NOVI TEDNIK CELJE, 2. AVGUSTA 1979 - ŠTEVILKA 30 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Tokrat ima Novi tednik 28 strani. Vsebuje posebno prilogo o razvojnih smerni- cah v žalski občini. Pri obisku krajevne skupnosti vam tokrat razkrivamo Pesje, na 25. strani pa objavljamo zanimivo reportažo o Jamarjih, ki so v treh urah prodrli 330 m globoko v temno skrivnost Zemlje. Že na 7. strani pa vam Jure Krašovec v sodelovanju z Ireno Šmid pripoveduje o mojstrih sladke umetnosti - slaščičarjih, ki so prišli v naše kraje od daleč z juga naše domovine. Vas zanima, kako bo letos s šolskimi učbeniki? Na šesti strani vas čaka odgovor. In še polno drugega zanimivega branja. Tudi o loških poletnih prireditvah in o Pokaži kaj znaš, na Dobju pri Planini. Vidite torej, v redakciji nič kaj dopustniško razpolože- nje. Od nas se je te dni poslovil novinar Milenko Strašek, ki bo odslej pisal za TV- 15, na Novi tednik pa ne bo povsem pozabil, je obljubil. O puljskem festivalu bo pisal Branko Stamejčič, pripravljen imamo že nov podlistek, sicer pa ne smemo vsega izdati. Dovolj za tokrat in vsem lep pozdrav do naslednjega četrtka! DRAGO MEDVEDt OBISKAU SMO PESJE - V TREH URAH 330 M POD ZEMUO To je samo del celjskega mesta. Spredaj Otok... Foto: MB ŠETINC IN BAVDEKMED BRIGADIRJI Brigadirje, ki delajo v zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko,« bosta danes dopodne obiskala se- kreter CK ZKS Franc Še- tinc in predsednik republi- ške konference ZSMS Boris Bavdek. Ogledala si bosta nekatera delovišča, z briga- dirji pa se bosta pogovarja- la o njihovem življenju in delu v brigadi v Šentvidu pri Planini. Že včeraj pa sta Franc Še- tinc in Boris Bavdek obi- skala brigadirje mladinske delovne akcije »Slovenske gorice«. celje IZPOLNJENI NAČRTI 1967 stanovanj v petletnem obdobju Med tem, ko začetek izpol- njevanja srednjeročnega na- črta pri gradnji družbenih stanovanj v celjski občini ni obetal veliko, saj je bil zao- stanek kar velik, je nadalje- vanje lepše. In tak bo tudi konec. Nova stanovanja rase j o po predvidenem načrtu, v zad- njih treh letih celo bolj, kot so jih planirali, toda navzlic temu, jih je še vedno pre- malo. Vse kaže, da bodo naloge tekočega srednjeročnega na- črta izpolnjene, to pa je 1967 stanovanj. Gre seveda za sta- novanja v družbeni gradnji. V prvem letu srednjeroč- nega obdobja, v letu 1976, je bilo od 415 predvidenih zgra- jenih le 362 stanovanj, v na- slednjem letu od 397 celo za 55 manj. Leto 1978 je bilo prelomno. To je tudi prvo le- to v tem času, ko je bilo v občini zgrajenih več stano- vanj, kot jih je bilo načrtova- nih. Namesto 385 je bilo vse- ljenih 392. Tudi letošnje šte- viljke so optimistične, saj bo namesto 385 zgrajenih 432. Tudi prihodnje, zadnje leto srednjeročnega časa, naj bi dobili po planu 385 stano- vanj, toda, če hočemo ujeti zaostanek prvih dveh let, jih bo treba postaviti 439. Pravi- jo, da je to realna številka. In če.sodimo po teh besedah, potem bo Celje na tem izre- dno pomembnem družbenm področju izpolnilo planska predvidevanja. To pa je 1967 stanovanj! Ko so člani izvršnega sveta celjske občinske skupščine na zadnji seji razpravljali o teh vprašanjih, se niso ustav- ljali samo pri podatkih o šte- vilu zgrajenih in vseljenih stanovanj, marveč so ocenili še druge probleme, ki spremljajo to dejavnost. Tako kot v mnogih drugih primerih, nastajo tudi pri gradnji stanovanj časovne zamude, prav tako prekora- čitve predračunskih vredno- sti in še kaj. Prav tako so znani primeri neustrezno sklenjenih pogodb o gradnji, in še več - tu in tam so se dela pričela tudi brez pogod- benih obveznosti. Ra- zumljivo, da, je izvršni svet obsodil takšno prakso in za- hteval sklepanje pogodb in njihovo spoštovanje. Zanimiv je poziv zlasti Sta- novanjski skupnosti in Ob- činskemu sindikalnemu sve- tu, ki naj bi skupaj nastopila v akciji za prodajo v letoš- njem in prihodnjem letu zgrajenih stanovanj. Kot poglavje zase v tem okviru se pojavljajo zamude pri urbanističnem priprav- ljanju zemljišč. Izvršni svet terja tudi odgovor zaradi spremembe lokacije stano- vanjske soseske s Hudinje na Dolgo polje. Pomemben je predlog, naj bi prihodnje bolj upoštevali želje in zahteve bodočih sta- novalcev glede ureditve in opreme novih stanovanj. Na vsak način bi se tako lahko povečalo zanimanje delov- nih ljudi tudi za nakupe sta- novanj v blokih. Aktualna je naloga o po- stopnem uveljavljanju eko- nomske stanarine in sploh o uveljavitvi novih družbenoe- konomskih odnosov v stano- vanjskem gospodarstvu, itd. M. BOZiC /. vahič bo odprl sejem Zvezna gospodarska zbor- nica je prevzela pokrovi- teljstvo nad letošnjim sej- mom Vse za otroka. Sejem bo ob koncu avgusta odprl Ilija Vahič,predsednik Zvez- ne gospodarske zbornice, poleg tega pa se bo srečal tudi s celjskim gospodar- skim in političnim aktivom ter obiskal nekatere vičje de- lovne organizacije. Celjski sejem Vse za otroka bo z udeležbo predstavnikov Zvezne gospodarske zborni- ce nedvomno potrdil usme- ritev v jugoslovanski prostor in se še bolj uveljavil. ND PROSLAVA CANKAR- JEVE TEHNIKE V Taboru v žalski obči- ni je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so novinarje seznanili s po- tekom proslave 37-letnice Cankarjeve tehnike. Slo- vesnosti, ki hkrati sovpa- dajo s praznovanjem kra- jevnega praznika Tabora, se bodo pričele že v petek 10. avgusta, ko bodo ob 16. uri odprli razstavo ile- galnega tiska in pripo- močkov, s katerimi so v tehnikah ustvarjali ter razstavo umetniških slik bivšega tehnika ing. Franceta Cegnarja. Po svečani seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih orga- nizacij, bodo v parku pri osnovni šoli odkrili spo- menik kmetu-borcu. Osrednja slovesnost bo v soboto, 11. avgusta, ko bodo v Skutnikovi rebri nad Taborom, kjer je bila tehnika, odkrili spomin- sko obeležje, sledilo pa bo tovariško srečane par- tizanskih tiskarjev Stajer- JANEZ VEDENIK »SAMORASTNIKIVPODJUNI« Slovenska prosvetna zveza bo letos ponovno uprizorila Mikelnovo dramatizacijo novele koroškega pisatelja Preži- hovega Voranca »Samorastniki«. Predstava bo v nedeljo, 4. in v nedeljo 11. avgusta, obakrat ob 19.30.uri na prostem in sicer v bližini Vazarja v Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu v Podjuni. Prav bi bilo, če bi se omenjenih predstav udeležilo čimveč Slovencev iz matične domovine. S tem ne bi manife- stirali le enotni slovenski kulturni prostor, to bi bila tudi velika moralna podpora slovenski centralni kulturni organi- zaciji koroških Slovencev, ki že sedemdeset let ohranja in goji slovensko kulturo na Koroškem. Obisk predstave bo vsakdo lahko povezal z izletom po Koroški. Ob tej priložno- sti pa bo lahko tudi vsak spoznal del kulturnega ustvarjanja naših amaterskih gledaliških delavcev. Na prireditvenem prostoru bo preskrbljeno za zadostno številb sedežev, kakor tudi za prehrano. Na račun pa bodo prišli tudi značkarji, saj bodo naprodaj tudi značke in nalepke, ki so jih izdelale slovenske organizacije na Koroškem. V informacijo naj še povemo, da bo predstava, če bo 4. in 11. avgusta deževalo, 5. oziroma 12. avgusta na istem prostoru in ob istem času. /. SLIKARSKI EKTEMPORE DOBRNA 79 Zveza kulturnih organizacij Celja, društvo likovnih ama- terjev Celje, Zdravilišče Dobrna, Združenje likovnih skupin Slovenije so pripravili prvi slikarski EXTEMPORE Dobrna 79. To je vsekakor hvalevredno kulturno dejanje, saj odpira nove možnosti za organizirano delovanje likovnih amaterjev iz vse Slovenije. Pomeni tudi združevanje interesov s po- dročja kulture in turizma, saj bodo slikarji iz drugih krajev spoznali Dobrno, ta pa se bo s tem odpirala v širši slovenski prostor. Tema za delo je Dobrna in njena okolica. Slikarji imajo na voljo prosto izbiro tehnike, format naj ne bi bil manjši od 30 x 30 cm in ne večji kot 150 x 150 cm. Prijave za sodelovanje na EXTEMPORE v Dobrni sprejema do 30. avgusta ZKO Celje. Slikarji bodo delali v Dobrni 8. in 9. septembra, člani društev Združenja likovnih skupin Slove- nije pa imajo brezplačno bivanje in prehrano v zdravilišču Dobrna. Žirija bo izbrala eno do dve likovni deli za razstavo, ki bo v nedeljo 9. septembra ob 20. uri v Zdravilišču. Na predlog žirije bo po eno delo od vskega avtorja ostalo v lasti Zdravilišča. Pripravljalni odbor sestavljajo Ivan Uranjek, Štefan Žvi- žej, Stane Petrovič, Emil Lenarčič in Tone Zorko, v žiriji pa so dr. Cene Avguštin, Jadranka Bogataj, Aladar Zaharijaš in Jože Muhovič, ki bo tudi mentor. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 celje - titov veles NOV ČLAN V DRUŽINI Kratka predstavitev Titovega Velesa Družina s Celjem pobrate- nih občin se je po zadnji slavnostni seji celjske občin- ske skupščine, dvajsetega julija, povečala za novega člana, za makedonski Titov Ve les. Že dlje časa pa so s Celjem pobratene občine: Cuprija, Doboj in Sisak. Ko je na slavnosti govoril predsednik Občinske skup- ščine Titov Veles, Stevo Cu- lumov, je med drugim tudi predstavil svojo občino. Ta- kole je dejal: »Titov Veles je eno od po- membnih gospodarskih in kulturnih središč v SR Ma- kedoniji. To je mesto, ki se omenja že v tretjem stoletju pred našim štetjem. V devet- najstem stoletju postane ve- liko trgovsko, kulturno in politično središče v Makedo- niji z okoli 20.000 prebivalci in z zelo razvito obrtjo. Ob tako hitrem razvoju ni naključje, da je bila v njem že 1857. leta prva srednja šo- la v Makedoniji. V Velesu se je rodil in delal Vasin Glavi- nov, utemeljitelj socialistič- ne misli v Makedoniji, ki je tu 1892. leta ustanovil prvo socialistično prosvetno druš- tvo, kot prvo organizirano socialistično politično obli- ko v Makedoniji, in osem let pozneje tudi sindikat. Do formiranja prve organi- zacije Komunistične partije v Velesu je prišlo 1919. leta. 2e naslednje leto zmagajo komunisti na volitvah in prevzamejo oblast v svoje ro- ke. Ustanovili so komuni- stično občino. V vseh predvojnih letih je značilna velika moč in borba Komunistične partije ter de- lavskega razreda v mestu. Ta tradicija je seveda vplivala na zavest ljudi, da so se tudj v najtežji preizkušnji in v prvih začetkih narodnoosvo- bodilnega boja takoj vključi- li v boj proti sovražniku in da je v tej borbi dalo svoja življenja okoli tristo borcev. Po zaslugi tega boja, po za- slugi borbe vseh jugoslovan- skih narodov, je Titov Veles uspel, da se je iz izrazito obrtnega mesta z večino kmečkega prebivalstva ra- zvil v mesto, v icaterem je industrija postala vodilna gospodarska dejavnost. Ti- tov Veles ima močno indu- strijo, zelo razvito kulturno dejavnost, izobreiževalne ustanove, zdravstvo itd. Občina Titov Veles ima 65.000 prebivalcev. Šola se okoli 13.000 dijakov. Več kot 17.000 ljudi združuje delo v družbenem sektorju, a od osvoboditve do danes smo zgradili več kot 7000 novih stanovanj, ali 80 odstotkov vseh stanovanj. Na zdrav- stvenem področju dela 450 delavcev, od tega 95 zdravni- kov vseh specialističnih smeri. V občini so štiri sred- nje in sedemnajst osnovnih šol, v katerih dela 574 učite- ljev in profesorjev.