280. šitviiKa. Ljubljana, v petek 9. decembra XX. leto, 1887 ■■taja vsak dan zvefer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerake deiele za vm leto 16 gld.t za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za )eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račana se po lo kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje segod četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnilvo je v Rudolfa Kirbifia hiši, „ Gledališka stolba". Dpravuifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilci! Zaupni možje postavili so dne 30. novembra v Cel j i za kandidata za volitev v deželni zbor za okraje: Celje, Vransko, Gornji-grad, Šmarje, Laško in Konjice, ki se bode vršila dne 16. decembra dopoludne ob 9. uri v Celji, g. dr. Josipa Serneca, odvetnika v Celji. Volilci! Vsi poznate gospoda kandidata kot iskrenega narodnjaka ter neustrašenega bori tel ja za pravice slovenskega naroda. Vsakdo izmej Vas sme biti prepričan, da bodemo Slovenci dobili v njem dobrega zastopnika v deželnem zboru v Gradci. Voliti ga je torej jednoglasno; s tem skažete čast izvoljencu, napravite pa tudi Čast sebi in slovenskemu imenu! V Celji, 1. decembra 1887. Narodni volilni odbor. Intepelacija deželnega poslanca dr. .Tos. Poklukarja in tovarišev do glavne c. kr. deželne vlade na Kranjskem, predložena dne 7. decembra v dele Inem zborn kranjskem. „Vest o izgredih, kateri so se vršili v Ko-čevji povodom deželnozboreke volitve dne 22. novembra t. 1. in kasneje, razburjajo javno mnenje po vsej deželi. Nadrobna poročila o teh izgredih čitajo se v slovenskih in nemških časopisih in celo „Deutsche Zeitung" štev. 5714 z dne 27. novembra 1887. pravi v nekem dopisu iz Kočevja: „Die Be-vvegung nach dem Bekanntvverden des Wahlresul-tates war eine tiefgehende, die sich leider auch in bedauerlichen Ausschreitungen Luft machte." Jednaki izgredi izvirajo po navadi iz brutalnih nazorov poulične sodrge, katera se nahaja več ali manj povsod. Tej vrsti izgredov pa ni prištevati Kočevskih; po soglasnih poročilih udeležili so se dotičnih izgredov v prvi vrsti meščani, volilci in mestni organi. Zamolčati hočemo pojave brezobzirnega terorizma, s kojim se je odlikovala pred volit-vijo Kočevska agitacija. Dogodkov ob in po volitvi pa zamolčati ne moremo, kajti tako daleč je že zagazila politična strast v Kočevji, da je skoro nemogoče postalo on-dotni manjšini, vztrajati v teh ueznosnih razmerah. To je raz videti iz sledečih fakt: Takoj po volitvi napal je Kočevski mestni stražnik, torej varuh javnega reda, nekega gimnazijskega profesorja in volilca na javnem trgu ter mu vpričo zbrane množice na prsi potisnil dvoje gnilih jajc. Ko je dotični napadeuec podal se v okrajno glavarstvo, da prijavi storjeno mu sramoto, priskoči za njim KoČevsk vol i le c, zakadf se v njega pest kravjaka ter začne s pestjo udrihati po njem z besedami: „\Vartens, Herr Profesor, ich muss Ihnen auch ein Denkzettel geben." Istemu profesorju pobila so se okna v stanovanji, in ko sta se njegovi hčerki, dekletci, sedem, oziroma devet let stari, nekoliko dnij kasneje upali na trg, ometali so jo Kočevski pobalini z moko in kamenji ter bfli je v lice. Toda ta faktum ni osamljen. Na dan volitve in več dnij po volitvi klatila se je po Kočevskem mestu tolpa razgrajalcev, deloma oboroženih z biči pod vodstvom mestnega svetovalca. Ta organizovana druhal napadala je, valćć se iz krčme v krčmo, pristaše manjšine, kjer koli jih je srečala, s surovim vpitjem ter metala jajca v nje. Nemškima volilcema, katera se nesta hotela udati pritisku Kočevske večine, poškodovali so gospodarsko poslopje, okidali desko z napisom tvrdke, visečo nad proda-jalnico, ter tudi hišo z jajci. Na javnih sprehajališčih mirno se sprehajajoči c. kr. uradniki se napadajo, veleva se jim, zapustiti sprehode, ker tu ni prostora za nje, insultirajo se dejanski in z besedami, in vpričo žandarmerijskega stražmeštra se jim zagrozi: „Bevor nicht hinter jedem der Beamten ein Gendarm stehen wird, wird keine Ruhe werden." Naravno, da se vsled takih izgredov manjšina Kočevskih volilcev, katera je po svojem prepričanji svoj glas bila oddala kandidatu slovenske stranke, zlasti zvečer ne upa več iz svojega stanovanja. Še drug način preganjanja izumila je Kočevska strast, da se zagreni zlasti neljubim njim uradnikom bivanje v ozidji Kočevskega mesta. Postopajo ž njimi po znani irski metodi, katera se zove bovcottovanje. Po krčmah odpovedali so neoženjenim uradnikom vsakdanjo hrano. Nad oženjenimi pa se maščujejo a f*»m. da iim odnovedujejo stanovanja. Dostojanstveniku, kateri je hotel vsprejeti v svojo hišo jed-nega na ulico vrženih, pisalo se je, da ga v tem slučaji čez most vržejo v Rinžo. Lahko bi našteli še več tacih fakt, a iz navedenega razvidi se jasno, kako se spoštuje volilna svoboda v mestu Kočevskem in kako se tam skrbi za javni red in za varnost osob in imetja. Opirajoč se na to, stavijo podpisani do slavne c. kr. dež. vlade sledeči vprašanji: 1. Soli znani slavni vladi izgredi, kateri so se vršili v Kočevskem mestu ob in po letošnji vo litvi deželnega poslanca za Kočevje Ribnico? 