take, katere lahko zasledimo le na podlagi kemične raziskave vsebine jagod. Ce je življenjski proces trte potekal nemoteno to je brez močnih napadov peronospore in drugih bolezni, bo tudi dozore-vatije poteklo normalno. Ne smemo pozabiti, da vsak list predstavlja malo tovarno, za proizvodnjo Sladkorja. V toku dozorevanja se sladkor kopiči v jagodah iml vsled tega postaja nekoliko oživel, vendar gre vi- na komposnem kupu take sno-no še počasi iz kleti. Na sred- vi^ ki hitro preperevajo, bo njem Vipavskem ga prodajejo kompost dozorel že v enem le-od 70-90 dinarjev liter. Povpra- tu, sicer] traja dozorevanje 3 in sevanje po' vinu je nekoliko tudi več let. Kompost je popoil-večje, ker bo letos zaradi toče] noma dozorel le tedaj, ko ne in peronospore manj pridelka, opazimo več nepreperelih or-Koder j,e razsajala toča, so bile ganskih delov. Ni priporočlji-trte poškodovane tudi za Pri- vo uporabljata za gnojenje še hodnja leta. Na vprašanje za- nedozoreli komposfT Vsako leto kaj je letos nastopilo takšno moramo kompostni kup preko-Vinagradniki, ki vsled raznih mrtvilo v vinski kupčiji, odgo- pati in dodati tudi umetna gno-utemeljenih ali neutemeljenih varjajo vinogradniki, da je ce- jila. Najpogostoma uporabljamo razlogov trgajo prezgodaj, ko na v potrošnji previsoka (160- apno ali apneni dušik. Boljša grozdje še ni popolnoma dozo- 190 dinarjev za liter) in da je je da pustimo, da kompost do-ralo, doživijo večkrat neprijiet- v prodaji precej, ponarejenega zoreva več let, kot da ga upo-na presenečenja. Danes več kol vina; zato pričakujejo, da ba kdaj koli zahteva potrošnik le zvezna skupščina čimprej izglasovala zakon o zaščiti dobrega vinta, ki se pripravlja že delij1 časa. POTOVALNI URAD Adria Portorož Tel. št. 12 Filiala Koper tel. 64 Menjalnica blok Škotije TT Hotelske sobe, prodaja vseh vrst vozovnic, izleti po morju in suhem, služba menjalnic in potnih listov -SPMIARO dobra vina, zato ne smemoi dovoliti, da bi se dogajale take napake, kot se dogajajo. Kakšna naj bo klel Se nekaj besed bi rad povedal našim kmetom o pripravi KAM Z RASTLINSKIMI1 ODPADKI Vsako leto pri čiščenju zelenjave, po izkopavanju krompirja, po dovršenem trganju gra- rabljamo, preden ja popolnoma dozorel. Tako pripravljeni kompost je odlično! gnojilo posebno za dodatno gnetjenue zelenih rastlin, ki rastejo v naših vrtovih, in za gnojenje travnikov. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na jugoslovanskem ozemlju in na- za trgatev. Vsak vinogradnik ha fižola preostane pre- meravajo sekati drva na svojih vsebina jagod iz dneva v dan mora pregledati vse posode m cejšnja količina organske mase, slajša. Sladkorna stopnja je od- 'SpravR* v red vse vrelne kadi. sestavljene lz rastlinsklih delov, visnq od več činlteljev. Med os j.e surov , i e njs uporabni za prehrano, odločilne cmitelje uvrščamo tem-, da kvan, zato moramo pazith ^ t; rastlinski deH SQ črpali dSongrS Jretfkm poOS0dPe.PIz kleti b^o ^nljive .snovi, ki so v zemlji, d je z visokim, druge z nižjim odstranili vse dušeče snovi, da odstotkom Sladkorja. Cim ve Se mošt ne navzame raznih vo-čja je listna površina na enoto n'i.6V-. Klet moramo dobro oci-pridelka tem več sladkorja bo pozveplati. Moder industrijske vrelne vseboval mošt. Grozdje potre-buie za svoje dozorevanje zadostno količina toplote in svetlobe. Ce so bili v. dobi, ko dozoreva grozdje dnevi topM in sončni, bo tudli vsebina sladkorja v moštu ustrezala sortnim lastnostnlim. Ce hočemo imeti dobro vino, moramo pazi- ne imajo zidove, obdane z belinu ali drugačnimi ploščicami, da je prostor neoporečen. Ko smo dobro očistili in prezračili vrel-ni prostor, pogledamo, aiii so kadi razsušene. V tem primeru jih moramo močiti z vedo. da se doge napno. Obroče, ki ti, da bo grozdje