DEUI#2lVUEIIjE fflasiio thfloimii organizacija* alpina. i^lri LETNIK 19 ŠTEVILKA? 2lRI, JULIJ 1981 ---ч Opravljeno je veliko in pomembno delo v četrtek, IH. junija I98I se je r Sara-centru r Beogradu z zaključnim govorom predsednika predsedstva Sergeja Kraigherja ter po večmesečnih pripravah konča! III. Kongres samouprav-Ijalcev Jugoslavije. Delegati, ki .smo prisostvovali temu velikemu dogodku, smo prepričani, da smo opravili zelo pomembno in plodno delo. Resolucija, katera je bila v končnem besedilu dopolnjena s preko в()0 dopolnili, ki so se izoblikovala v zelo živahni, ustvarjalni in kritični razpravi v vseh treh tematskih področjih f to najbolj zgovorno potrjuje. Delegati, ki so razpravljali v skupini, ki se je ukvarjala z vprašanji odločanja delavcev v pridobivanju in delitvi dohodka, so poudarili, da se zavzemajo za dosledno izvajanje ustave in zakona o združenem delu. Kakor so ugotovili, so vse zdajšnje ekonomske težave predvsem posledica neuresniče-vanja že sprejetih določil in odstopanj od samoupravljanja. Le hitrejši razvoj in uveljavljanje samoupravljanja lahko zagotovita uspeHnej.ii ekonomski razvoj. Nasploh je bil velik del razprave v prvi tematski skupini namenjen izvoznim vprašanjem, neupravičenemu povečanju cen in inflacije. V poročilu so zapisali, da mora hiti težišče akcije usmerjeno h kakovostnejši proizvodnji in iz nje pridobljenemu dohodku. Ob tem ne smemo pozabiti tudi prizadevanj za boljše vsklajevanje proizvodnega dela in dela v težjih pogojih. Pomembna ugotovitev je tudi, da moramo ustvariti čim boljše pogoje za vračanje začasno zaposlenih v tujini in za zaposlovanje mladine, ki prihaja iz šol. Komisija, ki je obravnavala samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi skupnega prihodka, je svoje ugotovitve strnila v nekaj točkah. Predvsem je potrebno premagati vse odpore, ki ovirajo doslednejše samoupravno povezovanje na podlagi združenega dela Delegat III. Kongresa samoupravljalcev Jugoslavije Sandi Bartol in sredstev. V ospredju mora biti prizadevanje proti zapiranju v pokrajinske in republiške meje. Pretrgati je potrebno tudi nekatere birokratske in tehnokratske vezi, ki ovirajo delavsko odločanje. Zaostriti je potrebno odgovornost v organizacijah združenega dela, v bankah, v gospodarskih zbornicah, C delegatskih skupščinah in še kje. V poročilu druge tematske ??? je bil tudi poudarek, da morajo vse subjektivne sile v svojih aktivnostih izhajati iz tega, da je samoupravno združevanje organizacij združenega dela v reprodukcijske celote eden izmed bistvenih pogojev za izenačevanje pogojev gospodarjenja in s tem tudi pridobivanje dohodka. V poročilu o delu komisije, ki Je razpravljala o vprašanjih združenih delavcev i' delegatskem sistemu, so poudarili, da še vedno ni uresničena z u.stavo in zakonom o združenem delu opredeljena vloga delegatov in delegacij. Posebej so opozorili na nezadovoljivo delovanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih in poudarili dosledno upoštevanje načela svobodne menjave dela in vseh ostalih ukrepov, ki lahko vplivajo na to, da bodo interesi delovnih ljudi v resnici izraženi v teh institucijah. Poudarili so tudi potrebo po uvajanju takoimeno-vanega zamenljivega delegata. Na plenarni seji zadnji dan kongresa je predsednik komisije za oblikovanje teksta resolucije, poudaril, da so priprave na kongres in kongres sam pokazale, da delavci prav