« Takšni so torej nekateri podatki iz osebne legitimaci- je Titovega Velesa, nove po- bratene občine s Celjem. M. B02IC Stevo Culumov, predsednik Občinske skupščine Titov Ve- les, govori na slavnostni seji celjske občinske skupščine, dvajsetega julija letos celje ČAS HITRO REZI »Hortilcultura 80« se nam biiža Cas hitro beži, in naloge, ki so se nam zdele še pred do- brim letom tako oddaljene, se nam zdaj približujejo. Gre za naloge in obveznosti, ki smo jih zlasti v Celju in tudi v občini sprejeli ob prevze- mu republiške hortikulturne akcije v 1980. letu. Gre torej za Hortikulturo 80, za akcijo, v kateri je sicer ureditev nekaterih zelenih površin pomembna naloga, toda važnejše je naše spozna- nje, da moramo dosti več, kot smo doslej, napraviti za to, da bomo živeli in delali v urejenem okolju. Zato se na- men hortikulturne priredi- tve ne končujejo prihodnje leto, marveč se bodo njene obveznosti nadaljevale tudi pozneje. Gre torej za akcijo trajne veljave, za to, da bomo vsak pred svojim pragom na- pravili tisto, kar bi že zdav- naj morali, pa nismo, ker smo bili malomarni, neodgo- vorni. V programu »Hortikulture 80« zavz^hia ureditev stare- ga Mestnega parka pomemb- no mesto. Dela napredujejo, čeprav je tidi nekaj zamud. Zato se nehote pojavlja vpra- šanje, ali bo Mestni park pri- hodnjo pomlad res takšen, kot bi lahko bil? Tudi z vse- mi predvidenimi objekti, kot so godbeni paviljon, igrišče, fontana in še kaj. Sončni park bo bržčas tudi prihodnje leto ostal na začet- ku svojih del, četudi je zna- no, da bo gradnja tega objek- ta trajala več let. Pa vendar, ali bo že letos in prihodnje leto napravljeno tisto, kar smo napovedovali? Celjsko hortikulturne društvo je v polnem zagonu za izvedbo glavne prireditve, cvetlične razstave. Zdaj teče- jo tudi pogovori o organiza- ciji drugih prireditev, ki jih v tem času ne bo malo. Toda, ob vsem tem in na- menu »Hortikulture 80« se vprašujemo, kaj so naredili v organizacijah združenega dela, kaj v interesnih skup- nostih, v hišnih svetih in ne nazadnje delovni ljudje in občani, kot posamezniki. Ce- lje bo urejeno le tedaj, če bo- mo vsak zase, vsak kolektiv, opravili tisto, kar bi že mora- li. »Hortikultura 80« je sku- pek vseh teh del in opravil, je rezultat skupnih naporov, zavesti ter spoznanja, da ho- čemo živeti in delati v či- stem, urejenem okolju! Kje so torej naše niJaloge? M. BOZiC STUDIO RADIA CELJE TELEFON 22-009 SONČNE IN SENČNE PLA TI OTROŠKEGA VARSTVA V ŠENTJURJU Kljub temu, da se je otroško varstvo v šentjurski občini od enega oddelka z 22 otroki v ustanovnem letu 1966, razvilo do letos že nad 16 oddelkov s 334 otroki,- so prostorske zmogljivosti v samem Šentjurju pre-! šibke. Koncem junija so imeli za sprejem v jaslice 53* prošenj, za ostale oddelke pa 52 prošenj. Komisija za sprejem otrok v vrtec, sestavljena iz i predstavnika skupnosti otroškega varstva, dveh pred- stavnikov sveta staršev, socialne delavke, predstav- nika VVO in ravnatelja VVO, je pretresla vse prošnje po sedmih utemeljenih kriterijih. Zaradi pomanjkanja prostora je komisija bila prisiljena odkloniti 41 prošenj za sprejem otrok v VVO. Vodstvo VVO je skušalo rešiti ta pereč problem z novo obliko vzgojno varstvene de- javnosti in sicer z razpisom organiziranega varstva na domu - vendar doslej kaj prida odziva na javni razpis ni bilo. Manjšemu številu otrok, starih okoli 4 let, so dali možnost preusmeritve v dislocirano enoto v Gorico pri Slivnici, kjer je še nekaj prostora. Kompliciran pa je prevoz teh otrok, posebno v zadnjem obdobju zaradi prepovedi vožnje ob torkih in četrtkih. Vodstvo VVO je odločitve komisije za sprejem otrok posredovalo prizadetim staršem in jim dalo možnost pritožb. Te pritožbe bo obravnaval IS Skupnosti otro- škega varstva. Glede na to, da je v Šentjurju največja koncentracija prebivalstva in ker je prav tu zaposlenih največ mater, bo skupnost otroškega varstva morala dati Šentjurju absolutno prednost pri razširjanju kapacitet za otroško varstvo. Opažamo namreč, da so zunanji oddelki vrtcev šibkeje zasedeni, v Šentjurju pa morajo otroke odklanjati. E. REČNIK CELJE: PLIN ČEZ HIŠNI PRAG! Občani Nove vasi v Celju so lahko prejšnji teden pre- birali obvestila tozda Plinar- na Komunalnega podjetja Celje, da bodo strokovnjaki plinarne od ponedeljka, 30. julija dalje obiskovali vsa go- spodinjstva in priključevali aparate za sprejem zemelj- skega plina. Vsekakor gre za zelo resna opozorila, da je treba z plinskimi priključki ' v stanovanjih ravnati tako, kot da je v omrežju že plin. Predvsem pa je treba poča- kati na obisk delavcev Pli- narne, ki bodo opravili vse potrebne strokovne posege in stanovalce tudi »oboroži- li« s potrebnim osnovnim znanjem. ^ Po besedah direktorja Ko- munalnega podjetja Celje ing. Jožeta Gaberščka stopa torej zemeljski plin čez prve hišne pragove v celjski Novi vasi, uporablja ga že tudi to- varna AERO, poskusno Zdravstveni center Celje, za- vod Golovec pa ga bo začel uporabljati z novo kurilno sezono. V Celju smo za letos uspo- sobljeni na sprejem osmih milijonov kubičnih metrov plina, od skupno odkuplje- nih 20 milijonov. MITJA UMNIK SAMSKI DOM ZA MEDICINSKE SESTRE Zdravstveni center Celje je odkupil dijaški dom Vere Slandrove, v katerega bo po temeljiti preureditvi, verjetno že oktobra vselil 64 medicinskih sester. Nek- danji dijaški dom bo torej postal samski dom medicin- skih sester v Celju. Odkup je izrednega pomena za zdravstvo v Celju in na območju, saj bo na ta način, z novim samiskim domom, mogoče pokriti najmanj polovico kadrovskih potreb po medicinskih sestrah. Le-te pa bodo vse večje, saj modernizacija celjske bolnišnice prehaja v svoje najbolj zrelo obdobje. Dosedanje pomanjkanje srednjega medicinskega kadra pa je bilo, da se izra- zimo po medicinsko, že akutno! MITJA UMNIK BRANKO KERT Po razburljivem sestan- ku, bila je pozna večerna ura, so se ustavili na vo- galu šolskega plota. Go- tovljani. Beseda je tekla o krajanih, ki so pred leti s svojim delom in zgledi za- devali v živo, potem pa so poustili. In vendar je Branko Kert eden tistih, ki sprejete naloge vestno opravlja, je končal to de- bato v večerni uri vpliven domačin, ki ima zgodovi- no Gotovelj v mezincu. To je dalo pobudo, in vprašal sem se, kdo je Branko Kert. »Rojen sem v Vrbju. Tam sem preživel najlep- ša mladostna leta. Po končani osnovni šoli sem šel v uk k mojstru Radu Kovaču in se pri njem izučil za kleparja. Bil mi je dober mojster. Sicer pa je izučil menda od tride- set do štirideset vajencev. V njegovi delavnici sem ostal dvaindvajset let. Zdaj delam v obratu Aera v Šempetru.« In privatno življenje? Že kot otrok se je nav- dušil za gasilstvo. Vzor mu je bil poveljnik Oto Kranjc, ki je skrbel, da pride v gasilske vrste čim več mladih. Presrečen je bil, ko so dobili Vrbjani novo brizgalno, gasilski avto, novo opremo, uni- forme. Šest let je bil taj- nik gasilskega društva. »V Gotovlje sem prišel 1965. leta in se takoj vključil v društveno delo. Nekaj časa sem bil na- mestnik poveljnika gasil- skega društva. Ker pa me spremlja ta lastnost, da cenim red in disciplino, smo prišli v »križni ogenj.« Popustil sem in šel. Ostal pa sem član. Zdaj sem že nekaj let tajnik TVD Partizan. V tem času smo veliko na- redili. Dobili smo svoj prostor, dve sobi, žal pa sta oba prostora precej zanemarjena. Tako tudi zunanjost. Ni dovolj, da znamo brcati žogo, v športniku mora biti nekaj več: plemenitost duha, skrb za čuvanje družbene lastnine. Kmetijski kombinat nam je odstopil lep del zemljišča za nogomet. Fantje pa nogometujejo na asfaltnem igrišču pred šolo, kjer so kljub visoki ograji, pobili že lepo šte- vilo šip. To nedisciplini- ranost moramo povsem odpraviti.« Branko Kert je pri Kra- jevni skupnosti Gotovlje predsednik odbora za ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito. Tu je veliko dela. Borijo se za prostore, kjer bo shranje- na oprema. Organizirali OBRAZI so tudi predavanja v smi- slu »Nič nas ne sme pre- senetiti.« Za krajevni praznik so izvedli obrambni dan, ki je do- bro uspel. Sodelovalo je več kot dve sto krajanov. Doživeh so tudi »bombni napad.« Se vedno ni dovolj sredstev, da bi opremili pripadnike civilne za- ščite. Vehko je še dela, ki ga Branko Kert opravlja z veliko mero odgovorno- sti. Je tudi tajnik Krajev- ne organizacije Rdečega križa. Veliko sije prizade- val, da je prišlo do sreča- nja starejših krajanov, da so pionirje sprejeli v orga- nizacijo itd. Moti pa ga, da mu nekateri »veljavni- ki« očitajo preveliko zag- nanost, rekli bi dosle- dnost. »Res sem včasih vi- hrav, toda brez zagnane srčnosti enostavne ne gre,« je še dodal. DRAGO KUMER hmezad TRADICIONALNO Srečanje 3000 delavcev v soboto popoldne je bilo v Grižah vsakoletno tradicio- nalno srečanje delavcev te- meljnih in delovnih organi- zacij Hmezada. Na prostoru letnega gledališča se je zbra- lo okrog tri tisoč ljudi, ki jim ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja niti slabo vreme. Srečanje se je začelo s poz- dravnim govorom, nato pa je Vinko Kolenc, direktor Hmezada, orisal razvoj te or- ganizacije združenega dela, ki se je od ustanovitve leta 1962 razvila iz maloštevilne- ga kolektiva v ugledno in po- membno družbeno skup- nost. Po govoru je sledil kultur- ni spored, ki ga je pripravila amaterska gledališka skupi- na Celjske mesne industrije. Mladi gledališčniki so pred- stavili občinstvu pesmi tujih in domačih avtorjev na temo narodnoosvobodilnega boja. Da pa ni bil recital preveč enoličen, so poskrbeli člani godbe na pihala iz Zabuko- vice. Prisotni so se pomerili tu- di v vlečenju vrvi. Med seboj so se pomerile moške ekipe Kmetijske zadruge Radlje ob Dravi, Kooperacije Bra- slovče. Celjske mesne indu- strije. Notranje trgovine iz Žalca in Mleka Celje ter žen- ski ekipi Kooperacije Bra- slovče in TOZD Gostinstvo iz Žalca. Na koncu so vsem sodelujočim podelili diplo- me za dosežena mesta. Pri moških so se najbolje odre- zali tekmovalci Kooperacije Braslovče, prav tako pri žen- skah. IRENA FERME USPEŠNO! Naslov velja za raziskoval- ce AERA, ki so v sodelova- nju z Raziskovalno skup- nostjo Slovenije uspešno zaključili nalogo »Dielektrič- ni papirji«. Uporabnost te naloge obsega fotokopiranje, prenos kopije na daljavo, hi- tro izpisovanje rezultatov iz računalnika. V temeljni or- ganizaciji združenega dela Kemija Šempeter so že izvedli nekaj industrijskih poskusov, od katerih je bil zadnji že skoraj poskusna proizvodnja. Tako so že pro- izvedli 35.000 kvadratnih metrov novega fotokopirne- ga papirja, ki zaradi postop- ka daje izrazito boljšo kvali- teto kopije od dosedanjega elektrofotografskega kopir- nega postopka. UM žt. 30 - 2. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 gospodarstvo NI ČASA ZA POČITEK femeljito razgrniti stabilizacijske ukrepe Čeprav v celjski občini še jie razpolagajo z natančnimi in zanesljivimi podatki o pol- letnih gospodarskih rezulta- tih, bilanca ne bo najugo- dnejša. Gospodarska aktiv- nost v drugem četrtletju je bila šibkejša. V delovnih ko- lektivih so dutili posledice sezonskega ciklusa v proiz- vodnji, manjša je konjunktu- ra, v nekaterih organizacijah združenega dela pa se že dalj časa ubadajo z večjimi eko- nomskimi težavami. Zanimi- vo je, da v Celju ugotavljajo nizko stopnjo industrijske proizvodnje. Izvozno-uvozni rezultati pa niso še znani. Največ problemov bo zaradi predvidenih izgub v LIK Sa- vinja, Cinkarni, Topru. Žele- zarni in še v nekaterih orga- nizacijah. Polletni dosežki in izgube vnovič opozarjajo, da bodo morali v vsakem kolektivu temeljito razgrniti stabiliza- cijske ukrepe in program na- log za učinkovito gospodar- jenje. V nasprotnem primeru se za konec koledarskega le- ta ne obetajo spodbudni eko- nomski sadovi, kar je lahko odločilno za celotno bilanco srednjeročnega plana. Vse- mu temu se pridružuje še precejšnja nelikvidnost in pomankanje obratnih sred- stev že močno otežuje poslo- vanje organizacij združenega dela. V vsaki gospodarski or- ganizaciji bodo morali ob bok gospodarski oceni po- staviti zahteve in dejavnost za čimboljše samoupravno, delegatsko in politično delo. V sedanjih gospodarskih ra- zmerah ni časa za počitek. Zlasti tam, kjer so gospodar- ske razmere najmanj trdne in najmanj perspektivne. vrh nad laškim PRAZNOVALI SO Kljub muhastem vremenu vse dobro v soboto je dež delal zgago in že je kazalo, da z večerno prireditvijo na prostem pred šolo ne bo nič. Pa se je ob napovedani uri dež ustavil in program je stekel, pred sicer razredčenim olsčinstvom. Zvesti gledališkemu geslu »predstava mora teči« so izvajalci opravili svojo dolž- nost. Domač moški oktet od nastopa do nastopa izpričuje svojo kakovost in bi bilo vre- dno, če bi se zanj začela zani- mati tudi širša javnost. S kratkim skečem so nastopili tudi člani domačega dram- sko-recitacijskega krožka. Da niso nastopili v kustu- mih, ki jih terja ta burka, je posledica skopih možnosti, ki jih ta prizadevna skupina ima. Navdušili so tudi člani folklorne skupine iz Marija- gradca, ki pa niso predstavili »plarišarskih«, marveč bržčas že pozabljene kozjan- ske ljudske plese. Nedelja je bila sončna. Osrednje svečanosti pri šoli so se udeležili številni kraja- ni, pa tudi gostje iz sosednjih krajevnih skupnosti. Na slo- vesnosti je govoril predse- dnik krajevne skupnosti Jo- že Jančič, za njim pa je bese- do povzel Spored osrednje prireditve je izpolnjeval na- stop moškega pevskega zbo- ra TIM Laško in laške godbe na pihgila. Vmes so program v besedi dopoljevali člani domačega dramsko-recita- cijskega krožka. S svečano- sti so ponesli vence k spome- niku padlim žrtvam druge svetovne vojne, v kateri je ta kraj doprinesel velik delež. Na koncu prireditve so na- stopili domači gasilci. Pio- nirji so potrdili svoj uspeh z občinskega tekmovanja, de- setina članov pa je izvedla »mokro vajo«. Vse skupaj je morda izgledalo zabavno, to- da v resnih primerih bi dose- žena spretnost še kako prav prišla. Zato so bili nastopajo- či deležni splošnega prizna- nja. -ec. JOŠTOV MLIN PO NAČRTU Obnova Joštovega mli- na, ki ga v Celju priprav- ljajo za proslavo v poča- stitev 40-letnice drugega zasedanja Komunistične partije Slovenije, poteka po načrtu. Celotna nalož- ba znaša okrog sto petde- set starih milijonov dinar- jev, vendar pa v Celju ra- čunajo tudi na finančno udeležbo republiške kul- turne skupnosti. Vseh sredstev še niso zagotovi- li, vendar pa bodo tudi ta problem pravočasno reši- li. Proslava bo 22. sep- tembra. V rdečem mlinu bodo med drugim pripravili spominsko sobo z doku- menti o tem pomemb- nem dogodku iz revolu- cionarnega delovanja slo- venske partije. Vse aktiv- nosti okoli proslave in ob- nove Joštovega mlina pa spremlja in usklajuje po- seben organizacijski od- bor, ki deluje v okviru sveta za razvijanje revolu- cionarnih tradicij pri celj- ski Občinski konferenci SZDL. ND DOBRO SODELOVANJE Tik pred odhodom v Zvezno republiko Nemčijo, oziroma v Giitersloch, kjer je na začasnem delu tudi več Celjanov, je bil za skupino teh delavcev na sedežu celjske občinske skupščine sprejem, na katerem je podpredsednik Občinskega sindikalnega sveta Albin Cocej ocenil dosedanje sodelovanje med Celjem in Giiterslochom pa tudi tamkajšnjim jugoslovanskim društvom. S športnega se je medsebojno sodelovanje preneslo tudi na druga področja. Ob zadnjem obisku je skupina iz Giinterslocha obiskala tekstilno tovarno Metko, Šmartinsko jezero in prisostvovala nekaterimi prireditvam v počastitev praznika celjske občine. Vrh tega je nekaj otrok delavcev, ki so na začasnem delu v Giiterslochu, preživelo počitnice v celjskdm domu v Baski na Krku. Tudi vidiki nadaljnjega: sodelovanja so bogati in zajemajo vsa delovna po- dročja, seveda pa tudi seznanjanje naših ljudi na začasnem delu v tujini z življenjem doma. ......— M. B. ZAGNANO DELO V METKI Kljub temu, da gospodarski rezultati celjske občine v tem času niso najbolj obetavni, pa v posameznih delovnih organizacijah izkazujejo dobre poslovne rezultate. Med to družino kolektivov sodi tudi Metka, ki se je prav v zadnjem času izkazala z izjemnimi gospodar- skimi rezultati. Na sliki je utrinek iz te delovne organizacije. Delavke na posebnem stroju kontrolirajo kakovost tkanin. PREBOJ V PRIHODNOST SVET IN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 29 _ HA VANA - ENA OD POSTAJ Še mesec dni in v Havani, glavnem mestu Kube, se bo začela šesta konfe- renca na vrhu neuvrščenih držav. To bo brez dvoma letos v svetu eden naj- pomembnejših dogodkov, prav tako pa tudi za našo zunanjo politiko. V svetu veliko pišejo in govorijo o tem, pa o neuvrščenosti sploh, še posebej pa pri nas. Zato ne bi ponavljal, kar je že bilo napisano na tej strani; da- nes poglejmo širše in morda globlje. Neuvrščena politina sicer je način obnašanja in predvsem vsebina rav- nanja posamezne države, politične stranke ali grupacije v mednarodnih odnosih, vendar pa je poleg tega še veliko več. To predvsem ni začasna pozicija, taktika ali manevriranje med blokoma ali celo bilka, ki se je s pridom oprijemljejo majhne dežele in revna ljudstva. To ni gibanje, ki bi bilo lahko rezerva, pa naj bo naravna ali umetna, kogarkoli - in še več: to ni le gibanje, ki bi delalo samo zase, za svoje članice in skupinske interese kluba, ampak tudi tukaj prerašča bregove, ki so bili doslej znani pri povezovanju in skupnem nastopanju držav v mednarodnem življenju. Zdaj je položaj drugačen in zaradi tega je tudi gibanje, ki raste iz njega in ki ga hkrati presega, docela dru- gačno. Zdaj je na svetu okoli 160 držav na različni stopnji razvitosti, z različni- mi družbenimi sistemi in z različno kulturo. To je danost, ki nam je v oporo in v breme. Tako kot v prete- klosti, ali pa še bolj, se države pove- zujejo med seboj po regionalnem na- čelu, včasih po družbenopolitičnih in ideoloških sličnostih, včasih pa ne glede na vse ostalo po trenutnih inte- resih - ali neredko glede na to, kakš- ne skupne sovražnike imajo. V teh odnosih pa je bil vse doslej in je v precejšnji meri še zdaj način poveza- nosti tak, da je bil eden drugemu po- drejen. Velike države, velike pred- vsem po prebivalstvu, vojaški sili in gospodarski moči, so vedno težile za tem, da si podredijo srednje in in majhne dežele, in da tako uresničuje- jo svoje interese ter razrešujejo pro- bleme razvoja sveta v celoti. No, mar- sikdaj so si in si še zdaj tudi manjše države lastijo pravico, da si podreja- jo druge, pa naj gre za imperializem ali hegemonizem. Bistveno pri tem je, da so se tako v preteklosti reševali svetovni problemi. Po drugi svetovni vojni pa je prišlo do dveh med seboj dopolnjujočih se procesov: oba bloka, ki sta nastala in nastavila politični termostat na hla- dno vojno, sta padla na zgodovin- skem izpitu, da bi uspešno reševala poleg svojih tudi svetovne probleme, in drugič, sama zgodovinska nuja si je poiskala druge poti za svoje ure- sničevanje. Poglejte: če bi v zgodovi- ni današnjega dne »zmagal« blokov- ski pristop k prihodnosti, potem bi se moralo zgoditi dvoje: a) ves svet bi se moral razdeliti na dva bloka, ki bi se nekoč spopadla in se spopadala tako dolgo, dokler ne bi eden vsaj začasno zmagal ali dokler ne bi uničila sveta, in b) v vsakem bloku bi bila osnova odnosov podrejenost tistemu, ki bi najbolj vplival na njegovo usmerje- nost, čeprav nikakor ne kaže enačiti zahodnega in vzhodnega bloka, ki sta različno nastala in imata tudi različ- no družbenozgodovinsko vsebino. Ti- sto, kar je bistveno pri tem, je, da tak pristop ne pelje v reševanje nakopi- čenih problemov več kot 4 milijarde človeških bitij na zemlji danes, leta 2000 (samo še 21 let je do takrat!) pa najbrž za 6 milijard. Zaradi tega je gibanje neuvrščenih, ki seje izognilo slepih blokovskih cestišč, pomenilo novo pot, ki je obetalo in zdaj že do- kazuje dvoje: prvič, pravi način in vsebino razreševanja svetovnih pro- blemov (razorožitev, razvoj vseh de- lov sveta, mir), in drugič, odpravlja neenakopravnost in podrejenost v medsebojnih odnosih. Ta enakoprav- nost in aktivnost ter sodelovanje vseh so potrebne zaradi tega, ker brez njih ni mogoče reševati osnovnih problemov razvoja. Gibanje neuvr- ščenih in njegova nenehna rast je to- rej preboj v prihodnost, preboj, ki si ga je človeštvo utrlo po dveh kata- strofalnih svetovnih vojnah in nene- hnih krizah kapitalizma. Zaradi tega bo konferenca v Hava- ni najpomembnejši dogodek letos, vendar pa le ena od postaj - od Beo- grada, Kaira, Alžira, Lusake in Co- lomba - v dolgem potovanju, ki ga živimo in v katerem kot država Jugo- slavija in kot posamezniki te dežele tako zavzeto sodelujemo. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 cinkarna ŽVEPLENA KISLINA VSE DRA2JA Odločitev o gradnji pa lahko sprejemajo le delegati skupščine Skoraj štiri ure je trajala preteklo sredo seja centralnega delavskega sve- ta Cinkarne, na kateri so delegati ob prisotnosti odgovornih predstavnikov skupščine občine Celje, izvršnega sve- ta Socialistične republike Slovenije in celjskih družbenopolitičnih organiza- cij vnovič razpravljali o ekološki in ekonomski sanaciji Cinkarne. Kljub svoji dolžini pa je seja prinesla le malo, če sploh kaj novega. Na njej so vnovič ponovili že znane ugotovitve, ki smo jih pred dnevi slišali na seji celjskega izvršnega sveta. Ugotovitve namreč, da se predvsem zaradi zelo počasnega dogovarjanja med občino in republiko o zagotovitvi denarja za ekološko sa- nacijo žariščnih točk onesnaževanja v Cinkarni, uresničuje premalo nalog. V teku so tako le ekološke naložbe, kate- rih nosilec je bila s svojimi sredstvi Cinkarna. To pa so nape nad kalcinir- kami, filtri za TOZD titanovega belila in priključitev Cinkarne na plinovod. Povsod drugod dela pri ekološki sana- ciji zaostajajo, saj ostaja še v naprej problem 58 milijonov dinarjev, kolikor naj bi jih prispevali v deležu 75 odstot- kov republika in 25 odstotkov občina in sicer v obliki jamstva za kredit, ki bi ga najel TOZD titanovega belila. Problem ostaja še naprej, saj niti re- publiška niti občinska skupščina teh potrebnih jamstev ne bosta mogli sprejeti pred septembrom, ko bodo prva zasedanja delegatskih skupščin. Nihče mimo teh organov pa te odloči- tve ne more sprejeti. Problem se še zaostri zaradi izrednih podražitev na- črtovane naložbe v gradnjo tovarne žveplene kisline, ki je sestavni del tako ekološke kot še posebej ekonomske sanacije Cinkarne. Vsak dan odlašanja namreč prinaša dodatne podražitve te naložbe, ki so jo prvotno ocenjevali na 170 milijonov dinarjev, danes pa bodo investicijski stroški že dosegli 310 mi- lijonov dinarjev. Vsaka nadaljna po- dražitev, do katere pa bo nedvomno prišlo, bi bila za kolektiv Cinkarne predraga, saj po besedah direktorja Cinkarne Bernarda Krivca milijarde dobesedno izginjajo v zrak. Vsem tem dejstvom navkljub pa bo bržkone moralo ostati pri sprejetem programu, za katerega so se izrekli do- mala vsi Celjani v javni razpravi in ki so ga oktobra lani potrdili tudi delega- ti zborov občinske skupščine. Osnova v teh sklepih pa je, da ni mogoča nobe- na nova naložba, ki bi brez poprejšnje ekološke sanacije obstoječe proizvod- nje dodatno onesnaževala okolje. Gre v bistvu za formalnost, saj bi se po željah Cinkarne gradnja tovarne žve- plene kisline začela le dva meseca pre- den bi s sprejemom jamstev za kredite republiška in občinska skupščina za- gotovih tudi prepotreben denar za ekološko sanacijo. Toda le delegatska skupščina je lahko organ, ki bo odlo- čal o kakršnihkoli, čeprav le termin- skih in ne vsebinskih, spremembah uresničevanja sprejetega načrta ekolo- ške in ekonomske sanacije Cinkarne. Ob tem, ko v celoti razumemo in podpiramo težnje Cinkarne, ki so eko- nomsko in v sklepni fazi tudi ekološko povsem utemeljene, se zdi, da brez sklepov skupščine le ne bo moglo iti, pa čeprav za ceno dvomesečnega odlo- ga in s tem ustrezno dražje naložbe v žvepleno kislino. Tudi zelo hudim pri- tiskom, da ne rečemo kar izsiljeva- njem navkljub! Kajti odpoved glavne- ga direktorja, nekatere izjave o tem, da Cinkarna ne more prevzeti nobene od- govornosti za podražitve in da bo pla- čilo le teh zahtevala od drugih, si le težko tolmačimo drugače. Demokratičnosti postopka, ki vlada že vseskozi pri vprašanju sanacije Cin- karne, ne kaže krniti. Kajti takšen okr- njen postopek bi le vnovič vzbudil ne- jevoljo, nezaupanje in skrhal sicer enotna prizadevanja v Celju, da pro- bleme Cinkarne razrešimo najhitreje in najbolj smotrno, pa tudi najbolj de- mokratično in odgovorno, enotno vsi. BRANKO STAMEJCiC NI MOČ BREZ OBVESTIL O tem, da ni moč delati in samoupravljati brez ustreznih informacij, so zatrjevali delavci iz laške Pre- dilnice. Dve leti bo že tega, kar so v tem kolektivu pričeli vsakodnevno izdajati Informacije. Tedaj je bil kolektiv še v zelo kriznem obdobju izgub, majhnih osebnih dbhodkov, velike fluktuacije delavcev... Toda prav tedaj se je zdelo potrebno, da delavci po- drobno in vsakodnevno zvedo vse, kar je novega. Da primerjajo številke o doseganju plana, da zvedo vse o stroških, o številu bolnih delavcev, o denarju, ki leži na žiro računu. Tedaj, v tistem času, je bil sleherni namig, sleherno povečanje dohodka tedanje Volne še kako pomembno za slehernega delavca. In kaže, da so se delavci navadili na sprotno in vsakodnevno informiranje. Da so se navadih na to, da j ob enih popoldne, ko jutranja izmena zapušča tovarno ' in popoldanska prihaja za stroje, sežejo pri vratarju pol obveznem Informatorju. Običajno so podatki skopi, J kratki, a vendarle izčrpni. Kajti marsikaj je mogoče \ sporočiti zelo na kratko, posebej, če so sporoča in '] obvešča sproti, vsakodnevno. V Informatorju Predil- nice je čisto na vrhu zapisano nekaj številk, ki ponazar- jajo doseganje operativnega plana po posameznih od- delkih. Sledi prepis salda z žiro računa, nato pa še informacije o številu zaposlenih, številu delavcev, ki so v staležu in druge podobne informacije. Nato pa še kratki zapisi sklepov, ki so jih tistega dne sprejeli samoupravni ah poslovodni organi ter družbenopoli- tične organizacije Predilnice. Vse vesti so kratke m jedrnate. Vse skupaj pa napisane največ na petindvaj- setih do tridesetih tipkanih vrsticah navadnega ciklo- stirnega papirja. Za pogledati ni Predilniški Informator nič poseb- nega. Vsebinsko pa je bogat, jedernat in kar je najvaž- nejše - sproten. Res, marsikdo bi se lahko učil pri Idških tekstilcih. Tudi mnogi tisti, ki pripravljajo dele- gatska gradiva. DAMJANA STAMEJČIČ mozirje LENOVIMARKET Gradil ga bo kolektiv »Savinje« Kaže, da so zdaj vsaj bliž- nje razvojne poti trgovine v Mozirju na dlani in da ni več dilem, ali bo kolektiv doma- če trgovske delovne organi- zacije Savinje gradil market, ali ne. Odločitev je padla, če- prav je bila pot zanjo razme- roma dolga in ovinkasta. Kolektiv Savinje bo zgra- dil market tam, kjer še stoji stara šola, ki bi jo morali te dni pričeti rušiti. Hkrati s to odločitvijo se bodo v Savinji lotili še drugih svojih enot ter uveljavili tudi specializa- cijo in še kaj. Na vsak način razveseljiva novica! Nekoliko drugače pa je z gradnjo Emonine blagovni- ce. Tu so dela v zamudi, ozi- roma se še niso pričela, če- prav so bila ob gradnji te- meljnega kamna izrečena tu- di nekatera zagotovila. Toda, kaj z njimi, če ni denarja. Vsaj trenutno ne. In tako Emona prelaga začetek teh del na prihodnje leto. Letos naj bi uredili vse načrte. Ne glede na to zamudo, je treba povedati, da gre za veliko na- ložbo, ki bo Emono stala okoli sto milijonov dinarjev. Zamuda nastaja tudi pri gradnji veterinarske postaje v Ljubiji, postaje za velenj- sko in mozirsko občino. Za- nimivo je, da so sredstva za to investicijo zbrana, niso pa rešena še vsa vprašanja okoli lokacije. Kajti po istem pro- storu se zgleduje tudi Zgor- njesavinjska kmetijska za- druga, ki bi rada v Ljubiji, kjer je njen sedež, zgradila skladišče. Kot se je dalo ra- zumeti na zadnji seji mozir- ske občinske skupščine, pa je v zvezi z gradnjo veterinar- ske postaje odprtih še nekaj drugih vprašanj, ki bi jih mo- rali postaviti na svoje mesto veterinarji sami. In tako se zgodovina po- navlja tudi v tem primeru. Prve pobude o gradnji vete- rinarske postaje so stare že okoli deset let. Kritične so bile na zadnji seji občinske skupščine v Mozirju tudi besede na ra- čun gostinstva. Nikamor se ne premakne. In vendar v vseh resolucijah in družbe- nih načrtih zasledimo težnjo po večji.povezavi, integraci- jah in podobno. Toda, rezul- tatov ni. Tudi ne pobud. Zanimivo je bilo delegat- sko vprašanje glede žage pri TOZD Ostrešje na Ljubnem. Je to nova kapaciteta, čeprav so se v občini dogovorili, da jih ne bodo dovoljevali, ali kaj drugega? Odgovor je po- jasnil, da gre le za boljšo ka- kovost, za drug način razre- zovanja lesa, ne pa za novo žago. In še eno vprašanje: kdaj se bo pričela napovedana gradnja stanovanj na Rečici ob Savinji? Kot kaže, gre v tem primeru najprej za izde- lavo urbanistične dokumen- tacije. M. BOZiC aerovih matric še več v tozdu Aera v Šempetru so pognali nov stroj za im- pregnacijo matric, s čimer so celotno proizvodnjo teh iz- delkov povečali kar za 100 odstotkov. V celotnem proizvodnem postopku izdelave matric je prav impregniranje predstav- ljalo vseskozi ozko grlo. Z na- bavo še enega stroja pa so ta problem vsaj začasno rešili. Ob tem pa bodo s to novo investicijo v Šempetru precej presegli letni plan proizvod- nje matric, poleg tega pa bo- do tudi lažje pokrivali potre- be po tovrstnih izdelkih na jugoslovanskem tržišču. S povečano domačo proizvod- njo tudi ne bodo več vezani na uvoz impregniranih rol, ampak bodo lahko matrice izvažali v še večjih količinah kot doslej. J-) prebold POMEMRNE PRIPOMRE Gradnja novega vrtca v polnem teku Na razširjeni seji skupšči- ne Krajevne skupnosti, ki so se je udeležili še predstavni- ki vseh družbenopolitičnih organizacij, društev, organi- zacij združenega dela in dru- gi so prvo razpravo