2. Kaj je že ukrenila in kaj namerava ukreniti slavna vlada, da se ne bodo ponavljali sramotni izgredi da se varuje volilna svoboda, javni red in javna varnost v Kočevji? V Ljubljani 7. decembra 1887. Govor dež. poslanca J. Kersnika v deželnem zboru Kranjskem dne 7. decembra. Slavni zbor! Predlog moj, katerega mi je danes utemeljevati, vidi se mi, — naj mi bo dovoljeno, to odkrito izreči —- tako skromen, tako malo zahtevajoč od poklicanih faktorjev, ki imajo njegovemu utelešenju primoči, da nikakor ne bom kratil in tratil dragega časa, ki je odmerjen našemu delovanju. Zatorej smo tudi že pri stvari sami! Kakor Vam je vsem, častita gospoda, znano, zvršil se bode v kratkem po vseh sodnih okrajih naše kronovine zakon o uravnavi novih zemljiških knjig do celega; zvršil se bo, kakor je bil v tem slavnem zboru leta 1873. sprejet, kakor je bil po Nj. velečastvu potrjen, in izvršil se na podlagi naredbe pravosodnega ministerstva dne 18. maja 1874. leta. Večina okrajnih sodišč je svoje delo že končala, pred nami leži, tako rekoč, — že gotova zemljiška knjiga kronovine Kranjske, in vender, bo-dete rekli, vender si drzneš priti pred zbor z novim predlogom, novim zakonom, ki, ako sprejet in potrjen, nalaga tudi novo delo kompetentnim oblastim. Istina je to, toda delo, katero se bo prouzročilo s tem, je tako malostno, kakor Vam bom pozneje dokazal, da ni v nikaki razmeri z važnim vprašanjem, ki se bo, vsaj v nas, rešilo s tem zakonom. Dovolite mi, da Vam podam kratek pregled dosedanjega postopanja pri uravnavi novih zemljiških knjig, kolikor ga potrebujemo v popolni razum potrebe te nove, po meni predložene postavne določbe. Zakon z dne 25. marca 1874. I. bil je sprejet in sankcijoniran v obeh deželnih jezikih, proglašen je bil isto tako z izvršilno naredbo vred v slovenskem in nemškem jeziku. Obrazci za potrebne tiskovine napravljeni so bili v obeh deželnih jezikih, seveda, vsak posebe, in tako tudi proglašeni. Glavna upravna naloga pri izvršbi pristovala je predsednikom deželnih oziroma okrajnih sodišč, in ti, jaz prosim pomisliti — da se je to godilo od leta 1874 do 1875 itd. naprej, — razumeli so ta svoj nalog tako, da so naročili in uveli v novo zemljiško knjigo, zakonito ustanovljeno tudi po slovenski pisanem zakonu, s slovenskimi uzorci samo in jedino le nemško besedo. Omenjam, da je kataster, kar se tiče imen, in to vender ni zadnje, pri nas na Kranjskem skoro iz k j lučno sloveusk, ali koder ni, to se pravi, koder se bavi z nemškimi strankami, slovensk in nemšk, kar je v nas jedino pravilno V zemljiško knjigo pa je prišel jedino le — nemški jezik, nemški uzorci, nemška imena ali nemške pre.SUtVt: uulSiK olo-ronnfeifc -rtMiij in Ira* nhČin. in potem dosledno nemška uknjiževanja bremen Ju pravic. To se je godilo kar tako samo ob sebi; zakon z dne 25. marca 1874 tega izrecno ni za-branjeval, izvršilna naredba, ki mu je sledila, o tem tudi ni govorila, in jedini slučaj, da je bil zakon sam utrakvističen, sprejet in potrjen v obeh deželnih jezikih, ni mogel poklicanih predsednikov deželnih in okrajnih sodišč prepričati, da je treba že vsled tega samega tudi utrakvističnih, dvojezičnih uzorcev za zemljiško knjigo. In vender so se že tedaj, gospoda moja, 1.1873 do 1874 in pozneje vršile slovenske uknjižbe na podlagi slovenskih pisem v stare grajščinske ali pa-trimonialne zemljiške knjige. Kdor bi ne veroval tega, naj le pogleda v zemljiške knjige, ki so se vodile tedaj pri c. kr. okrajni sodniji v Kranj i. Že tedaj je bila zemljiška knjiga dvojezična, in vender so se upeljale le nemške tiskovine pri uravnavi nove knjige. Posledica je ta, da so vse katasterske občine, ali imena njihova upisana v nemškem jeziku, in sicer, kakor sem že omenil, navzlic temu, da so v katastru slovenska; in tako bo jedenkrat ta javni, stoletnega obstanka gotovi institut, kakor je zemljiška knjiga, poznim potomcem našim le jasen sve-dok, da v zadnji tretjini devetnajstega stoletja, ko je donel glasni krik „Slavische Hochrluth", že ni bilo Slovenca več mej mejniki stare Karniolije. (Dobro 1Q In kakova so ta nemška imena. Najglasovitejši menda sta prestavi: „Družinska vas" v Gesindel-dorf, in „ Račje selo" v Rappelgschiess, potem prelepo ime „Sinja gorica" v Schvveinbiichel, in stotero in stotero drugih. Zanimljivo je, kako je tudi Ljubljanski nemški j argon uplival na tiste prevoditelje, ki so po starih kranjskih gradovih nemčili slovenska imena svojim podložnim in Belom in vasem, ki bo jim tlako delale, in desetino dajale. Tako se „Črešnjice" imenujejo jedenkrat Kerschstetten, drugikrat Kerschdorf, prav po Ljubljanski nemščini, ki uči: „ich ess — Kcrschen, a ne Khschon!" Toda pustimo to v stran! Računati nam je z obstoječimi razmerami, in zato so smemo tem imenom le smijati, a omajali jih ne borao. A do svojih lastnih narodnih starih imen, da teh imamo naravno in mun po naši ustavi zagotovljeno pravico , in to pravico reklamovati namerava moj predlog« O Igovarjali bote morda gospodje v formalnem in meritornem oziru in koncem Še celo s nnanci-jelnega stališča. Dovolite, da skušam že prej srečati se z Vašimi ugovori. Pred vsem le konštatu jem, da je ta slavni zbor vsled določb § 18. in 19. dež. reda poklican ukreniti nameravano postavno določbo, da torej ona spada jedino le v njegovo kompetenco. Tu ne more biti ugovora. Dejali pa bute v formalnem oziru, da je določba, v katerem jeziku se ima napraviti tiskovina za zemljiško