dobro vedo, da je ekonomske težaiv mogoče reševati le z organizirano skupno akcuo. Mislim, da je razprava jasno potrdila, da sedanja nasprotja in slabosti niso posledica samoupravljanja, temveč nasprotno, nedoslednosti in odporov pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Razprava je pokazala veliko pripravljenost in odločnost, da brezkompromisno nadaljujemo Titovo usmeritev samoupravnega razvoja. Kongres je končan samo formalno. Pravo delo je šele pred nami. takoj ga moramo nadaljevati v vseh temeljnih in delovnih organizacijah v samoupravnih in delegatskih telesih. Nikakršnega oklevanja ne sme biti v akciji in pri uresničevanju tega, za kar smo se na kongresu dogovorili. Samoupravno organizirani delavski razred, vsi samoupravni organi, delegatske skupščine in vse subjektivne sile naše družbe morajo takoj spodbuditi konkretne akcije za uresni- (Nadaljevanje na 2. strani) POSLOVANJE V TOZD PRODAJA V PRVEM POLLETJU 1981 Osnovne značilnosti pri prodaji v prvem polletju letos je močno povečan izvoz. To povečanje je v glavnem rezultat večjega izvoza na vzhod. Najbolj pa si prizadevamo, in to vse leto, za povečanje izvoza na zahod, kajti le ustvarjena konvertibilna sredstva nam omogočajo nemoteno proizvodnjo. Glede na občuten pad povpraševanja na zahodu so se pojavile skoraj nepremostljive težave za realizacijo planiranega izvoza na zahod. Kljub temu kaže, da bomo uspeli preko dodatnih ponudb lahke obutve skoraj v celoti uresničiti letošnji plan izvoza in si s tem zagotoviti potrebno tekočo oskrbo z uvoženimi materiali ter tudi domačimi, kjer je potrebna devizna udeležba. Problemi bodo nastajali samo pri dinamiki prilivov. Te težave pa bomo poskušali reševati s krediti. Vrednostno je bil izvoz v prvem polletju 334.018.000 din, kar pomeni 251 % povečanje v odnosu na isto obdobje leta 1980. Promet v MPM je količinsko približno enak kakor lani, vrednostno pa se je povečal za 27%. Pri prodaji v mreži se deloma občuti padec povpraševanja (konjunkture). Veliki pa so problemi zaradi dobaviteljev. Na splošno lahko ugotovimo, da se je prodaja prvih e mesecev ^bala v okviru planskih predvidevanj. Bojan Starman \___/ dogovarjamo se - dogovorili smo se Zdi se, kot da nam je zmanjkalo moči in volje Zaradi zanimivosti objavljamo del razprave predsednika Republiškega sveta zveze sindikatov Vinka Hafnerja na III. kongresu samoupravljal-cev Jugoslavije (ponatis iz Delavske enotnosti). Vinko Hafner je uvodoma omenil pomembne uspehe, ki smo jih dosegli pri razvijanju samoupravljanja v zadnjih desetih letih. Izdaj bi pa morali storiti odločilen korak naprej od upravljanja v imenu OPRAVLJENO JE VELIKO IN POMEMBNO DELO (NadaUevanje s i. strani) čitev kongresne resolucije in hrvz omahovanja opozoriti na morebitne nedoslednosti. oportuni-zem ali odpore. Kongres pričakuje, da bodo samoupravljalci in d ruž benopoli tifn e orfia n i ■ zacije naSe družbe v taksni konkretni akciji izborili to. da bodo delavci dejansko postali gospodarji dohodka in razširjene reprodukcije. da bodo pospešili zaposlovanje, rast storilnosti in dohodka, stanovanjsko gradnjo, rast objektov družbenega standarda ipd. Iz Številnih razprav in delovnega vzdu.ya na kongresu lahko ugotovimo, da je delavski razred enoten, da so enotni tudi njegovi interesi, in da ga ni mogoče deliti po področjih, narodnih ali kakrftnih koli dr^ih osnovah. Tretji kongres samo-upravljalcev