namenili pomenu novega samopri- spevka v žalski občini. Poka- zalo se je, zlasti po besedah Antona Brinarja, da krajani z osnutkom niso povsem zar dovoljni, zato je tudi krajev- ni štab za pripravo in izved- bo referenduma predlagal občinskemu, da se vnese v osnutek programa izgradnja novega kulturnega oziroma večnamenskega doma, kajti ljudje se ne strinjajo z adap- tacijo dvoran v stari prebold- ski graščini. Prav tako so predlagali izgradnjo kanali- zacije v Preboldu, zatem ce- ste Latkova vas-Vrhe ter razširitev PTT omrežja. Prav tako so menih, da bi bila viši- na samoprispevka (dva od- stotka od bruto osebnih do- hodkov) prehudo breme zla- sti za upokojence z nižjimi pokojninami. Kot je poročal predsednik sveta skupščine KS, Jože Drča, so priprave na prosla- vo krajevnega praznika v polnem teku. Prireditve v počastitev praznika bodo od 26. avgusta do 2. septembra. V tem času bo več športnih in kulturnih prireditev, zak- ljučna slovenost pa bo 2. sep- tembra v obnovljenem in do- grajenem gasilskem domu v Gornji vasi. Slavnostno sejo skupščine KS pa bodo pove- zali s 60-letnico gasilstva v tej vasi. Otroški vrtec, ki je še pred meseci buril duhove, zdaj ni več kamen spotike. Gradbe- na dela so v teku in vrtec bodo namenu predali ob koncu letošnjega novembra. Razveseljiva pa je bila novi- ca, da uspešno poteka tudi zbiranje prispevkov za ure- ditev igrišč in nakup igrač za vrtec. Pravijo, da bodo v tej akciji zbrali okoli 25 milijo- nov starih dinarjev, Končno so na seji znova predlagali krajevni konfe- renci SZDL, da obnovi po- stopek za imenovanje članov upravnega odbora Turistič- nega društva in torej za po- novno oživitev dela društva, ki ga v kraju prav ta čas moč- no pogrešajo. . DARKO NARAGLAV celje ZAMUDE V NAL02RAH Pri veleblagovnici gre zdaj za res Obdobje tekočega sred- njeročnega načrta se počasi izteka. V načrtu, ki ga je sprejela celjska občinska skupščina, je imela tudi tr- govina pomembno mesto. Sicer pa tisto, ki so ga pred tem potrdili samoupravni organi trgovinskih organi- zacij združenega dela. Ne- kaj teh obveznosti je bilo in bo do konca 1980. leta dobro izpeljanih, nekaj pa je tudi takih, ki vzbujajo upraviče- no zaskrbljenost. Predvsem se to nanaša na naložbe v nove trgovske enote. Velik je bil zalogaj. Toda, kot ka- žejo zdajšnji podatki, je žep preplitek, da bi lahko iz nje- ga plačali vse, kar so načr- tovali. V najtežjem položaju v tem pogledu je Merx, ki ga čakajo mnoge obveznosti, tudi na območjih, kjer nove enote v poslovnem pogledu ne obetajo najboljše. Kaj zdaj? Izvršni svet noče ničesar slišati o spremembi plana. To pomeni, da bo tre- ba napeti vse sile in zbrati vsa razpoložljiva sredstva, da bi z gradnjami novih tr- govskih enot vendarle priče- h, čeprav bi jih v vseh prime- rih ne končaU v tem obdob- ju, do konca 1980. leta. Toda, ob vsem tem se po- javlja še drugo vprašanje ali je res samo Merx tisti, ki naj gradi markete, samopostrež- ne trgovine in druge enote na obrobnih področjih obči- ne in regije? Kaj pa Center? Kaj pa drugi? Ko je izvršni svet celjske občinske skupščine še sredi julija razpravljal o nekaterih vprašanjih trgovine v občini, . Zadeva se vleče že skoraj štiri leta. Pa nič. Zdaj pa, ko se je kot interesent pojavila tudi ljubljanska Na-ma, se je zadeva premaknila in vendar še ne povsem zadovoljivo, saj je Kovinotehna izstopila iz partnertstva za sofinanci- ranje. Izvršni svet je to dej- stvo sprejel s kritično oceno. Zato je predlagal samou- pravnim organom in družbe- nopolitičnim organizacijam v tej delovni sredini, da oce- nijo to odločitev. Ne glede na znake, da bo- do priprave za gradnjo nove veleblagovnice vendarle ste- kle, je Izvršni svet znova opozoril, da je Celje odprto mesto in da lahko v njem gradijo nove trgovske objek- te tudi organizacije združe- nega dela iz drugih mest ah republik. Seveda, se bodo morale vključevati v skupne napore za razvoj trgovske mreže in zagotovitev najbolj- še preskrbe prebivalcev na tem območju! Izvršni svet je nadalje raz- pravljal o osnutku reorgani- zacije Dobrine, ki bi se naj po novem imenovala SOZD Dobrina-Merx, in ki bi zaje- mala štiri delovne organiza- cije: oskrbovalni center, tr- govino na drobno, mlinsko predelovalno industrijo ter gostinstvo in turizem. Seve- da, pa mora razprava med kolektivi, ki se odločajo za povezovanje v tej sestavljeni organizaciji združenega dela, povedati svojo odločitev, mnenje in tudi prednosti, ki jih reorganizacija prinaša. Sele potem bo novi predlog dobil širšo podporo. M. B02lC OZD »KREATOR« Celje razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE Pogoji: - višješolska izobrazba ekon. smeri in nad 3 leta prakse na odgovornih delih in opravilih v računovod- stvu, - srednješolska izobrazba ekon. smeri in nad 5 let prakse na odgovornih delih in opravilih v računovod- stvu, - da je dandidat moralnopolitično neoporečen in da ima pravilen odnos do samoupravljanja, - da ni bil kaznovan zaradi kaznivih dejanj ali gospo- darskih prestopkov. in objavlja prosta dela in naloge: 2. 5 KV šivilj - krojačic Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - ustrezna poklicna šola oblačilne smeri z uspešno opravljenim zaključnim izpitom ali - uspešno opravljena priučitev v konfekciji in 5 let prakse v stroki. Poskusno delo pod 1. in 2. - tri mesece. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na na- slov: Razpisna komisija delavskega sveta, (za prijavo pod 1) oziroma izvršnega odbora (za prijavo 2) pri OZD »KREATOR« Celje, Cankarjeva 1 II. Razpis velja 15 dni po objavi. NOVI TEDNIK - stran 5 ljubno ob savinji KDOR HOČE FLOSAR RIT' Oživljena starodavna tradicija Čudovit je svet ob gor- njem toku Savinje in ob Dreti. To je svet z visokimi gorami in planinami. Pro- strani gozdovi so domači- nom že nekdaj nudili glavni vir dohodka. Tamkajšnji ljudje pa so znali dobro iz- Koristiti tudi vode. Ne le, da so ob obeh rekah postavili veliko žag, reke, ali bolje re- čeno Savinja in Dreta, so jim postale tudi pomembne prometne žile. Samo ob Dreti je bilo ne- Itoč 53, ob gornjem toku Sa- vinje pa še več žag. Tu so nastali tudi savinjski splavi. Tu so se rodili savinjski spla- varji, ki so dolga stoletja vo- zili flose po Dreti, Savinji, Savi in Donavi. Ce je bil gozd srce gornje- savinjskega in zadrečkega gospodarstva, je bilo spla- varstvo tista dejavnost, ki je kakor nalezljiva bolezen pre- hajala iz roda v rod, od očeta na sina in oblikovala značaj teh ljudi. Tu so živeh delavni drvarji in veseli splavarji, ki revščine skoraj niso poznali. Franc Povh, predsednik Iju- benskega Turističnega društva V spomin na splavarstvo, ki je zamrlo takoj po vojni, pripravlja ljubensko Turi- stično društvo flosarske ba- le. Letos bo že devetnajsti po vrsti. In vselej so prvo sobo- to in nedeljo v avgustu. Le- tošnji spored prireditev pa se je pričel že v ponedeljek, 30. julija. V tem uvodu so imeli glavno besedo športni- ki, danes, v četrtek, 2. avgu- sta, bo na Rečici tekmovanje v streljanju, zvečer ob osmih pa bo na Ljubnem koncert domačega moškega in žen- skega pevskega zbora. Jutri, v petek, bo odboj- karski turnir na Ljubnem, ob osemnajstih, prav tako na Ljubnem, otvoritev razstave del Jožeta Svetine. Urejena bo v domači osnovni šoh. Osrednje in seveda najbolj zanimive prireditve bodo v soboto in nedeljo, 4. in 5. av- gusta. Tako bo v soboto zve- čer v Vrbju ob Savinji večer med savinjskimi splavarji. Ob tej priložnosti bodo na- stopili tudi domači instru- mentalni ansambli, ki se bo- do predvsem predstavili s starimi in že skoraj pozablje- nimi napevi. Morda bo med njimi tudi kakšen flosarski. V nedeljo, 5. avgusta, bo najprej budnica, ob desetih dopoldne nogometna tekma za pokal savinjskega flosar- ja, ob štirinajstih povorka in takoj zatem v Vrbju zaklju- ček z vdiranjem flosa, njego- vo vožnjo po Savinji, flosar- skim krstom itd. Torej, vse tako ali skoraj tako, kot že vrsto let. Tradici- ja se ohranja in savinjsko splavarstvo zaživi na Ljub- nem vsaj te dni. Pri vsem tem ne kaže pre- zreti, da so se organizatorji te tradicionalne prireditve od- ločiU narpeniti njen dobiček za sofinanciranje nekaterih komunalnih del na Ljub- nem. »Moram reči, da imamo v kraju še nekaj nezasedenih postelj pri zasebnikih. Zdaj je na Ljubnem okoli sto turi- stov predvsem iz Zagreba, Beograda, Vojvodine, Reke in Splita... Dobro se razvija tudi kmečki turizem, saj bodo že drugo leto sprejemah goste pri Zagožnovih, zatem pri Oskarju Slatinšku, Stanku Miklavcu in Minki Juvanovi. Dobili bomo tako od trideset do štirideset novih ležišč. Se- veda je to akcija, ki jo naši ljudje vodijo skupaj z Zgor- njosavinjsko kmetijsko za- drugo. V načrtu imamo še nekate- ra druga dela. Ce ostanem najprej pri flosarskem balu, naj povem, da bomo prihod- nje leto, ob dvajsetletnici, pripravili zares velikega. Po- tem nas čaka ureditev kopal- nega bazena. V načrtu ima- mo, da ga bomo prevlekli s plastično snovjo. Seveda pa so še druga dela, ki jih nikoli ne zmanjka,« je dejal predse- dnik Turističnega društva, Franc Povh. M. BOŽIC NAŠ IZLET: NA ŠMOHOR Do planinskega doma na Smohorju se da priti na več načinov. Ce krene- mo peš iz Laškega mimo zdravilišča, bomo potre- bovali dobri dve uri. Izho- diščna točka nam je lah- ko tudi Zabukovica ali Tremarje, od koder potre- bujemo do koče tri ure. Dostop je možen tudi z avtomobilom iz Laškega preko Rečice. Pot nas vodi po vseh variantah preko travni- kov, gozdov in domačij. Od koderkoli krenemo, se na poti ne bomo krat- kočasili, kajti vse poti so raznolike in zato zelo za- nimive. Dom na Smohorju je bil zgrajen 1. 