knjigo, in v katerem jeziku torej tudi ime katasterske občini upisati, ki postaje s tem ime zemljiške glavne knjige, — stvar izvršilne oblasti, stvar eksekutive. Ne, gospoda moja! Naslov, ime glavne zemljiške knjige in imovinskega lista pomeni že zemljiško knjigo samo, je nerazrušen del, celoten del te knjige in je glede na strogost zemljeknjiž-nega zakona, glede na natančno verbalno interpretacijo, ki je v rabi pri vseh naših sodiščih glede te postave, nekaj tako važnega, da se ne more iu ne sme prepuščati 'pregibčnim nazorom, ki vladajo tako čestokrat eksekutivne naredbe. Dokaz temu imate že v sedaj veljavnem § 6. zakona o uredbi novih zemljiščnih knjig, ki natančno določa — naslov, dele in obseg imovinskega lista, o katerem se vender mislilo ne bode, da bo v svojem slovenskem tekstu, ki ima itak zakonito moč, opirajoč se na slovenski kataster zahteval nemška imena svojim zemljiškim knjigam. Stvar eksekutive pa bode dopolniti zakon s tem, da zaukaže pri vseh obstoječih knjigah upis slovenskega imena občine in v prihodnje in sicer pri vseh dopolnilnih zvezkih zemljiške knjige kakor tudi pri istih, ki s 1 še sedaj novo ustanovljuju, porabo dvojezičnih tiskovin. (Dobro! dobro!) Meritoričnega ugovora skoro ne pričakujem, ker po mojem muenji ni mogoč. Odkar imamo naredbe 15. marca 1862 in 20. oktobra 186G — potem 5. septembra 1867 in državljanskega temeljnega zakona člen XIX. in v novejšem času min. ukaz 18. aprila 1882, štev. 20513 iu 21. julija 1887, štev. 12118 — in na podlagi teh zakonitih določb tudi živo prakso, vidijo se mi vsi napori, ki so našli vzlasti v zadnjem času duška dovolj po mših sosednjih kronoviuah, kjer stanujejo naši bratje Slovenci, le kot pojavi onega krutega šoviuizma, ki v nas ne vidi jednakopravnih, nego podložne, inferi orno raso. Na Štajerskem, Koroškem se tako godi, in če prav v drugem£oziru na Goriškem in v Istri ni boljše, imajo tam vender zemljiško knjigo v treh oziroma štirih jezikih iu nikomur ne pride na misel, trditi, da vsled tega pada realni kredit in da trpi, javnost zemljiške knjige. (Dobro!) A nasprotno, gospoda moja! Ako ne dovolite v to, da se na čelo zemljiški knjigi upiše tudi slovensko ime dotične katasterske občine, potem smo v silni nevarnosti, da se probudimo lepega due, ko uknjiženje na podlagi slovenskega pisma, ki navaja zgol slovensko ime zemljiške knjige, ne bo več mogoče Vsaj so nam znani taki poskusi, in to v časih, ko vladajo nam sami ministri, o katerih se trdi, da skušajo biti in da so pravični našim zahtevam nasproti. Spominjajte se le znanega Metliškega odloka ! A kaj, gospoda moja, kaj ako pride za Roboamom Jeroboam s svojimi škorpijoni, kaj potem, ako naš kmet, ki hraui sedaj že v svoji skrinji na mesto strohnelih starih nemških pisem, že skoro izključno Blovenska, kaj potem, ako kakega dne na podlagi teh pisem ne bo mogel uresničiti več svoje pisaue pravice, ko se mu bo dejalo: „prijatelj, take zemljiške knjige-mi nimamo, pn nas je knjiga: „Ge-sindeldorf" ne pa „Družiuska vas", pri nas se pravi: „Rappelgeschiess" ne pa „ltačje selo", pri nas, imamo „Potoschendorf ne pa „Potoško vas" pri vaR se imenuje selo „ščurki", pri nas pa pravimo „Sehurkeu". (Dobro! dobro! na desni, smeh na levi) Ne smejite, g. m. to je koj lahko mogoče, in tem bolj, ker zeraljeknjižni zakon zahteva, kakor sem že omenil, tako strogo verobaltio tolmačenje. Morda se bo kdo konečno postavil na finan-cijalno stališče, ter dejal: koliko bo pa to stalo, ako sedaj, ko je velika veČina zemljiških knjig na Kranjskem že gotova, pravomoćna, ako se sedaj še uvajajo preuaredbe. Stroški pa, to smelo trdim, so in bodo malostni. Jeden diurnist bo v kratkem času lehko na vsak imovinski list upisal poleg sedanjega nemškega imena tudi slovensko. Pri nekaterih tega celo treba ne bode, ker kakor mi je znano, so previdni okrajni sodniki, vsaj jednega poznam, v nekaterih krajih že za lo skrbeli, da se je poleg nemškega tudi upisalo slovensko ime. Pri knjigah pa, ki s»e še le seduj na novo urejajo, ali pri dopol- nilnih zvezkih, katere mora imeti vsaka zemljiška knjiga, trebali bo, da bo uvedo dvojezični uzorci. Zato bo imela skrbeti eksekntiva, in pridržujem si predtngati v tem 'ojđru oh svo)em času primerno resolncijo. Omenjam nuj š<\ da sem se držal starega teksta. — Gospoda moja jaz sem pri kraji ter le kratko ponavljam, da moj predlog ne namerava bistvenih izpretnemb, nego le daje praksi zakonita tla, ter zabranjuje, da bi se kedaj kratila pravica, katero uži-' varno sicer še danes, ki je pa izpostavljena že označenim šovinističnim naporomi In vender še h koncu nekoliko besed! Čitali in čuli ste vsi, kako ljuto se agituje v sosednem Goratanu proti slovenskim krajevnim imenom, in tam, gospoda moja — ni treba, da bi bil človek pesimist in črnoglednik, —■ tam bode kmalu, prekmaluj; izginil pod brutalnim pritiskom zadnji sled o tem, da je v Goratanu nekdaj gospodoval slovenski rod. „V mrtvih imenih klije in klije neprenehoma življenje , — v lastnih imenih naroda odseva kakor v zrcalu njegovo življenje in mišljenje", — tako piše v zadnjem času slovensk učenjak, — in glejte ta zadnji pojav narodnega žitja bode v slovenskem Goratanu kmalo udušen in zatrt. Spo-minam se krasne pesni našega slovenskega poeta, ki primerja domovino