Jugoslavije je zelo natančno in pa za daljSe obdobje opredelil naloge tako rekoč na vseh bistvenih področjih družbene reprodukcije. Tako je opravljeno veliko in pomembno delo ter ustvarjen trden temelj za spodbujanje delavcev in vseh delovnih ljudi za reševanje njihovih skupnih in sploS-nih družbenih vprašanj. Kongres je prikazal trdno odločnost delavcev in vseh delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, da tudi to našo skupno borbo zmagovito končamo. Naša velika obveznost je da ustvarimo čim bolj ugodne razmere za uspešnost tega hoja in da se kolikor je le mogoče prizadevamo tudi kot delegati III. kongresa v praksi. delavrev k upravljanju delavcev in tako utrditi socialistično samoupravljanje kot prevladujoč proizvodna odnos na vseh področjih družbene reprodukcije. »Zdi se, kot da nam je zmanjkalo moči,« je dejal, »in ponekod tudi volje za dosego tega cilja.« Povprašal se je, kje so pravi vzroki sedanjega zastoja v samoupravljanju. Ko je razčlenjeval to vpraSanje in iskal (xlgovor v svoji razpravi, je Se posebej poudaril, da je glavni vzrok sedanjega zastoja zlasti sobjektivne narave. Gre za vedenje subjektivnih družbenih sil pri uveljavljanju odločilnega preobrata v to, da delavci upravljajo sami. »Predvsem se srečujemo z nekakšno moralno krizo tako imenovanih upravljalskih sestavov, ki s svojo usmerjenostjo in z delom močno vplivajo na razvoj družbenih odnosov. To velja za ljudi, ki so po svojih poklicnih in družbenih dolžnostih zadolženi za organiziranje in vodenje gospodarskih in družbenih zadev. To so zlasti poslovodni delavci ali direktorji v organizacijah združenega dela, voidilni ljudje v državnih organih in bankah, v izvrSnih telesnih, v družbenopolitičnih in interesnih skupnostih in mnogokrat so to poklicni politični delavci, med katere spadam tudi sam. Pretežno so to napredni in ustvarjalni ljudje, ki so s svojim delom mnogo prispevali k celotnemu družbenemu napredku in razvoju samoupravljanja. Toda srečujejo se objektivno z globokim protislovjem. Po eni strani tudi za te ljudi pomeni uresničitev ideje samoupravljanja največje priznanje za njihovo delo, tudi moralno, kar, dolgoročno gledano, pomeni tudi zanje temelj gospodarske in socialne varnosti. Po drugi strani pa vsaka karepitev samoupravljanja pomeni prerazdelitev oziroma krepitev vpliva delavcev na družbene odločitve, kar pa je seveda v nasprotju z njihovimi kratkoročnimi osebnimi interesi. Pri tem ne gre toliko za izgube kakSnih materialnih dobrin in položaja, pač pa za zmanjšanje družbenega vpliva, kar bi lahko bolj enostavno povedali tudi takole: tisti, ki je upravljal v imenu delavcev, se težko navadi na upravljanje delavcev samih. Zato se taki ljudje v resnici zavzemajo za razvoj samoupravljanja samo dotlej, dokler se to zadrži v okvirih nekakSne soudeležbe oziroma sodelovanja delavcev v samoupravljanju in upravljanju. TakSen človek se ne bori za samoupravljanje, temveč »odmerja« tako sam ocenjuje sposobnost in zrelost delavcev za upravljanje in kolikor se je sam sposoben prilagajati družbenemu položaju in spreminjati svoje opredelitve do krepitve oblasti delavcev.