pravilno do- služijo kot tesnilo, bomo pritr- zcrelo. Vsled tega ne smemo tr- Tako namočene, vrelne ka- če imamo živino, nam ti rastlinski deli .Služijo kot krma ali kot stelja. Naši vrtnarji večkrat nimajo poleg kokošii nobena kleti druSe živali .in vsled tega odpadki niso pametno izkoriščeni. Takojšnje p odkopavanje;- rastlinskih odpadkov ne ustreza zdravstvenim zahtevam. Po raznih glivičnih boleznih okužene rastline ne smemo podko-patd ali podorati, ker bodo sicer prihodnje lato te bolezni nastopile v mnogo ostrejši obliki. Da Se izognemo temu, bomo gozdnih parcelah, dla se zglasijo v uradu Kmečke zveze v Trstu, Ui. F, Filzi 10/1 do 15. septembra tega leta1 za vsa potrebne informacije. Po zapadlem roku bodo prošnje zavrnjene. h ta SPEDICIJSK4 TVRDvvA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96-847 SCAL0 LEGNAMI-PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 48 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADGPEDIT aafci nrezeodai ker sicer po ne- di bomo postavili na gredi zaa- izbrali drugačno pot. To pot potrebnem zametujemo sladkor nji dan pred trgatvijo, po pred- je ^ irrto ^moo- in ,s tem slabšamo tako kako- hodnem pranju z vrelo vodo ‘u ie =no)a' kl i za vr o vost kat trajnost vina. Kot smo slamnato krtačo. Nove sode že rekli, vsebina sladkorja v moramo izlužiti. Najprej nalije-grozdnem soku narašča iz dne- mo v sod čisto, nedisečo hlad-va v -dan do neke zgornje meje. no vodo, kateri dodamo 10 de-Ko smo dosegli najvišjo možno kagramov žveplene kisline na sladkobnost, moramo trgati, ker se v naslednjih dneh sok sicer zgoščuje in se zniža tudi koli-oinja (Sladkorja In kislin. Prezgodnja rrgatev nato bi dala kisla vina, prekasna pa visoko alkoholna vina -s Slabo 110 li rov vode. Po enem t:d:u to vodo iztočimo. Po izlitju te vode raztopimo v 100 litrov vrele vode 1/2 kg sode. Te vrele vode nalijemo v Vsak sod 10-20 litrov. Pustimo nekaj ur. hodno potrebno sredstvo. Vse te rastlinske odpadke bomo »kompostirali«. Po glivičnih bo-Iez-nih ali škodljivcih napadene rastline sežgemo in pepel ras-trosimo na kompostni kup. Ko gnojimo z dobro preperelimi kompostom, nam- ni treba skrbeti da bi razmnožili razne rat-stihijske bolezni. Ravnati se moramo vedno Po osnovnem načelu vsake proizvodnje, in sicer Po tern lalij tank lova tgov ^go: :azvi le v >rvei 'Ua • '1,5 -'javi Ja s< hrji >hi “Ttada Vr ijo Hla KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA Ulica Morelll 14 - Tel. 22-06 Ustanovljena leta 1900 beg »ali, la b hste :a r bm Sose hše: tagi “ave ^ r illgC i ; -Atih Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO se nato^ iztoči- moraimo vračati zemlji vsaj isto „ , ^ hramij!jvto snovi,kot jih iz zemlije izčrpiamo z vsakoletnimi pjridelki. Kako pripravimo kompost slladnostjo. Ni težko praktično rno in nadaljujemo izpiranje s ugotoviti kdaj je prišel pra/i čisto vrelo vodo. Nato 'zpira-čas za trganje. Dozorelo groz- mo toliko časa s hladno vodo, dje ima sladek okus, jagode se dokler ne pride iz soda popol-rade ločijo od peclja, na kate- nomla čista voda. Stare sode rem ostane mali čopič z žilica- bomo izpirali- z vrelo vodo, nami, po katerih je prehajala hra- to bomo požveplali z kal jev Im na v jagodo. Semena so rjava metabisulfitom aJi tako da zaž-in olesenela (trda). Poleg tega gemo v neprodušno zaprtem so imamo za ugotavljanie Stopnje du 1 —- 2 žveplena trakova. So-dozorelostd tudi več ali manj de tudi strgamo si strguljo ali natančne priprave, s katerimi z primerno čistilno verigo. Me lahko določimo količino sladico smemo pozabiti na čiščenje . . . . rja v grozdnem soku. strojev in orodja, ki jih bomo 'cup spadajo vsi odpadki iz vr- Ce jle pa morda nekaj dni za- uporabljali pri prešanju grozdja |a’ z niivei fe kuhinje