našo stari listini, staremu pergamenu, ki je prišel nemškemu tujcu v roke, in ta pa S t« m slova je izbrisni, Kor njih modrosti ni umel. Ter črto svojo jo ntirisal. A zdaj zatrt je tod naš glas In tuji krog zvene glasovi, Tuj trg in grad, tuj ves je kras, Oh naii bo samo — grobovi ! In s tem opominom končam! V formalnem oziru pa nasvetujem da se mog predlog izroči upravnemu odseku. (Dobro klici na vsej desnici.) Iz deželnih zborov. !Dež:elnI z "bor IstrslcI. (II. seja dne 25. novembra 1887. leta.) Presv. gg. Škoti tržaško-koperski, poreški in krški so jo opravičili vadi avojo nopricujotuosti. Na dnevnem redu so bile razne zakonske predloge, računi in prošnje, o katerih se bode razpravljalo o svojem času. Razdele se mej dotične odbore. Prešlo se je potem na predlogo o sestavi predsedniškega urada in na volitev odborov. Načelnik naglasa, da se izbero, kakor navadno, finančni, politično-ekonomični in šolski odbor in potem še po* sebeu odbor za rešitev vladine zakonske osnove glede gozdov. Volitev se je izvršila tako le: Tajnikom imenovani so: Dr. Bubba Josip, Lius dr. Jakov. Revizorjem : Babuder Ca v. Jak., Bembo Ca v. Toma, Capitelli Cav. G. Mateo, lvanclch G. Filip, Lazzarini baron Jakov, Rizzi Nikola. V financijalni odbor: Babuder Cav. Jakov, Bembo Cav. Toma Campitelli Cav. G. Matte, Doblanovich dr. Josip, Fragiacomo dr. G. Dinko, Irancich G. Filip, Rizzi Nikola, Sbisit Franc, Venier de dr. Sil vesta. V politično-ek ono miški odbor: Boli-narcib dr. Juraj, Cancini dr. Ivan, Costantini D. Frane, Fragiacomo dr. G. Dinko, Franceschi de Giovanbattista. V šolski odbor: Babuder Cav. Jakov, Bubba dr. Josip, Costantini dr. Frane, Lius dr. Jakov, Scampiccio dr. Anton. V posebni odbor: Crisanaz Anton, Fran-eschi de Giambattista, Laginja dr. Matko, Mrach dr. Adam, Sbisa Frane. Konečno je še g. dr. Petris izvestil v imenu deželnega odbora o dopolnilnej volitvi jednega zastopnika zunanjih občin lošinjskega okraja. Izvoljen je bil g. kanonik Don Fran Volarie. Zastopniki so novoizvoljenega člana potrdili. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9. decembra. \au«''nu minister si vo je že tudi češkemu deželnemu šolskemu sovetu poslalo ukaz, da srednješolski učitelji, ki so državni poslanci, ne sinejo več poučevati. Srednješolski učitelji, katere zadeva ta ministerska naredba, ki je ovira v izvr sevanji njih poklica in v avanzovanji ter celo utegne kratiti njih plače, hočejo se pritožiti pri državnem sodišči. Ta mmisterska naredba se ne ujema prav z obstoječimi zakoni. Vojni uffuiMtfer baje namerava obnoviti Joscfinnm kukeJr se govori v zdravniških krogih. Osnovan ga pa ne bodo na Dunaji, temveč v kakej pruvi«efjnlnej prestolnici, najbrž v Binu. V Noliiogviijsltem deželnem zboru predlagal je poslanecTienbacber;' da se povodom petdesetletnice mašniStva Leva XIII. dovoli 10.000 gld. za osnovo kat ilrškega vseučilišča. Ta svota se bode izplačala v 10 letnih obrokih po 1000 gld. Vnaiile Aržave. ll<»l£ui*sk» vlada je prenehala pogajanja z belgijskimi bankirji zastran posojila, ker jej ne ugajajo pogoji, katere stavijo. Princezinja Klementina namreč ne mara zastaviti svojih posestev. — Ofici-jozna „Svoboda" objavila je članek, v kate>em graja nekatera državna pravdništva. Pravosodnji minister Stojilov |je zaradi tega hotel dati svojo ostavko, ker je članek vsaj posredno naperjen proti njemu. Stambulovu seveda ui bilo prav, da bi Stojilov odstopil, ker ima mnogo privržencev v sebranji, ter bi potem v!adi lahko mnogo škodoval. Pregovoril ga je, da še ostane. „Svoboda" je pa priobčila izjavo, da dotični članek ni bil naperjen proti pra-vosodnjemu ministru. Sicer se pa že precej Časa prikazujejo nasprotja v ministerstvu in mej vladno stranko v sebranji. Vse kaže, da se sedanja vlada ne bode mogla dolgo obdržati. Sre a je za vlado, da Radoslavova ni v sebranji, da tako njegovi pristaši v zbornici nemajo nobenega pravega vodje. Da je Radoslavov v sebranji, bil bi v zvezi z Man tovom gotovo že izpodkopal sedanjo vlado. V se« branji se sedaj razpravljata predloga o organizaciji generalnih sovetov. Mnogim poslancem ta predloga ne ugaja in sicer zategadel ne, ker se bode uvela nova priklada na davke za potrebščine generalnih sovetov. Mohamedanski zastopniki so že bili izostali iz sebranja, le s težavo je je pregovoril ministerski predsednik, da se zopet udeležujejo sej. Stambulov je zbornici pretil, da bode vlada odstopila, ako ne bode vladna predloga o organizaciji generalnih sovetov vsprejeta. — Druga važna zadeva, s katero se bode sobranje pečalo še v tem zasedanji, je zboljšanje stanja ljudskih učiteljev Sedaj so ljudski učitelji slabo plačani. Plačujejo je občine, ki so jim v več krajih za celo leto plačo na dolgu. Ako učitelj terja svojo težko zasluženo plačo, občina mu pa službo odpove, ker ni stalno nastavljen. Ker bode za zboljšanje stanja ljudskih učiteljev treba denarja, bode zopet v sebranji gotovo mnogo poslancev ugovarjalo. — Nek dogodek jo jako vznemiril bolgarske vladne in dvorske kroge. Nemški zastopnik je srečal kneza in je šel mimo, ne da bi ga pozdra vil. Iz tega sklepajo, da nemškej vladi Koburžan ni po volji, ter bi rada, da ostavi Bolgarijo. Jedva je novi predsednik francoske republike voljen, že se mu stavijo razne ovire. Velike težave