« Vinko Hafner je potlej govoril o vzrokih za takSno vedenje posameznikov in sestavov, o socialnih interesih teh skupin ter poudaril, da ni naključje, da se kriza zavesti, oziroma moralna razdvojenost teh sestavov pojavlja prav v današnjem času, ko obstajajo stvarne materialne in družbene razmere za to, da v resnici preidemo od upravljanja v imenu delavcev na upravljanje delavcev in da uveljavimo samoupravljanje kot prednostni družbeni odnos v celotni družbeni reprodukciji. Res je, da so tudi takSne sile. ki zavestno težijo k obnavljanju kapitalističnih, etatistično-birokratskih odnosov in k oblikovanju upravljalskega monopola nad delom. Toda te niso najpomembnejša ovira v razvoju samoupravnih družbenih odnosov. Glavna ovira je po mnenju Vinka Hafnerja subjektivne narave, moralna razdvojenost in dvoličnost v vedenju pomembnega dela upravljalskih družbenih sestavov. Kako to preseči, kaj mora za to storiti kongres samoupravljavcev? Ne nasploh obsoditi te sestave, temveč pomagati krepiti samoupravljanje in delegatske odnose. Samo v delovni in družbeni bazi je moč odpraviti te dileme. Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski sveti TOZD in DSSS so na svojih rednih sejah v juniju razpravljali o varstvu pravic nekaterih delavcev in sprejeli ustrezne sklepe. Glede na to, da je potekel dveletni mandat volilnim komisijam in komisijam za sestavo volilnih imenikov so delavski sveti imenovali nove delegate za mandatno dobo dveh let. Nadalje so obravnavali predlog povišanja osebnih dohodkov in sprejeli sklep, da se poveča koeficient uspešnosti poslovanja delovne organizacije od 1,05 ? na 1,15 ?, Povečanje velja od 1,6,1981. Raven osebnih dohodkov v prvih 4 mesecih letošnjega leta je namreč za 11 ? večja od poprečnega OD v preteklem letu. Letošnja resolucija predvideva 5 ? zaostajanja rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka. S povečanjem OD za 10 ? se bomo precej približali planiranemu porastu osebnih dohodkov. Tako povišanje pa omogočajo že znani poslovni rezultati v prvih štirih mesecih leta 1981. Nato so delgati razpravljali o povišanju kilometrine za prevoz na delo in sprejeli sklep, da se poveča nadomestilo za prevoz na delo z lastnim prevoznim sredstvom od 2,10 na 2,60 din za kilometer. Povečanje velja od 1.6. dalje. V zvezi s tem so delegati sprejeli še naslednje tolmačenje pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke o povrnitvi stro- dogovarjamo se - dogovorili smo se Skov prevoza na Helo: Smatra st'. tla ni možnosti javnega prevoza, če je prihod z javnim prevozom na delo več kot pol lire pred pričetkorn delovnega fasa ali ni radnega javnega prevoza več kot pol ure po koncu delovnega časa. ali če je pri prestopanju potrebno čakati več kot pol ure. (llede problematike prevozov. oz. predloga, da hi organizirali avtobusni prevoz tudi na relaciji 7,iri —Hovte. so hili delavski sveti mnenja, da se zaenkrat še počaka in skuSa z ljudmi s tega področja dogovoriti. da hi se v večjem Številu (Klločili za avtobusni prevoz, ("'e bi s tem usjH-li in bi bilo intere.sentov dovolj, pa bi podpisali pogodbo z avtobusnim p(xljetjem in uredili vse potrebno, da bi bil prevoz organiziran. Vsi delavski sveti so potrdili tudi predloge za dodelitev dotacij društvom in organizacijam. Delavski sveti so obravnavali tudi varnostno oceno in .sprejeli varnostni načrt naše delovne organizacije. Delavski svet TOZD Obutev 7Лп: Delegati so obravnavali predlog komisije delavske kontrole Tf)ZD Obutev 2iri in soglasno sprejeli t.aslednji sklep: S pristojnim, strokovnimi službami j.