1952, posta- vilo pa ga je PD Laško. Leži severovzhodno od Laškega, med Gozdni- kom in Maličem. Na oba vrhova vodijo markirane planinske poti. Dom na Smohorju je oskrbovan vse leto, na voljo ima jedi- la in pijače, možna pa je tudi prenočitev, kajti v koči imajo na voljo 25 po- stej v 6 spalnicah in 25 ležišč v dveh skupnih so- bah. Pozimi so na Smohorju lepa smučišča, ob nede- ljah obratuje prenosna, 150 m dolga vlečnica. Na Smohorju so tudi idealni tereni za kampiranje, ta- borjenje in za piknike. Do lovskega doma Ciri- lov dom, potrebujemo do planinske koče deset mi- nut zmerne hoje. Ob Ciri- lovem domu je tudi ogra- jen rezervat, za danes zelo redke, muflone. Deset minut oddaljeni od doma, so tudi nekda- nji partizanski bunkerji, v katerih so od 1944. leta dalje tiskali partizansko literaturo. Od planinske- ga doma vodi k Partizan- ski tehniki »Nestl« pose- bej markirana steza. Vredna ogleda je na Smohorju tudi cerkev sv. Mohorja, iz XVI. stoletja. Tri lipe okoli te cerkve so stare večsto let in nam Vzbujajo spomine in ob- čutke turških vdorov na naše ozemlje. Ta gotska cerkev leži okoli petsto metrov oddaljena od ko- ^e na Smohorju, proti Godzniku. _ JVL MOSBRUKER Ljubno ob Savinji KULTURA IN TURIZEM V VELENJU Pred kratkim je bil v Velenju tretji turistični zbor, kate- rega se je udeležilo okoli stopetdeset članov Turističnega društva Velenje ter predstavnikov nekaterih drugih društev in organizacij, kot lovci, ribiči, izobraževalnih zavodov itd. Pogrešali pa so zastopnike KOC, SKIS ter urbanistične inšpekcije. Potem, ko je predsednik TD Velenje, Avgust Tanjšek, v referatu »Kultura in turizem« ocenil sedanji trenutek in pomen turistične dejavnosti na Šaleško dolino in ko je orisal še možnosti za nadaljnji razvoj, so udeleženci v razpravi podprli prizadevanja za urejevanje okolice, za urejenost cest in prometa, komunalnih objektov ter boljšo turistično po- nudbo. Po ogledu nekaterih zanimivih filmov so podelili večje število priznanj, diplom in plaket. Zlato vrtnico za najlepše urejeno okolje je dobil Franc Zagmajster iz Velenja, srebrno družini Broz in Pocajt (dvojček) iz Pesja ter bronasto Slavko in Ivan Grajžl iz Velenja. JOŽE MIKLAVC hmeljarji v braslovčah, predice v lučah Takoj za savinjskimi spla- varji, ki bodo v soboto in ne- deljo povezali svoj flos in se z njim odpeljah nekaj deset metrov po Savinji, bosta ob koncu prihodnjega tedna kar dve veliki tradicionalni turistični prireditvi: v Bra- slovčah sedemnajsti dan hmeljarjev, v Lučah ob Savi- nji pa deseto turistično raja- nje. V tem, ko bo letošnji praz- nik hmeljarjev zajel vse slo- venske pridelovalce te žlaht- ne, zelene rože in bo opozoril na vsa hmelj ska opravila, ima tudi turistično rajanje v Lučah narodopisno obeležje, saj oživlja delo predic in prav tako igralcev citer. Prve prireditve v okviru dneva hmeljarjev se bodo pričele že v petek, 10. avgu- sta in se zatem nadaljevale v soboto in končale v nedeljo popoldne s povorko ter predstavitvijo hmelj skega starešine in princese. V Lučah pa bodo že v so- boto, 11. avgusta odprli več zanimivih razstav, v nedeljo pa bodo imeli kolesarsko dirko, polet domačih zmajev ter turistično povorko z na- stopom predic, citrašev in seveda članov domačih dru- štev, še predvsem pa aktiva mladih zadružnikov, s kate- rim Turistično društvo zelo dobro sodeluje. MB OCENA CEUSKEGA GOSTINSTVA »Gostinstvo, kije bilo v preteklih letih skoraj na tleh, 1 se je z integracijo pomembno ojačalo. s Na tem področju bomo z izgradnjo hotela Evrope in penziona Turške mačke pridobili 236 posteljnih zmog- '\ Ijivosti. Seveda pa ne bomo smeli ostati samo pri tem, { temveč še več vlagati v razvoj gostinske mreže, zlasti: tudi zasebnih gostišč ter za razširitev in modernizacijo obstoječih kapacitet v Merxu, Celei, Starem gradu in drugje. Pomembno pridobitev bo Celje dobilo z izgradnjo hotela na Dobrni, ki bo dograjen v letošnjem letu in bo s svojimi 220 ležišči pomenil izredno pridobitev za nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma v celjski občini in širši skupnosti. V nadaljnjem srednjeročnem načrtu pa bo treba re- šiti tudi vprašanje izgradnje novega hotela v Celju, ki bi vključeval določene kapacitete, namenjene za po- slovni turizem. Prav tako ne smemo odlašati z izgrad- njo avto campa ob šmartinskem jezeru, ureditvijo Grička in Celjske koče. Seveda pa ne bi smeli ostajati na področju gostinstva samo na tem, da izgrajujemo samo nove kapacitete, temveč, da večjo skrb posvetimo tudi postrežbi, da smo v tem bolj inventivni, da mudimo gostu in turistu čim bolj pester izbor hrane in drugih gostinskih uslug.« Tako je gostinstvo in njegove naloge ocenil v govoru na slavnostni seji celjske občinske skupščine, dvajse- tega julija, predsednik Izvršnega sveta Občinske skup- ščine, Venčeslav Zalezina. M. BOŽIČ V LUČAH OB SA VINJI POLNO GOSTOV Luče ob Savinji živijo te dni pravo turistično življenje. Skoraj vse nočitvene zmogljivosti pri zasebnikih imajo polne. Računajo, da je ta čas v tej prijazni vasici okoli sto turistov. Sicer pa se na tem območju lepo uveljavlja tudi kmečki turizem. Nove kapacitete na tem področju ima Angelca Plaznik v Podvolovjeku. MB TURISTIČNI DROBIŽ STARI GRAD CELJE - Dela za ureditev muzejske zbirke na celjskem Starem gradu so v polnem teku. Sklep o ureditvi takšne zbir- ke na Starem gradu so spre- jeli v okviru Prvega turistič- nega tedna. Kot kažejo dose- danja prizadevanja, so se vsi, ki so vključeni v to nalogo, lotili dela z največjo odgo- vornostjo. ENOTNA RECEPCIJSKA SLU2BA V MOZIRJU - Go- stinski in turistični delavci v Mozirju oziroma v mozirski občini so se znova dogovorili o organiziranju enotne re- cepcijske službe. Prizadeva- nja za to so stara že nekaj let, nekateri dosedanji poskusi pa se niso uresničili. Zdaj gre zares, čeprav je škoda, da bo ta služba zaživela v času, ko se turistična sezona v Gornji Savinjski dolini že bliža koncu. V skupni recep- cijski službi bodo sodelovali: celjski Izletnik, mčzirski Tu- rist in domača Zgornjesa- vinjska kmetijska zadruga, ki je med drugim nosilec kmečkega turizma v občini. . GOSTINSKO TURISTIC-, NI ^BOR SLOVENIJE - V okviru 27. gostinsko turistič- nega zbora Slovenije v času od 5. do 7. novembra letos v Ljubljani bo tudi več stro- kovnih razstav in tekmo- vanj. Tako bodo pripravili naslednje strokovne razsta- ve: pogrinjkov, kuharskih iz- delkov, slaščičarskih izdel- kov, jedilnih listov in ceni- kov pijač ter propagandnih edicij. Vrh tega bodo tri stro- kovna tekmovanja, in to učencev-kuharjev v pripravi jedil, barmanov v mešanju pijač ter tekmovanje v poz- navanju pijač. Celoten spo- red bodo dopolnila še spret- nostna tekmovanja (hitra ho- ja s pladnji ter tek s kozarci) in športna srečanja. RAZSTAVA PELIKANO- VIH FOTOGRAFIJ OD- PADLA - Celjsko turistično društvo je imelo v programu svoje male razstavne galerije tudi razstavo del znanega in že pokojnega fotografskega mojstra Josipa Pelikana. Žal, je ta pobuda zaradi te- hničnih razlogov zaenkrat odpadla. TURISTIČNI KOLEDAR- ČEK - Celjska turistična zveza bo izdala Turistični ko- ledarček. - Informator za 1980. leto. Kot pravijo, bo do- tiskan že v mesecu oktobru. NAJMLAJŠE TURISTIČ- NO DRUŠTVO - To je druš- tvo v Gorici pri Slivnici, ki ima spričo naravnih pogo- jev, tudi Slivniškega jezera, vse možnosti za dobro delo. V delovni načrt so uvrstili tudi akcijo za kmečki turi- zem. Predsednik najmlajše- ga turističnega društva na celjskem območju je Ernest Zidanski. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 ANDREJ VIDEČ SJab teden za tem, ko je dočakal svoj veliki dan, ko je kot najstarejši druž- benopolitični delavec v krajevni skupnosti Sveti- na izročil namenu asfalti- rano cesto do svoje vasi in do doma železarjev ter napovedal začetek del pri gradnji večnamenskega objekta na Svetini, je za- det od kapi umrl. Star je bU721eL Umrl je Amlrej Videč, za katerega nismo nikoli pomislili, da bo sploh kdaj končal z delom. Za njim je več kot četrt sto- letja aktivnega dela tako Bilo je na praznik celj- ske občine, dvajsetega julija. Andrej Videč od- pira asfaltirano cesto do Svetine. To je bilo prav- zaprav tndi njegovo zad- nje delo... na Svetini, kjer je oprav- ljal vse najodgovornejše funkcije v krajevni skup- nosti, kot v skupščinah družbenopolitičnih skup- nosti, v samoupravnih or- ganih gozdarjev, kmetov itd. Bilje tudi predsednik domačega gasilskega društva, ki letos slavi de- setletnico obstoja. In prav dnevi, kijih je doživ- ljal z največjo srečo, so napovedali začetek grad- nje novih prostorov tudi za gasilce in ne samo za krajevno skupnost ter za novo in težko pričakova- no Mencovo samopo- strežno trgovino. Umrl je človek, ki ni ni- koli zatajil kot družbeno- politični delavec. Na poti od Svetine do Celja in še kam ga ni nikoli ustavilo slabo vreme, dež, sneg. Svoje funkcije je jemal in opravljal z največjo odgo- vornostjo, sicer pa vselej kritično, življenjsko. Nje- gova živahna beseda je vedno odkrivala proble- me in nakazovala pota re- šitve. Andrej Videč je umrl v času, ko je njegova Sveti- na stopila z otvoritvijo as- faltirane ceste ter z napo- vedano gradnjo večna- menskega objekta, na pot živahnejšega utripa. V vsem tem, v vseh novih pridobitvah, je tudi nje- govo delo, njegovo priza- devanje. Pogrešali ga bomo vsi, ki smo ga poznali in spo- štovali ktft človeka, kot aktivnega družbenega de- lavca. M. BOŽIČ Franc Svet Olga Hribar Slavko Kostanjšek prebold KRI ZA ČLOVEKA Trije o človekoljubni akciji Prostovoljna krvodajalska akcija pozna veliko znanih in neznanih junakov. V vsakem kraju, v sleherni delovni sre- dini. Tudi Prebold s svojimi ob- čani in še zlasti člani Tekstil- ne tovarne so se že nič koli- kokrat uveljavili v tej člove- koljubni akciji. Tudi minule dni, ko je bila v Preboldu kr- vodajalska akcija. V prosto- rih, pred dvema letoma zgra- jene večnamenske hale v to- varni, kjer je bila akcija, je imela ekipa polne roke dela. To priložnost smo izkori- stili za kratek pomenek z ne- katerimi krvodajalci: SLAVKO KOSTANJŠEK, IVnK Prebold: Kri sem dal prvič 1961. leta. Od takrat sem reden krvodajalec. Mo- ram pa reči, da sem postal pravzaprav po naključju. Ko sem služil vojaški rok, je ne- kemu mornarju odrezalo no- go. Pomoč je bila nujna. In ker je moja kri ustrezala nje- govi, sem se skupaj še z ne- katerimi odzval odvzemu. Tako sem pomagal rešiti živ- ljenje, tovarišu, ki ga nisem niti videl, niti poznal. Toda, bil sem srečen, ker sem po- magal sočloveku. In to no- tranje zadovoljstvo me je pri- peljalo med krvodajalce. OLGA HRIBAR - TT Pre- bold: Doslej sem dala kri petkrat in mislim, da jo bom dajala, dokler bom mogla, saj se lahko zgodi, da jo bom tudi sama potrebovala. Brez dvoma pa je krvodajalska akcija tudi priložnost za ugo- tovitev zdravstvenega sta- nja. FRANC SVET - TT Pre- bold: Osnovni nagib, da sem postal krvodajalec je