ima s sestavo nove vlade. OportuniBti zahtevajo, da se sestavi ministerstvo iz samih oportuni-stov, radikalci pa, da se imajo poklicati v ministerstvo sami radikalci. Clemenceau se je izjavil proti predsedniku, da ne bode podpiral nobene vlade, katera ne bode pripravljena izvesti reform, katere žele* radikalci. Nekateri listi priporočajo jedinost republikancev, toda to je pač le pobožna želja, ki se sedaj ne bode dala uresničiti. JBclgiJsltu vlada je sklenila napraviti puške repetirke po Mannlicherjevem sistemu manjšega kalibra. Sporočilo Neverno ameriškega predsednika kongresu je jako kratko. Bavi se samo s finančnim položajem, političnih razmer nič ne omenja. Posebno poudarja, da bode treba gledati, da se pomanjšajo državni dohodki, kajti preostanek bode znašal koncem junija že 140 milijonov. Če bodo državni dohodki vedno toliko presegali stroške, utegne to biti nevarno za razvoj države. Znižati treba nekatere carine, a treba gledati, da se ne Škoduje domači obrtniji in kmetijstvu. Davka od tobaka, vina in žganja ne kaže zmanjševati. Dopisi. Iz kuiiiniškega okraja 5. decembra, [lzv. dop.] V bližnjem Mengeškem trgu volil je preteklo nedeljo novi občinski odbor, broječ 18 udov, novega župana in tri občinske svetovalce. Županom izvoljen je bil jednoglasno posestnik Ivau Leveč; svetovalcem pa posestniki Josip Funte k, Tine Bok al i č in Matevž D orni k. Izvoljeni župan, ob jednem tudi predsednik okrajnemu cestnemu odboru in ud krajnega šolskega sveta, zavzema to častno mesto že tretjič, karsve-doči, da uživa pri občanih popolno zaupanje. Občani pa so ta dan volitve javno pokazali veselje in spoštovanje do svojega župana z gromenjem mož-narjev in mnogobrojnim čestitanjem. Popoludanske veselice udeležila se je tudi domača godba, novi pevski zbor pa je naudušeno peval nekaj primernih pesnic. Nadejati se je, da bode novi občinski zastop v jedinosti in slogi deloval za blagor in napredek Mengeške občine, ter upelja) take naprave, ki bodo občini v čast in pravo korist. Taka naprava bila bi ustanovitev tolikanj potrebne požarne brambe. Pokazala se je ravno v tekočem letu potreba tacega društva, kajti Mengšani imeli so v obližji več pogorišč. Dobro izvežbana in pod izurjenim vodjo stoječa požarna hramba mogla bi marsikatero nesrečo preprečiti ali odpraviti. Požarna bramba pa bi kolikor toliko tudi pospeševala društveno življenje, katero se v Mengeši tolikanj pogreša. Da Be Mengšani jako unemajo za društveno življenje in napredek, dokazuje to, ker šteje pred kratkim ustanovljeno bralno društvo že do 80 udov. Želeti je, da pokaže to društvo kmalu svojo živahnost, ter priredi kako javno veselico, katere bodo se gotovo radi tudi bližnji sosedje udeležili. Torej, vrli Mengšan«, čas je, da Be podvizate in da pod gospodarstvom novega občinskega zastopa pridobite one dobre naprave, s katerimi so nekateri bližnji kraji že povoljno preskrbljeni. Zagotovljeni bodite, da vas bodo podpirali v tem vsi dobromi-sleči prijatelji in da vaša požrtovalnost in trud obrodita obilnega in dobrega sadu v blagor in pro-speh vaše občine, oziroma vašega prijaznega trga. V to pomozi Bog! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, dne 6. decembra. Predseduje župan g. G ras se II i. — Navzočih je 27 odbornikov. — Župan naznanja, da je o priliki godu presvetle cesarice Elizabete se poklonil gosp. deželnemu predsedniku in ga naprosil v imenu zastopa mesta Ljubljanskega, da izražati blagovoli najudanejša čutila presvetli cesarici, povodom nje imendana. Presvetla cesarica je potom dvorskega načelstva izrekla zahvalo mestnemu zastopu Ljubljanskemu. Mestni odborniki to naznanilo stoječ s živio- in slavaklici vzemo na znanje. — Gospod župan vabi odbornike, naj bi pristopili društvu „Ru-dečega križa". Dotična pola bode krožila prihodnje dni mej mestnimi odborniki. Mesto Zagreb do-poslalo je svoje izvestje o stroških in dohodkih za 1. 1886., kupčijska in obrtna zbornica Tržaška pa brošuro o železnici čez Loko in Celovec, katero je izdal g. Cesare Gombi. Župan Grasselli spominja se potem dr. Tavčar-jeve pravde, pri katerej je šlo za Čast vsega mestnega zastopa in tudi naroda, kajti odličen član bil je zapleten v to pravdo in nemški listi so z znano perfidijo obrekovali ves zastoj), vse mesto. Večletnemu članu mestnega zastopa natovorilo se je hudodelstvo, a izid obravnave je sijajno dokazal, daje član mestnega zastopa, dr. Tavčar', poštenjak in mestni narodui zastop ima veselo priliko radovati se na tem izidu obravnave in pravde in z velikim veseljem Čestita g. dr. Tavčarju na tako sijajnem izidu. (Dobroklici z vseh stranij.) Vrši se volitev upravnega odbora mestni hranilnici. Izvoljeni so jednoglasno izmej odličnih meščanov neodbornikov gg. dr. Če baše k Andrej, prelat in Btolni kanonik, Nep Horak, predstojnik obrtno pomočnega denarnega društva in hišni posestnik; Koli man Fran, trgovec in hišni posestnik; dr. Kotnik Ignacij, hišni posestnik; Kušar Josip, predsednik trgovinske in obrtne zbornice in trgovec; Perdan Ivan, hišni posestnik, trgovec in kupčijske zbornice svetnik; Rozman Ivan, dubovenski svetovalec, mestni župnik pri sv. Jakobu; S o u v a n Fran, veletržec in kupčijske zbornice ud; Zamejec Andrej, kanonik stolnega kapi-teljna, in dr. Z u pa ne c Jarnej, c. kr. notar. Iz