- potrebno temeljito pregledati problematiko v šivalnici v zvezi z nemogočimi delovnimi pogoji, zlasti zaradi zelo slabega zraka. Jaka Bogataj je še dodal, da ho na naslednji seji že podano poročilo, kako se je pristopilo k reševanju te-ga problema. Po obrazložitvi vodje TOZD je delavski svet odobril še sredstva za predvidene investicije v novo proizvodno halo v Rovtah, odsesevalni sistem v šivalnici, za soglasje za skladišče lahko vnetljivih snovi, projekte za požarne javljalce, lokacijsko dokumentacijo za zaklonišče, ter izgradnjo kanalizacije za potrebe Alpine. Imenoval je tudi komisijo za pregled investicijskega programa za Rovte v sestavi!" Anton Klemenčič, Alojz Kopač in Franci Mlinar. DS TOZD Plastika 2iri je podrobneje obravnaval in analiziral problematiko PIJ proizvodnje. Direktor, Tomaž Košir in vodja TOZD Plastika, •lože Stucin, sta pojasnila nastalo situacijo pri izdelavi in prodaji PU podplatov, ki je predvsem zaradi hitre spremembe deviznih predpisov ter devizne situacije v sami Alpi-ni, postala izredno problematična. Tako so nastale težke razmere pri uvozu poliuretan- .ske mase. poliolov in izocio-natov. Ce ne bi združevali deviz za dobavo poliuretanske mase že od lanskega leta. bi se proizvodnja v Alpini v celoti ustavila že pred letom dni in to ob podpostavki. da rabimo za uvoz poliuretanske mase približno fK) milj. novih dinarjev, celotna možnost uvoza v Alpini pa je 120 milj. novih dinarjev. Ker prenehanje izdelave PC podplatov ne more hiti odrezano naenkrat je bilo dogovorjeno. da se proizvodnja ukinja postopno in sicer do kolektivnega dopusta. Med tem časom pa je potrebno pripraviti predlog prerazporeditve delavcev ter vsakemu zagotoviti primerno delovno mesto v TOZD ali izven njega (TOZD Obutev Ziri. DSSS). Po obrazložitvi in zaključeni razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji sklep: 1. Proizvodnja PU pono, da to čimpreje povežemo. Igor PREZEI>.J — ekonomska srednja šola Čeprav sem letos končal že tretji letnik, sem na praksi v Zireh šele prvič, to pa hkrati pomeni, da je to moja zadnja počitniška praksa. Seveda je nekoliko čudno, ko človek prvič spozna neko okolje, povsem nove ljudi in delo. Rozalija ŽGAVC — tehnična čevljarska šola Trenutno sem na praksi \ sekalnici in tu spoznavam vse faze. V okviru počitniške prakse moram izdelati tudi seminarsko nalogo — tehnologija gojzer šivane izdelave. Pri tem mi je seveda potrebna pomoč tehnologov in mojstrov. Za prakso samo menim, da je pametno, da spoznatii novo okolje in vsaj to kako delo poteka, kako se zares dela. Važno je tudi. da delo opravim dohro in zato delam počasi toda natančno. Računam, da hom s takim uvajanjem počasi usposobljena za delo v šivalnici ali prikrojevalnici na Cohi. Tanja KAVČIČ -tehnična čevljarska šola Za tehnično šolo čevljarske stroke sem se odločila zaradi tega. ker tedaj nisem bila trdno odločena in imela sem možnost dobiti šti|)endijo. Za prakso so nam točno določili, na katerih pcnlročjih se moramo uvajati in spoznavati delo. Ta program sicer upoštevamo oziroma upoštevajo, vendar imamo pravzaprav premalo dela. Zame je Se posebno neprijetno, ker sploh ne poznam kraja, tako da se predvsem držim v internatu CSIC. kjer med prakso stanujem. Sicer pa pravijo, naj bi kasneje delal na Colu, ko ho zgrajena tovarna, pred tem pa seveda opravljal pripravništvo, kjer ho pač potrebno glede na moje usmeritve. li' Počasi spoznavamo tudi razlike med teorijo in prakso; to velja tudi za sodelovanje delavcev v