v spoz- nanju, da je kri že marsiko- mu rešila življenje. Ker sem bil z motorjem vsak dan na cesti, sem vedel, da lahko kdaj tudi sam postanem žrtev prometne nesreče in da me bo morda rešila prav da- rova kri. Prvič sem kri dal 1952. leta, od takrat naprej se zmerom udeležujem krvoda- jalskih akcij. Mislim, da bi bilo prav, če bi se med krvo- dajalce vpisalo še več ljudi. DARKO NARAGLAV kako z učbeniki PESTRA PONUDRA Trgovci priporočajo nakup že sedaj Na celjskih osnovnih šolah so v lanskem letu prvič orga- nizirano pristopili k akciji, s katero so želeU doseči, da bi čimveč učencev po zaključe- nem pouku prepustilo svoje učbenike šoli. Na ta način so želeli ustvariti določen fond učbenikov in drugih šolskih pripomočkov, ki naj bi po- menil stopnico k zmanjšanju stroškov za šolanje. Akcija je - vsaj podatki tako kažejo - dobro uspela, saj se je pobu- dam šol odzvalo veliko števi- lo učencev in s tem seveda tudi njihovih staršev. Kljub temu pa vendarle ni zadosti-, la vsem potrebam po učbeni- kih, saj je bilo med prepu- ščenim fondom knjig in de- lovnih zvezkov tudi veliko takih, ki jih je bilo treba zara- di dotrajanosti izločiti. Manj- kajoče učbenike so zato šole organizirano kupile pri knji- garnah, večji del stroškov za- nje pa je pokrila občinska izobraževalna skupnost, de- loma pa so za nakup knjig primaknili denar tudi učenci oziroma njihovi starši. Akcija zbiranja učbenikov v šolah bo brez dvoma zmanjšala vsakoletno mrzU- co nakupovanja šolskih po- trebščin, ki se je v knjigar- nah pričenjala tam sredi av- gusta. V Mladinski knjigi v Celju so denimo povedali, da so sicer dobro založeni z vse- mi potrebnimi osnovnošol- skimi učbeniki, da pa ven- darle ne pričakujejo tolikšne gneče kupcev kot prejšnja leta. In dalje, da so nekatere okoliške šole prosile, da bi v začetku septembra knjigar- ne ponudile tamkajšnjim šo- larjem na priložnostnih stoj- nicah vse, kar potrebujejo pri pouku. Zaradi tega in ak- cije, ki smo jo omenili v uvo- du, bodo vrste pred prodaj- nimi pulti knjigarn gotovo manjše. Kljub temu pa tr- govci vendarle priporočajo nakup učil že sedaj, da bi ta- ko vendarle lahko zagotovili kupcem normalno ponudbo. Učbenikov za osnov- nošolce imajo v knjigarnah dovolj na zalogi, le tu in tam jim manjka še katera od knjig. Zaenkrat pa so v tisku še Angleška vadnica za 8. ra- zred in Delovni zvezki za ma- tematiko za učence 5., 6., 7. in 8. razreda. Te učbenike bodo v knjigarnah dobili že v naslednjih dneh. D. S. SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE VIRŠTANJ Virštanj je oddaljen od Podčetrtka 8 in od Šmar- ja 24 km. Leži na 350 m nadmorske višine in najbrž ni treba posebej poudarjati, da je to kraj z bogatim vinorodnim oko- Ušem. Do njega pridemo po cesti za Obsotelje tako, da pri Golobinjeku zavi- jemo na levo, kjer je sedaj tudi asfaltirana cesta. Lahko pa pridemo v Vir- štanj tudi iz smeri Lesič- nega. Hiše se že prično na obeh straneh Virštanj ske- ga potoka. Na bližnji vzpetini sta Imenska gor- ca in Drnsko rebro. Prst je ilovnata, v višjih legah je tudi dovolj laporja. Ob- sežnim vinogradom so se pridružili tudi številni sa- dovnjaki. Kmetijska dela so že precej mehanizira- na, saj so vinograde nene- hno posodabljali. Kmetje pa ne žive samo od vino- gradov, dobra tudi živino- reja. V zadnjem času je prišlo na naš trg tudi vino z imenom Virštanjčan in je zaščiteno. Pouk se je na Virštanju začel že leta 1898. Nekate- re hiše še lepo kažejo zna- ke stare in izvirne arhi- tekture slovenske kmeč- ke hiše, je pa že precej tudi novih. Posebno do- minantna je hiša, kjer je bila nekoč gostilna. To je pravzaprav skupek dveh stavb, ki kažeta na ambi- cioznejša hotenja. Nastali sta okoh leta 1831, tako govori letnica na portalu. Stavba je primer izredno bogate kmečko gostilni- čarske arhitekture iz prve polovice 19. stoletja. Vin- ska klet ima bogat portal bidermajerskih oblik iz leta 1847. Virštanj posredno ime- nujejo dokumenti že leta 1275 dalje. Tako tudi leta 1437 in še pogosteje in ne- posredno 1578. Virštanj je bil v letih 1677 in 1782 v posesti samostana v Olimju, pred zadnjo voj- no pa last Kopačev. Tu še stoji veliko pritUčno po- slopje (Banovina) s pred- zidkom proti zahodu z le- pim portalom iz leta 1831, bogato uokvirjenimi okni in slapastimi arkadami. Stavba je velika klet, ki je bila nekdaj last Celjskih grofov. Iz Virštanja je doma Drago Leskovšek, grad- beni inženir, strokovni pi- satelj, projektant železni- ških naprav. V vasi je tudi plošča v spomin Ediju Leskovarju, sekretarju OK KP Krapina, ki je bil tu 1942 leta izdan in ustre- V BESEDI IN SLIKI 16 POŽAROV V VELENJSKI OBČINI Gasilci iz velenjskega gasilskega doma, kjer imajo stalno dežurno službo, so v prvem polletju letos posredovali v 22 primerih, kar je za sedem več, kot v istem času lani. V štirih primerih je šlo za poplavo ali zalitje z vodo, dve izredni intervenciji sta bili potrebni zaradi zastrupitve pitne vode v Šoštanju, šestnajst pa je bilo požarov. Kar osemkrat je zago- rel gozd, točneje gozdna podrast, ostali požari pa so bili različni tako po nastanku, kot po nastah škodi. Večjih katastrofalnih požarov ni bilo, pač pa se gasilci bojijo, kaj bi bilo, če bi izbruhnili požari v visokih stavbah, ki niso bile grajene za reševanje v takih primerih, razen tega pa gasilci tudi tehnično niso pripravljeni za takšno gašenje, ker nimajo primerne lestve. ............■ J02E MIKLAVC. NOVA PRIDOBITEV987! Tehnična baza Avto-moto zveze Slovenije v Celju, za nas poprečne državljane - voznike včasih bolj poznana kot »ča- rodejna« telefonska številka 987, ki pomeni službo pomoči in informacij ter vlečno službo, že nekaj časa uspešno upo- rablja novo vlečno vozilo, izdelek domače Zastave. Mogoče se čudno sliši, ampak zaradi nas vseh, vendarle želimo čim manj vlek. Ce pa že ne gre brez tega, pa naj fantje vlečejo vsaj pločevino na kolesih, pa brez krvi na cesti! Tekst in foto:, MITJA UMNIK 1 ZA ZAČETEK DOVOLJ Mladi na Henini pri Jurkloštru bi radi oživili kulturr dejavnost na vasi in bližnjih zaselkih, kar jim je delno že tu uspelo, za svoje delo pa bi rabili prostor, ki ga sedaj nimaj in bi jim pomagal dvigniti družbeno aktivnost. V misli imajo »barako«, nekdanje prostore krajevnega urada, pa š niso rešili vseh lastninskih problemov, baraka pa je prazn in čaka, čakajo pa tudi mladinci in seveda upajo, da bod uspeli ta prostor dobiti za svojo dejavnost, kar je za začete povsem dovolj. FOTO: D. MEDVE: 30 - 2. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 »SKRIVNOST« MAKEDONSKIH SLAŠČIČARJEV SLEDI SLADKIH INVAZORJEV So sijajni mojstri orientalskih slaščic na koncu polioda? Po vsej državi, tudi v majhnih, ko- maj znanih krajih, so se trdno vsidrali mojstri orientalskih slaščic. Sloves njihove obrti je velik, njihova musli- manska imena vzbujajo zanimanje, ra- dovednost in ugibanja. Najbolj okusni sladoledi, slovite baklave, turški med in mnoge druge specialitete so področ- je na katerem so nenadkriljivi. Kdo so? Od kod, kako so se razširili po vsej državi in praktično po vsej evropski celini? Kaj jih je pognalo v svet, daleč od rodnih krajev? Kako so se vživeli, kako se vživljajo v novo okolje, ki jim nudi druh? Kakšne so njihove vezi s starim krajem? Kje je začetek njihove obrtne spretnosti? Je njihov »eksodus« podoben razsel je va- nju ljudstva Izraela? Kakšna je njiho- va jutrišnja usoda, kakšni smo do njih mi, ko nismo več v vlogi strank, kakšni smo kot sosedje, sokrajani, soljudje? SLAŠČICE PRODORNEJŠE OD DAMAŠČANK Njihova domovina je zahodna Make- donija, mushmanska pokrajina okoh Tetova in Gostivarja. To so Makedonci, ki so v stoletjih osmanske nadoblasti in okupacije povzeli islamsko vero in kul- turo, v slednji pa tudi posebnosti islam- ske, predvsem turške prehrane in kuhi- nje. In v vrh kulinarične umetnosti bliž- njega vzhoda brez dvoma sodi slaščičar- stvo. Seglo je dlje v Evropo kot dama- ščanke v rokah maloazijskih jezdecev na osvajalnih pohodih, celo dlje kot omamna črna osvežilna pijača, turška kava, ki se proti severu in zahodu vse bolj razvodeni. Kdaj so se Makedonci, predvsem ma- kedonski muslimani, oprijeli slaščičar- ske obrti? Najbrž je že dolgo od tega. Vsekakor so oni tisti, ki so orientalske slaščice razširili po vsej Evropi, prav na gosto pa so s svojo obrtjo pretkali ves jugoslovanski prostor, saj jih najdemo malone v vsakem večjem kraju. Ne poz- namo jih samo po tuje zvenečih imenih kot so Šerifi, Halili, Sefit, Hasan. Njiho- va značilnost je glasno in razločno poz- dravljanje, ko stopimo v njihove proda- jalne, glasno zahvalj^vanje za obisk, v čemer se tudi razlikujejo od naših pro- dajalcev, ki ti kdo ve kaj zamrmrajo v hrbet... PO SVETU JIH JE POGNALA STISKA Nerazvitost, revščina domačega kraja, kjer jim je usoda rezala tanke kose kru- ha, jih je pognala v svet. Za razliko od množice makedonskih sezoncev, ki so za nekaj mesecev šli v svet in se vračali, so makedonski slaščičarji odhajali za dolgo časa, mnogi med njimi za vedno. Najprej so se usidrali v večjih mestih in krajih. Ko so dobili prostor, obrtno do- voljenje in ko jim je zmanjkovalo novih delovnih rok, so vselej odhajali v rodni kraj, popeljali s seboj mlajše sorodnike, dečke svojih sosedov v starem kraju. Ti so se izučili, postali pomočniki, skrbno in pridno zbirali denar za zagonski kapi- tal in se osamosvajali v krajih, kjer še ni bilo izmed njih, ali pa tja, kjer je bilo kruha za več slaščičarjev. Dogaja se, da na kakšnem večjem območju dela in živi več generacij enega rodu, kajti Ma- kedonci še poznajo veliko družino in solidarnost v njej. Sirili so se tako, kot se širijo valovi, če vržete kamen v vodo. NJIHOVA PRIHODNJOST JE VPRAŠUlVA Izven svojega kraja so se različno znašli. Do§^o so živeli kot izolirani i»ise- Ijenci, hodili po neveste v svoj kraj, jih navadno puščali v starem kraju in od tam v svoje delavnice pritegnili svoje doraščajoče sinove. Sele v novejSem ča- su pripeljejo svoje žene tudi s seboj, sem in tja pa kdo od njih poišče družico tudi v novem kraju. Vse manj je v starem kraju mladine, ki bi hotela v svet. Makedonija je doživela svoj razvoj in vedno večje priložnosti za zaposlitev v tej republiki. Nadaljevanje tradicije še zadržuje dedovanje, v neka- terih