vrste mestnih odbornikov: G o g o 1 a Ivan, c. kr. notar; Hribar Ivan, zastopnik banke „Slavije"; Klein Anton, tiskarne posestnik; dr. M o s c h e Alfonz, advokat; P a kič Miha, trgovec; Petričič Vaso, veliki trgovec in podžupan; Ravnikar Fran, deželni knjigovodja in posestnik; Velkavrh Ivan, posestnik in tovarnar; Zupan Toma, c. kr. profesor in vodja Alojznice in Žagar Karol, deželni blagajnik in hišni posestnik. Pač čestitati se mora mestnemu zboru Ljubljanskemu na izvolitvi toli odličnih in priljubljenih mož in nikakor ni dvomiti, da bode mestna hranilnica pod takim vodstvom izvrstno napredovala. Odbornik profesor Toma Zupan poroča o podelitvi meščanstva šolskemu voditelju L. Belarju in učitelju Fr. R a k t e 1 j u. Poročevalec naglasa zasluge, katere sta si stekla ta dva že 25 let izvrstno delujoča ljudska učitelja in nasvetuje, naj njima mestni zbor v priznanje njihovih zaslug brezplačno podeli meščanstvo mesta Ljubljan- skega. Predlog se brez razgovora z dobroklici odobri. Odbornik dr. M ose h e nasvetuje v imenu personalnega odseka o dopolnilni volitvi gospodarskega nadzornega odbora za meščansko |premoženje, da se izvolijo gg. Srečko No 11 i, Josip Kušar in Ivan Gnezda. Obvelja jednoglasno. Odbornik cesarski svetnik M u r n i k poroča v imenu »tavbinskega odseka o stavbinskem prostoru za gradnjo nove vojašnice deželni brambi. Poroče valeč naglasa, da je mestni zbor že trikrat sklenil, da odstopi prostor na starem živinskem trgu za gradnjo te vojašnice. Tudi danes ne more ravnati mestni zbor drugače, nego mora ostati mož beseda in pritrditi Bvojim prejšnjim sklepom. Odbornik Gogola se protivi tem nasvetom. Njemu se zdi, da to, kar je mestni zbor prej brezplačno ponujal kranjski deželi, za stavbo vojašnice deželnih braoibovcev, danes ne velja več. Domače stvari, — (Gosp. Ivan Hribar) stopil je iz upravnega odbora „Narodne Tiskarne." — (Deželni šolBki svet) dovolil je v zmislu ces. naredbe z dne 27. junija 1850 št. 5218 poučevanje 14 dečkov v Kranji, da se pripravljajo na skušnjo za drugi gimnazijalni razred kake javne gimnazije in je ob jednem potrdil g. prof. Ivana Franketa predstojnikom privatnega zavoda in prof. gg. Frana Gerdiniča, Josipa Hubada in Martina K a r 1 i n a kot učitelje. — (Pisateljskega društva) zabavni večer bode jutri, v soboto 10. t. m., ob navadni uri v steklenem salonu čitalničnem. — Predsedoval bode g. prof. Raič, čital pa g. prof. Orožen. — (Drobne vesti.) Finančni tajnik Ivan Brega nt imenovan je finančnim svetnikom v območji finančnega ravnateljstva v Trstu. — Dne 5. t. m. bil je na vseučilišči v Gradci doktorjem juriš promoviran avskultant Karol Čebul iz Brežic. — Razpisana je služba tretjega učitelja na trorazrednici v Višnfigori. Plača 400 gld. — Prošnje do 20. t. in. — Na jeduorazreduici Selo-Šenberg razpisana je Blužba učitelja. Plača 400 gld., prosto stanovanje in 30 gld. upravuine. Prošnje do 25. t. m. — — (Podoba Levstikova) dobiva se pri J. Giontini-ji na glavnem trgu. Posneta je po fotografiji, narejeni na Dunaj i , ter je v istini krasna. V veliki kabinetski obliki stoji 90 kr., v manjši obliki 40 kr. — (Slovensko gledališče.) Da-si se je igra „Revček AndrejČek" predstavljala stoprav v nedeljo, in se torej že čez tri dni ponavljala, in kljubu temu, da je priredil lastnik novodošlega cirkusa včeraj svojo prvo predstavo, katera je izvabila obilo občinstva na cesarja Josipa trg, bilo je gledališče naše sinoči tako polno, da se je marsikdo, ki je tam kje*v sredi stal ali pa sedel, — že pri tretjem, če ne že pri drugem dejanji — najprvo potil a kmalu tudi kuhal I Saj se je pa tudi igralno osobje pričenši z revčekom Andrejčekom do — nekoliko neukretnega občinskega sluge izborno igralo in se hvaležnega pokazalo občinstvu, izmej katerega je marsikateri moral si pri presledkih — žejo s pivom hladiti. — Kar smo ipak upazili neumestnega ta večer pri predstavi, je pri nekaterih pretirani smeh pri neumestnih prizorih, zatem tisti večni šun-der tam zadaj pri uhodu, kar naj bi izostalo. — (Tehniško društvo) imelo je preteklo sredo zvečer v salonu pri Malici svoj mesečni shod, kojega je obiskalo blizu 40 članov in gostov, mej slednjimi bila sta tudi deželni glavar grof Thurn in župan Grasselli. Društveni načelnik g. Ha bi t pozdravil je vse navzočne ter dal besedo deželnemu inženerju g. V. Hraskemu, kateri je naslanjaje se na krasno izdelane načrte in.risarije v daljšem govoru opisaval svoje delovanje v Račenski dolini, dotlej še nepoznane podzemeljske otline, po katerih od-taka in bode moči odpeljati vso vodo na Krko. Kolika bode korist iz tega odvajanja vode, preračuni si lahko vsakdo, ako pomisli, da se bode na ta način 2000 oral otelo vsakoletno povoduji. Da je pa možno z razmerno malimi troški izvršiti delo, pokazalo se je letos. Dasi se je le nekoliko delalo in je bilo letos toliko padavine, kakor že jako dolgo ne (134 mm), bila je vender povodenj za par metrov nižja, nego doslej. Glavna zapreka je podzemeljski „sifon", ko se tisti odpravi, vršil se bode odtok popolnem redno. Gosp. II r as k e ga govor bil je s splošnimi dobroklici vsprejet in izražala se mu je zahvala od več stranij. Gosp. pristav K 1 i na r povedal je potem nekoliko zanimivih rodrobnostij o jami „Marijanšici", na kir se je