samoupravni praksi. Np Važno je da vemo Važno je da vemo Važno je da vemo Kuhinja je zastarela v prejšnjh številkah smo predvsem predstavljali proizvodne oddelke in njihove probleme; danes je na vrsti kuhinja. To je dejavnost, ki ni neposredno vezana na ustvarjanje dohodka delovne organizacije, posredno pa ima velik vpliv na kvalitetno prehranjevanje delavcev (kar pomeni energijo), saj je zdravo in primerno kalorično prehranjevanje tudi osnova za dobro delo in ohranjanje zdravja. Prav zato je važno, da vemo v kakšnih razmerah delajo in s kakšnimi težavami se srečujejo delavke in delavci, ki nam pripravljajo malice in kosila. Vso vodo moramo znositi — pravijo kuharice Cveta BOGATAJ, vodja kuhinje Oprema je povsem dotiaja-na. saj je stara 10 let. Tudi kotla nimamo, saj je že vef kol mesec dni pokvarjen. Tudi prostora za pripavo hrane je premalo. Voflo za pomivanje, ki jo rabimo в(К) litrov dnevno, moramo vso nositi, saj so lioj-lerji premajhni. V takih razmerah res težko čakamo prenovitve kuhinje, toda vprašanje je, če bomo dočakali, da bo to letos. Na vsak način pa je to nujno. Problem je tudi s posodo, pladnji in priborom. Posebno se to pokaže v drugi in tretji izmeni malice, ko nam ne usi*- v tako kratkem času pomiti vsega. Pa še samo eno dekle imamo /a pomoč v te namene. Mogoče bi še povedala, da \ dopoldanskem času pripravimo blizu 7(K) obrokov malic, popoldne je tega precej manj. Kot zanimivost naj povem, da dnevno porabimo 150 kg kruha, 250—IKH) kg krompirja, če je {H'čenka ali kaj podobnega — okrog 200 kg mesa. 90—100 kg solate, če je rižota — 70 kg riža in tako naprej. Samo krompirja porabimo letno preko 20 ton. 4.' JS Vročina se giblje od 30 do 35 stopinj Celzija Marinka Tolar: delo me veseli Marinka TOLAR; Preden sem priSla v kuhinjo sem delala v Šivalnici na zako-vi(Vnju. Pred tremi leti sem se prijavila na razpis in (kI takrat sem tukaj. Za to delo sem imela in imam veselje, so pa tudi težave. Kar naprej delati v mrzli vodi je sigurno zdravju škodljivo. Z zaslužkom sem nekako zadovoljna, čeprav smo lani računale, da homo dobile 7. skupino, toda iz tega ni bilo nič. Treba je poudariti, da zares delamo, in še pogoji dela so slabi . . . Mira Vehar; V Alpini sem 5 let in delam kot kuharica. 7x' takrat, ko sem prišla v to službo, so obljubljali izboljšave, pa se ni ničesar spremenilo. Nasprotno, prej je bila samo enolončnica, sedaj pa so malice zahtevnejše, tudi število raste. Vse pa bi nekako šlo, če bi bila boljša oprema. Tako bi bilo tudi delo lažje. Kot je bilo že omenjeno, je problem s pladnji za malico. Prej sta pomagali brisati dve, sedaj je le ena. Sicer pa za ostala dela tudi manjka ljudi, ker je vedno katera na dopustu, V glavnem ugotavljam, da je naše delo premalo upoštevano — prav gotovo tudi v pogledu osebnih dohodkov. Cveta BOGATAJ: Problem predstavljajo pred-vsem kosila: če ne bi bilo teh, bi bilo nmogo lažje. Sicer pa se trudimo kolikor je le mogoče, da je hrana res zdrava in da je vse čisto. To ugotavlja tudi sanitarni in-šjK'ktor. ki sicer opozarja, da nimamo ustrezno urejene kuhinje in pomožnih prostorov, ki so tudi premajhni. Za samo hrano pa lahko rečem še tole: sto ljudi, sto oku- '2/ 3 / } Tudi shrambe so premajhne Važno je da vemo Važno je da vemo Važno je da vemo sov. Vst'h želja sigurno iic moremo zadovoljiti. Za dostavo živil je sedaj kar dobro preskrbljeno. V glavnem nam sedaj dostavljajo