iz hleva porednima deževalo, ne smemo ter izscejanju mošta. Brez teh in tu'^1 stramsmea. Kompostni takoj po dežju začeti s trga- predhodnih priprav se ne sme- ^up mora biti majmanj 1,50 m njem ker bi sicer dobili preveč mo odločiti za trgatev; čim visok. Gornja širina naj znaša razredčen mošt. Treba počaka- namreč začnemo s trgatvijo, Približno 1 m, spodnja pa priti še nekaj dni, da sončni dne- imamo polne roke dela in ni- j31^110 2 m' Na kompostni kup vi spet povečajo sladkor v so- mamo časa za druga opravila, lahko mečemo tudi cestno Maku. Ni vseeno, če trgamo zju- Dober gospodar že Sam ve, kak- to’. m,a!lt0. k'i odpada od zidov, traš zgodaj allil pozneje, ko son- šen vpliv ima čistoča prostorov sa:,e’ PePel> Ustje, odpadke klav- Zasenčeno in pred padavinami zaščiteno mesto je najbolj prikladno za postavitev kompostnega kupa. Na kompostni Agencija za prodajo : TRST UL,. S. UUAlVCESCO 4«, TEL. 28940 ce dobro ogreva, Ce trgamo! od in posod na kakovost rose mokro grozdje, bomo ime- nost vina. 'li razvodeneli mošt. C e je mošt prehladen, obstaja nevarnost, da se začetek vrenja zavleče, med tem časom lahko delujejo v moš'tu škodi jlice gflliiviice ali bakterije. To je tudi eden iz- in traj- nic. Tudi še nedozoreli plevel sodu na kompostni kup. Te snovi skladamo v -slojih ali pome-SE MNOGQ( VINA V KLETEH šamo z zemljo. Kompost več- Vipavoi se že pripravljajo na trgatev, a v kleteh je še mnogo vina lanskega pridelka. V zadnjem času je vinski trg sicer krat zalivamo z gnojnico. Ce so Kmet in vrtnar v septembru Na njivi: Bomb nadaljevali njene grede in še posejemo- mo-z izkopavanjem krompirja. Ce tovilec in zimsko solato. TucJJ opazimo bule na koruzi, jih bo- radič lahko še sejemo. Ta nam mo odstranili in zažgali, ker bo dal zgodnji pomladni pride-predstavljajo plodišča glive, ki lek. Zeinate glave poberemo in povzroča buliavo snet. Boljše bo, izrezjane uživamo v presnem če napadene rastline izrujemq stanju, presežek pa zrežemo in m sežgemo da s tem prepreči- ukjsamo mo razširjanje bolezni na zdrave rastline. Ne smemo trgati petslnih listov in jih pokladati živini, ker na ta način neprimerno znižamo pridelek. Na travniku:: Kosimo še zadnjo otavo, nato pustimo živino, da se pase po travnikih. Zače-i ti moramo z gnojenjem travnikov. Najprimernejše gnojilo za travnike je dobro prepereli kompost. V vinogradu: Sedaj je čas z® zaznamovanje naboljših trt, da katerih bomo rezali cepiče. Zaznamujemo tudi one trte, k| Slabo rode, da jih bomo precepili ah jih bomo izkopali in odstranili! iz vinograda. Ko grozdje začenja zoreti v vinogradu, ni več mesta za motiko. Pri kopi vinogradov bi delali preveliko škodo na občutljivih jagodah. V sadovnjaku: Trgamo le dozorelo sadje. Redno pobiramo črvive plodove in jih uničujemo. FrekopUjima zemljo okolij dreves. V tem daisu ne smemo več gnojiti posebno ne s dušičnimi gnojili. Zemljo v sadovnjaku pripravimo za setev stročnic, ki nam bodiO služile kot podorlna. V hlevu: Hlev moramo prebeliti vsaj enkrat na leto in razkužiti. Umazan hlev postane leglo vsakovrstnih bolezni. Živimi ne smemo) pokladati krme, ki bd jo napenjala. Brejimi živalim pokladamo močna: krmila. Na vrtu: Prelehamo izpraz- 6. M. «■ & FIGLIO UVOZ - IZVOZ IMjiUT o vixe in IZDELKOV Trst, Ulica I. dellaCroce4 TEL. 94-570 Tlgr. COLINTER - TRIESTE GK^ERALNO ZASTOPSTVO ADAMIČ JOSIP Trst - Trieste Via S. Lazzaro 23/11 - Tel. 31-99«. 28-449 ZASTOPA: „DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib. ,,FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. ,,C00PERATI\/A“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. ,,RIBIČ", Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. iti -esi flvig ie d ti -letji Sled »led 'Utr k) v let j, otn la j Sel Iz '.4^ ie 1 h 1