prijetni večer končal. — (Povozil) je včeraj proti '/j 12. uri na oglu frančiškanskega mostu Alojzij Tomažič, hlapec hišnega posestnika Štefana Žužka, 88 letnega reveža Jarneja Jošte, bivajočega v mestni revni hiši. Jošte je gluh in ni slišal klicev voznika. Teško ranjenega odpeljali so ga v deželno boln'co. — (Dijaška kuhinja v samostanu č. gg. o o. minoritov na Ptuj i) je razdelila meseca novembra 608 kosile v vrednosti 91 gl. 20 kr. Od 17. septembra t. 1. je že dala revnim dijakom 1465 kosile, potrosila pa 228 gl. 75 kr. Do 1. decembra so z nova darovali nastopni p. n. go-sj)odje: g. Vilbar Sim. v Ljubljani 5 gl ; č. g. Strah Jan., žup. pri sv. Rupertu v Slov. Gor., 5 gl.; č. g. Šuta Rupert, dek. v Zavrči 15 gl.; č. g. Košar Jakob, žup. v gor. Polskavi, 5 gl.; č. g. Hižič Jož., žup. v spod. Polskavi, 5 gl.; č. g. Kolednik Jak., žup. v Hajdinu, 6 gl.; č. g. ZupaniČ Jak., kapi. pri sv. Lovrenci v Slov. Gor., 2 gl ; g. dr. Čuček Jos., odvet. v Ptuji, 30 gl.; g. dr. Ploj Jak, odvet. v Ptuji, 9 gl. 30 kr.; g. dr. Jurtela Fr., odvet. v Ptuji, 9 gl.; g. Jurca And., veletržec v Ptuji, 10 gl.; g. Klobučar Ant., C. kr. pristav v Ptuji, 4 gl. 50 kr.; g Luka Kunstek, profesor v Ptuji, 4 gl.; g. Železinger Fr., prof. v Ptuji, 10 gl.; č. g. Hirti Fr., benef. v Ptuji, 2 gl. 10 kr.; č. g. Majcen Ferd., kateh. v Ptuji, 2 gl. K) kr.; č. g. o. Prus Stan., min. kapi. v Ptuji, 1 gl.; g. Cilen-šek Mart., prof v Ptuji, 2 gl. 40 kr.; g. Špindler Ant., c. kr. kancelist v Ptuji, 2 gl.; g. Bezjak Fr., učit. pri sv. Križi poleg Slatine, 1 gl. 20 kr.; g. Romih Tomaž, mešč. učit. v Krškem, 60 kr. Vsem ljubiteljem in dariteljem učeoe se mladeži, miloda-rov izrekamo v imenu revnih dijakov najprisrčnejšo zahvalo! Bog plati! Nadaljne milodare sprejema č. g. o. Bened. HrtiŠ, gvardijan na Ptuji Telegrami „Slovenskomu Narodu1'; Feterburg 9. decembra. „Svjet" izpodbija misel, da bi v Rusiji sploh kdo mislil na vojno z Avstrijo. Sedaj ko je Nemčija zaprla svojo mejo ruskemu žitu, morala si bode Rusija zagotoviti prodajo na drugih svetovnih tržiščih, posebno v zahodni Avstriji in v Švici. London 9. decembra. Fergusson izjavil v konservativnem društvu v Guilfordu: Angleška vlada je prepričana, da se od vseh vladarjev in ministrov izrečene resne želje, da se ohrani mir, po poznejših dogodkih neso kalile in da sedaj ni nobenega povoda, bati se za mir. Pariz H. decembra. Goblet prevzel sestavo novega kabineta. SiveriČ 8. decembra. Po noči ob 2. uri preplašil prebivalce nov, močen potres. Več hiš hudo poškodovanih. Spominjajte se Ljubljanskih dijakov in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Za viiuiijo pombo. Proti protiuu .in trganju, bolečinah po udih iu vsakovrstnih imetjih pokazalo ho jo posebno uspešno Moll-ovo »Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki zahvalo odbor prvega slovanskega komersa ,g8g) Ljubenskih akademikov. V Ljubnem na zgor. Štajerskem, dne 6. doc. 1837. „LJUBLJ&USKI ZVON" g*toj i (192—182) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Jb-»r-t---1*7 sja. aatss Tulci: 7. decembru: Pri Slonu: Man.11 Pitschmann, Keich. Tanaaig, Bartha. Beer z Dunaja. — Spendling iz Gradca. — Schwar» iz Waraždina. — Withen iz Trsta. Pri Malici : Falk, Breda Bukenmayer z Dunaja. — David ii BudimpeSte. — Bonigaberg iz Zagreba. — Janef>chitz iz Ljubljane. — Pogarschnlg iz Pole. — Gre-gorič iz Gorice. Pri baTankem dvora: Scbeinesohn z Dunaja. — Bohinc iz Trbovlja. Pri avatrijskena cesarji : Hafner iz Štajerskega. — Košmelj iz Ljubljane. Meteorologično poročilo. Dan Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. S? •J 7. zjutraj 2. pop. 9. ivečer 729 29 mm. 727-89 nav 731-21 mm. 5- 2" C 6- 2 C 08 C brezv. al. vzh. al. vzh. obl. obl. snež. 26 50an dežja in snega. ti •3 od 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732- 83 mm. 733- 81 ■■. 737 lomili. 0-8» C 20 C 0 8" C al. zah. al. zah. brezv. obl. d. jas. megla 0 00 mm Srednja temperatura 4-8° in 1 2J, za 4*8° in 1-5° nad nonnalom. ^DuLn-aJslsiSL "borza. dne 9. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danea Papirna rento.....gld. 79 60 — gld. 79 70 Srebrna rento.....„ 8190 — „ 82-30 Zlato renta....... 110 50 — „ 110 90 6% marčna rento .... „ 93 95 — . 95 Akcije narodne banke . „ 875"— — „ 874-— Kreditne akcije....., 257-50 — „ 27590 London......... 126 40 — n 12615 Srebro........„ —'— — „ —"— Napol..........10— — , 9 99 C. kr. cekini....... 594 - ,, 594 Nemške marke....., 61-75'/, — . 61-85 4°/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. 131 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 166 „ — „ Ogerska zlato renta 4°/0......9i , 35 , Ogerska papirna renta 6'',0.....84 „ 40 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 121 „ — , Zemlj. obč. avstr. 41/B°/0 zlati zast. listi . 125 , 50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 , 75 , Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ — Rudolfov« srečke.....10 19 „ 30 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 106 „ 75 „ Trammway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . 225 „ 75 . Poslano. (7-4.) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkuaan liok proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mt-ht rnhn kataru, III Mi K MATTONIJ A Karlovi vari i Widn. Javna zahvala. Y Ljubljani, na cesarja Josipa trgu, CIRCUS SCHLEGEL. Jutri v soboto dne 10. decembra 1887. zvečer ob 7. ur. VELIKA PREDSTAVA. VBak dan bode zvečer ob sedmi uri predstava. Za mnogobrojni obisk se priporoča udano (89i) ML. Sclilegel, ravnatelj. Vabilo na naročbo nove ruske slovnice za slovenski narod, katera pride na svitlo koncem Jaiiuvftr j« ihss. Slovnica ho imela tudi rusko berilo m intt'rliueulno slo-veuttko prestavo, tako, da bo vsaka ruska beseda v berilu imela slovenski pomen pod seboj. t869—6) Cena knjigi je :t «ld., — 1 gld. 50 kr. me pred-plača koj pri nnrocbi, 1 gld. 50 kr. pa ko se bo knjiga razpošiljala. Za dijake veija knjiga le 2 «1*1. 50 kr. — Tiskalo se bo samo toliko ekseuuplarov, kolikor bo naročnikov. Kdor Be ne naroči, torej knjige no bo mogel v ni-kaki knjigami kupiti. — Blagovoli naj se naročiti in 1 gld. 50 kr. zraven naročila vsaj «1© 1«. decembra t. 1. poslati Antonu HntlovorniU-u* in Wieu, \\ i« lir i ng, Mienerstrasse Nr. «■«, II. btook, lliur l« Podpisani Štejem si v prijetno dolžnost gospodu dru. 1\. J en k o t u izreči najtoplejšo zahvalo za res izborno in prav uspešno operacijo pri mojem sinu, kateri na jedno oko že 10 let ni videl in drugo imel tudi pokvarjeno; sedaj pa po trudu gospoda dr Jenkota hvala Bogu prav dobro vidi. Priporočam torej gospoda doktorja vsem, ki trpe na takih boleznih, kot pravega veščaka. Anton Avbel, (887—l) pekovski mojBter, v Ljubljani, na sv. Petra predmestji. blizu postaj Laie ali Zalog, proda se s poslopjem la proste roke aH da v nafem. Mlin je v dobrem stanu, ima 6 tečajev, zraven je 40 oral njiv, travnikov in gozda. Tudi je pripraven za kako tovarno. Nadalje se proda njiva ia Ljubljanskim kolodvorom, ki meri 9 oral. Kraj je pripraven za vsako podjetje, zlasti za kako tovarno. (792 _3) V I «1 mul 11 je p i na prodaj prostor pole* ceste. Več se izve v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. is Srii i Ženske srajce iz sifona z vezanjem, 3 ko-j madi gld. 2.50. Naglavni robci iz flanele za ženske, jako topli, 3 kom. Ia. kld. 2. — , IIa, 75 kr. Barhant za obleko, najnovejši uzorec, prist. barve, 10 metrov gld. 8.60. J.&S.KesslervBr Ferdinandove ulice št. 7—5 n., razpošilja po poštnem povzetji naslednje imenovano b se tiče baze in izdelave, mnogo boljše in za 2O°/0 (716—9) proti vsakej drugej konkurenci. Utorci zastonj in franko. — Kar ne ugaja, se nazaj j Ženske srajce iz močnega platna, z robci, 6 komadov «ld. 3.25. Ženski predpasniki iz oxlunin, crettona, sur. platna in sifona, 6 kom. «ld. 1.60. ■ riniti..k. težke baze, — 10 metrov Ia. gld. S.BO, Ha gld. 2.8». 1 Ponoćni korzeti bogato okrašeni, 3 komadi, U In. »id. 4.—, Ha. gld. l.SO. Zimski Nigger-loden za ženske obleke, najboljše baze, 10 metrov gld. B.SO. Blago za ponočne suknje, najnovejši uzorec, križasto, 10 metrov gld. 2.50. i Spodnjice iz klobućine, bogato vezane, rudeče, rujave, 1 temnorujave, 3 kom. gl. 3. — . (^ACIIEMIH, črn ali barvast, tudi t barvah sa plese, dvojne lirokosti, 10 metrov gld. 4.SO. Blago za moško obleko, modno, za zimo, 9*10 metra, 1». gld. 5-50, Ha. gld. :t-7r». II Angora-ogrinjalo za. z;im.o, <°/4 veliko, j gld. 2.80. Volneni atlas v modnih in plesnih barvah, dvoj. Sir., 10 met. gld. 6.50. Blago za zimske suknje, fine baze, modne barve, 2'10 metra gld. IO.—. Ženski jopic Iz ovčje volne (Jersev), v vseh barvah, lepo j priležen, gld. 2.—. Valerie-flanela, najnovejši uzorec, 10 metrov gld. 4.-- Blago za ogrtače, fine baze, modne barve, 2*10 metra gld. A.—. Ženske nogovice za zimo, bele ali barvaste, 6 parov gld. l.SO. najnovejši uzorec, 10 metrov gld. 3.—. Normalno perilo po Jagorjevi sistemi, iz čiste rolne, za gospode in dame, 1 irajoa gl. a.so, 1 hlaco gl. S.—. VELIKA za katero r-- dobit, a mark dobit. ;'i mark dobit, it mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit. ;'i mark dobit, a mark dobit. B murk 3 zakonito jamči visoka vlada v IIAiTlllUltCsIlJ. Najnovejša velika, od visoke državne vlado v HAMBURUC dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 93.000 srečk, od katerih se Izžreba 46.50O srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 8,902.050 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 46.000 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in rdcer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te ve-like denarne loterije. Častiti naročevalci se proBijo paročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju. 500000 kot največji dobitek v naj srečne, jslučaji ponuja velika od liani« burrtke države zajameeua denarna loterija. Specijelno pa: prem. a mark aooooo 200000 100000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 145 dobit, ;t mark 28800 dobit, a mark 1598«» dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. -«tt>.- Za žrebanje prvega razreda velja celil originalna srečka av. V. gld polovica originalne srečke av. četrtina originalne »reeke av. 3.50. v. gld. 1-75. v. gld.—.»O. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po nacrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče nitro, vsekako pa pred 15. decembrom 1887 ^fi;.?0*" nam direktno doposlati. (774—lr.) VALENTIN & CO, Bankgeschaft, Izdajatelj in odg.mirni urounik: Ivu u Založnik a r. L'iBtnina in tisk -Narodne Tiskamo".