prehrambene artikle Živila in Veletrgovina Loka. meso pa dobimo iz Poljan. Tilka PETROVCiC: Se preden sem pred dvema letoma priSla v kuhinjo, sem imela nekaj let prakse v gostinstvu. Zaradi tega bi tudi zaradi poikvalifikacije morda bilo bolje, da bi delala kot to-(^ajka. T(x)a zaradi oddaljenosti in deljenega delovnega časa si tega nisem mogla privoščiti. Ze tako je problem, če me mož prijK'ije iz Zirovskega vrha ob treh zjutraj, se pelje nazaj in potem gre zojK-t sam v službo. To so stroški. ж Delo v kuhinji delijo kolikor je mogoče Ali pomislimo, kaj teži sodelavce za kuhinjskim pultom? Emir Ikič, vodja izmene v kuhinji Prihaja nova pošiljka kruha Ш Opremo je treba sproti čistiti Majda Subic urejuje jedilnico Silva KENDA; 19 let sem delala v kuhinji na Golniku, sedaj sem 6 let v Alpini. Zaradi tega lahko primerjam razmere. Tu so res slabi pogoji, saj na primer za rezanje mesa praktično ni nobenega prostora. Emir IKIC: K temu. kar so sodelavke •povedale, ne bi veliko dodajal. Morda le to, da je tudi strop v kuhinji prenizek in da se temperatura stalno giblje (xl .40—.45 stopinj Celzija. Tu je para, vlaga in vse ostalo . . . Se nekaj podatkov iz Peka oziroma Planike, s katerima se radi primerjamo: v Peku 22 delavcev v kuhinji pripravi 10() obrokov več kot pri nas, v Planiki pa 15 delavcev 1вОО obrokov. Torej z enim človekom več — 600 obrokov več. To da misliti, kaj pomeni ustrezna oprema . . . Cveta BOGATAJ: Predvideno je, da naj bi se jeseni kuharji usposabljali za naprej. To je potrebno in seveda možno le tam, kjer imajo dobro kuhinjo za družbeno prehrano. STKAN I;-) Od tu in tam Od tu in tam Od tu in tam Na vrhu Gradišča 8. junija odprli televizijsl(i pretvornik Tri krajevne skupnosti idrijske občine: Spodnja Idrija. I.edine in Otaiež so v preteklih letih naSle skupni jezik za gradnjo prepotrehnega TV pretvornika, saj večina hiS tega področja zaradi sila kraškega sveta ni imela televizijskega okna v svet. Z 1 'V krajevnim samopris|)evkom od dohodka so začeli zbirati sredstva. Svoje so pris|)evale tudi organazacije združenega dela v občini. Zavarovalna skupnost iz Nove Gorice jim je dala posojilo za pokritje investicije. SoSko gozdno gospixlarstvo pa jim je s stroji izkrčilo pot na vrh, prebivalci vseh treh krajevnih skupnosti pa so še z udarniškim delom prispevali svoje. Cev, fi5(K) prostovoljnih delovnih ur so prispevali krajani. Tudi fi(M) starih milijonov, kolikor je veljala investicija, ni majhna vsota. Toda us|)eh iti delovna zmaga odtehta ves trud in požrtvovalnost. Tako h od o sliko videli tudi v delu žirovskega področja, od zadnjih hiš v Oorope-kah, preko Opal in Izgorij. signal ho segel tudi do Zirov-skega vrha, vendar ho tu že oslabljen. V pestrem kulturnem programu, pri katerem so jMKlelili tudi priznanja za najmarlji-vejše delavce in organizatorje pri gradnji pretvornika, so sodelovali učenci osnovne šole iz Spodnje Idrije, moški pevski zbor, slavnostni govorniki, ter žirovska pihalna godba. Sledil je ogled pretvornika. Fo na p(xloben način urejeni aslfatirani cesti v krajevni skupnosti Ledine je /a te krajane pretvornik že druga delovna zmaga. Radio televizija Ljubljana. 'l'OZI) oddajniki in zveze pa je s tem postavila nov rekord — d vest ot i pretvornik v Sloveniji. tudi ti delavci so us|X'šno in požrtvovalno dokončali dela. Ivan Reven шштш Točajka Anica Bekš (Nadaljevanje s 14. strani) Čeprav smo o delovnih pogojih že govorili, bi vendarle še omenila, da so pogoji dela premalo upoštevani pri osebnih dohodkih. Tudi samostojni smo zelo in z nami je malo dela. Tudi to nekaj pomeni. Važno je, da dobro sodelujemo in da se dobro razumemo. Tako s skupnimi močmi rešimo marsikak problem. Anica ВЕКб; točajka Pri tem delu je ena delavka premalo, za dve pa ni dovolj dela. Tako opravim mesečno okrog 40 nadur. Med večje težave bi uvrstila tudi deljen delovni čas, saj delam od 6.—11. in od 14. —20. V času malic v dopoldanskem času od 8. do 10.,40 pa sem v kuhinji. Poleg tega moram vsak dan urediti avtomate, jih ponovno napol- niti, kaj popraviti in podobno. Dnevni izkupiček je od вОО() do в500 din, v zimskem času pa 4500 do 5(KK) din. Naslednje težave so Se štetje denarja, saj se s tem zamudim dnevno kar dve uri, premajhen prostor za pijače in delo, ki je fizično, umsko in tudi delo z ljudmi, kar je dokaj zahtevno. Spoznali smo torej delo v kuhinji, ki nikakor ni rožnato. Ugotovili, da imamo prizadevne kuharice, ki skrbijo za nas in našo prehrano, kolikor je pač v njhovih močeh. Da ne bo zamere, tudi kuharja med njimi, in s skupnimi močmi v pogojih, ki so, opravljajo svojo dolžnost. Vsi skupaj upamo, da se bodo razmere s prenovljeno kuhinjo čimprej izboljšale. Tekst: Nejko Podobnik Foto: Brigita Grošelj Kdor r zadnjem času prebira revijo Borec, pogosto naleti na r zadnjih letih izredno prizadevnega pisca sestavkov iz zgodovine NOR 'Janka Mravlje-ta-Marka. »Mojc prizadevanje je predvsem namenjeno opisovanja dogodkov iz NOB v Poljanski dolini.« trdi (>sem i n pe t de se t letni upokojeni oficir in uslužbenec uprave javne varnosti. »Mnogi borci in komandirji, ki so igrali pomembno vlogo v tedaj dobro organizirani partizanski vstaji v vsej Poljanski dolini. s(t Hc neznani. Prav temu je posvečeno moje delo . . .« 'Janko je odšel v partizane januarja 1943.. in sicer v Poljansko četo. Kasneje je bil borec Tom-Hičei^ brigade in kolesarske čete te brigade, ki je sodelovala med drugim tudi pri osvoboditvi Ribnice na Dolenjskem. I^eta 1943. je odšel v šolo za operativne obveščevalne oficirje. Ko je končal šolanje, je bilo vojne konec in ostal jc karna Dolenjskem. »Kot obveščevalec sem delal najprej v obveščevalni službi, ki je bila tedaj vojaška formacija, v Novem mestu, Kočevju. Krškem. kasneje pa v Novi Gorici. Sloivnj Gradcu. Ravnah na Koroškem in nazadnje v Mariboru. V obveščevalni službi pri upravi javne varnosti sem bil vse od leta 1952 do 1971. ko sem odšel v po-.* Vi! Doma ste bili na kmetiji na I.edinici. Kako ste kot dvajsetletni partizan doživljali tedanje čase^ »Res zanimivo ipraša-njc. in lahko povem, da smo z zanimanjem poslušali komisarja, kasneje pa sami trdno spoznali, da ob tem. ko se borimo za narodno osvoboditev, hkrati ustvarjamo tudi temelje socialne osvoboditve delavcev in kmetov. J^rav zato bi bilo nepravilno, da bi mnogi, ki .so .ч polno zavestjo odšli v borbo, ostali anonimni in zato se • že od leta 1977. intenzivno ukvarjam z zbiranjem gradiva iz NOR. Nekatere stvari .чет sicer zbiral, urejeval in objavljal že od leta 1963. dalje predvsem v J.oških razgledih. Prav na podlagi teh zapiskov sedaj lahko natančno in resnično, na osnovi v.4eh zgodovinskih dokazil dokončno oblikujem gradiva in jih sproti objavljam. J'oleg najbolj osntH'nih virov, to so pričevanja udeležencev NOV. sodelujem predvsem z Jnštitut