mešanih zakonih pa tudi takoime- mnovana rodovna discipUna in tradicija popuščata in v trajno naseljenih druži- nah makedonskih slaščičarjev je vse več primerov, da iščejo mladi druge dono- snejše in lažje poklice. Poklic slaščičar- jev namreč ni težak zaradi napora, ne- prijeten je zato, ker ne pozna prostega časa, niti praznikov ter nedelj. IN KAKŠNI SMO DO NJIH MI? Ravno gostoljubni in razumevajoči ni- smo. Puščamo jih precej v osami, ne pritegujemo jih v svoj krog. Marsikateri pove o težavah, ki jih ima s pridobitvijo poslovnih prostorov, z dovoljenjem za opravljanje obrti, pa tudi inšpekcije so pri njih praviloma strožje kot pri doma- činih. Stanovanja imajo v glavnem zelo skromna, živijo mirno, z njimi ni težav. K skromnosti jih sihjo razmere. V sta- rem kraju vzdržujejo poleg ožje družine navadno še bližnje sorodnike, zato ni razloga za razmetavanje in življenje na veliki nogi. So res še vedno tujci, čeravno v mejah enotne družbene skupnosti. So res zani- mivi samo zaradi poklica, s katerim nam sladijo dneve in od katerega plačujejo davke? JURE KRAŠOVEC IRENA ŠMID HASAN BAKIEVIČ je svoji- mi 64 leti starosta celjskih sla- ščičarjev iz Makedonije. Doma je iz okolice Gostivarja v Zaho- dni Makedoniji. Tudi njegov oče Rakip je bil slaščičar, v svo- jem 105 let trajajočem življenju kar 19 let v Romuniji. Hasan Bakijevič se je izučil pri očetu. Imel je slaščičarno v Koprivnici na Hrvaškem, v Ce- lje pa je prišel marca 1946. Dol- go je imel svoj lokal v Zidanško- vi ulici, zdaj pa je na Tomšiče- vem trgu. Slaščičarji so bili tudi njegovi strici v različnih krajih po Jugoslaviji. Najožje sorodni- ke, prav tako slaščičarje, ima v Rogaški Slatini, v Rogatcu in v Cerknici na Notranjskem. 2ene ni pripeljal v Celje. Vzgojila in vzredila mu je dve hčerki in sina, negovala očeta, ki je dočakal 105 let in je starost preživel v rodnem kraju, do kra- ja priseben in čil. j Starost Hasana, ki je postaj pravi Celjan, bo nasledil sin Se^ fit. Koliko svojih rojakov je izu-J čil, tega se natanko ne morej spomniti. Bilo jih je veliko ir^ mnogi so zelo uspešni. j Ostal bo v Celju do konca. Tai ko se je privadil, da ima, če gre v Makedonijo k družini, domotož- je po Sloveniji. Takšna je njego- va usoda. Na tujem je postal tu- jec za domači kraj. ^ ŠABAN ŠERIFI je po siU ra^ zmer buredjija v Stanetovi ulici.; Po sili zato, ker ni dobil dovolje-; nja, da bi odprl slaščičarno. Za ta poklic je namreč izučen. NjeJ gov oče Selman je bil slaščičar v. Drvarju, kjer ga je nasledil bratj Nekaj časa je bil Saban v Vele-i nju, kjer pa posel ni šel. Njegov oče se je izučil pri stricu IzetuJ medtem ko je bil stari oče še kmet. Njegovi sorodniki imajd slaščičarne v Kninu, Drvarju^ Kočevju in Novem mestu. Sa- ban je v Celje pripeljal tudi ženc^ Zebibo in mlajšega brata Mohan meda. Oče je že umrl. Zbolel je^l tudi zaradi sitnosti, ki jih je imel v Velenju in Celju. j Saban torej peče burek. To je« posebne vrste izdelek, ki ne gr© ves dan v prodajo. Največ gd proda dopoldne za malice. Bu- rek mora iz peči vroč pred goH sta. Ce bi imel slaščičarno, bi mu bilo lažje, kajti slaščice jd mogoče hraniti tudi v hladel« niku. Premajhen prostor ima. Jezi ga, da ne more dovolj hitro in v zadostnih količinah peči svoj ja-. bolčni in sirov burek. Stranke tako predolgo čakajo. Sam zase pravi, da nebi čakal tako dolgrt na burek, kot morajo nekateri ira vendar počakajo. Ze vedo zakaj' čakajo, pravimo mi, kajti njego-I vi izdelki so odličnih ■ IBRAIMI RIZVAN je eden mlajših makedonskih slaščičar- jev in je prišel v Slovenijo leta 1958. Doma je iz Gostivarja. Obrti se je učil v Mariboru pri svojem stricu Fidani Sabitu, ki je v Slovenijo prišel leta 1945 kot vojni invalid. Tudi Fidani je iz Gostivarja in je začetnik sla- ščičarske obrti v družini. Ibrai- mov oče Ali je kmet. Za vse ni bilo doma kruha, zato sta Ibrai- mi in mlajši brat šla v svet, en sin pa je ostal doma pri očetu. Ibraimi pri 36 letih nima za seboj kdo ve kakšne »zgodovi- ne«. V svoji slaščičarni na Mari- borski cesti poleg svojega brata zapusluje še tri dekleta: vse tri so Slovenke. V tem je Ibraimi pretrgal tradicijo, ki je nareko- vala zaposlovati mlade iz stare- ga kraja. Saj jih je imel nekaj pri sebi, pa so se mu skujali in odšli nazaj v Makedonijo. Niso več ti- sti časi, da bi po sili razmer vstrajali, kjer najdejo zaposli- tev. Le-te je vedno več tudi v Makedoniji. V Sloveniji se dobro počuti. Pravi, da so ljudje prijazni. Najbrž so res, toda v prvi vrsti so prijazni in vljudni priseljenci sami in si s svojim odnosom in pridnostjo pridobivajo vedno več naklonjenosti. Brata Rizvan sta kot kaže na koncu poti. Kdo pride za njima? SALI AKIKOVlO, makedonski slaščičar v Žalcu, je s 70 leti naj- starejši med svojimi poklicnimi tovariši in rojaki na celjskem območju. Sali je bil doma v Go- stivarju. Njegov oče je bil kmet, prav tako dedje. Je pa Salijev stric šel med slaščičarje in se ustalil v Sibeniku. Tja je leta 1929 odšel Sali za vajenca. Bi je priden in skrben, tako kot vsi makedonski slaščičarji, zato si je že kot vajenec prislužil nekaj denarja in še zelo mlad odprl slaščičarno na Korčuli. Mojstrs- ski izpit je delal v Zaječarju, ka- mor se je preselil leta 1940. Kot vsi njegovega poklica, je med vojno živel slabo, Ko je bilo konec vojne, se je Sali Akikovič presehl v Sloveni- jo, v Žalec. Tako je v iskanju zaslužka obredel vso Jugoslavi- jo od juga do severa. Z ženo, ki mu je umrla, sta imela štiri sino- ve. Sli so po očetovi poti. Vsi so se oprijeh slaščičarskega pokli- ca. Sin Femi se je v 2alcu osa- mosvojil in ima slaščičarno psi avtobusni postaji. Akik in Neč- bedin pa sta zaenkrat še pri očetu. Pravzaprav je Akikovioev pri- mer zelo značilenL Značilcnri je tudi za polpreteklo obdk>bje, ko so iz vrst itajoiph in hHižnjih so- rodnikov »rekmtirali* novi in novi nadalje«atei otattL Slaščicam se najbrž še dol- go ne bomo odrekli. Te dni prednjači seveda sladoled. Ko smo pred leti delali po- sebno akcijo o sladoledu v Celju, ko so sanitarni inšpek- torji dali pod lupo različne vzorce, je analiza pokazala, da je med najbolj snažnimi slaščičarji v Celju ravno nji- hov starosta Hasan Bakievič. Celjski slaščičarji seveda ne uganjajo take norčije kot njihovi kolegi na primer v Poreču ali Umagu. Pred ne- katerimi slaščičarnami se nabere cela vrsta radovedne- žev, ker bi radi videli, kako slaščičarji s spretnimi kret- njami uganjajo prave akro- bacije pri dajanju kepic sla- doleda v komet. To največ- krat počenjajo tako, da vrže- jo kepico sladoleda za hrbtom in jo na drugi strani prestrežejo. To delajo tako hitro in spretno, zraven še marljivo govorijo v vseh tu- jih jezikih, da tujci enostav- no pozabijo kakšen sladoled so naročili in na koncu znaša račun kar lepe denarce. Ima- jo pa obmorski slaščičarji v svojih prodajalnah tudi obilo borovnic, tega pa tu ni opazi- ti, čeprav borovnic ne manjka. Kakorkoli že, tradicija gor, tradicija dol, slaščičarji, ki so prišli k nam z juga, so čisla- ni. Morda gre kdaj kakšna neprijetnost na račun našega odnosa do njih, toda resnici na ljubo je treba priznati, da so tudi sami marsikdaj pre- več zaprti vase. So pa prijet- ni sogovorniki in kar je naj- važnejše - mojstri svojega poklica in naše spoštovanje do tega dela je zraslo ravno po njihovi zaslugi. Če pa kdaj kakšno občinsko dovo- ljenje komu zagreni načrte, to ni nobena redkost. Si predstavljate, kako prijetno bi bilo na Tomšičevem trgu, če bi mojster Bakievič posta- vil pred lokal lične bele mizi- ce in stole... 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 15 plesnih parov v šmartnem Kulturno umetniško druš- tvo v Smartnem v Rožni doli- ni ima tudi folklornonsekci- jo. Zdaj je eno leto, odkar so se zbrali mladi in se dogovo- rili za udejstvovanje tudi na tem področju, rali Dobro so prijeli za delonin sekcija ima danes že petnajst parov vne- tih plesalcev in plesalk. To so sami domačini, fantjd in de- kleta različnim poklicev, to- da, vsi ogreti za narodne ple- se in pesmi. V vsem tem času delajo pod strokovnim vodstvom folklorne sekcije Zelezničar- skega prosvenega drkštva France Prešeren. Tu so našgi dobre mentorje. Vadijo pod vodftvom Eda Gaberškj ter Francj in Anice Pavlic. In ne samo to, Prešernovci jim po- sojajo tkdi narodne noše, kar je seveda olajšalo njihovo de- lo, še zgastc po denarni plati. In sploh je sodelovanje med njimi več kot vzorno. M. B02IČ loške poletne kulturne prireditve TRADICIJA Z MALO ZAČETNICO Smola z vremenom, pa vendar uspešno srečanje borcev Naj nam prizadevni orga- nizatorji, amaterski delavci prosvetnega društva Marjan Rap iz Loč pri Poljčanah ne zamerijo preveč »male začet- nice«! Dejstvo je, da gre za dobro, sedaj že 9-letno tradi- cijo loških poletnih kultur- nih prireditev, da pa pozna- valci in obiskovalci teh pri- reditev sentimentalno vzdi- hujejo za pretkelimi leti. »Velike začetnice« letošnjim prireditvam pač nismo mo- gli prisoditi, še posebej, če jih presojamo z nedeljskega vidika osrednje svečanosti - Kjnečkega praznika in to pot vseobčinskega srečanja bor- cev NOV konjiške občine za praznik vstaje slovenskega naroda. Morda sta dva objektivna razloga, in tretjega pol, da ne moremo govoriti o kakšni ra- sti samih prireditev v bolj kulturniško poslanstvo. V mislih imamo naslednja ra- zloga: smola glede vremena. da so osrednjo prireditev morali prestaviti za teden dni in vsesplošno varčevanje ali navajanje na varčevanje, tudi zaradi energetske krize, če smo na ta način skušali razumeti tudi aktualen na- mig nedeljskih osličkov s kantami za nafto! Bili so na- mreč sestavni del dovolj simpatične, a kratke »fol- klorne« povorke starih kmečkih običajev. Sama povorka »kmečkih običajev in opravil« je žal, le folklorni dodatek, bolj za do- bro voljo, kot pa za zvestobo narodopisnemu izročilu. Sicer pa je letošnji pro- gram loških prireditev raz- deljen na pet področij: glas- beno-zabavnega, folklorne- ga, razstavnega, gledališkega in filmskega! Pa lepo po vrsti! Spodbudni so rezultati filmskega dela programa, ki že daje prve plodove: pove- čan interes za domače film- ske stvaritve! Prav tako je filmski program porazdeljen čet vse leto, kar mu daje pe- čat kontinuiranosti ali pa stalne filmsko-kulturne do- ziranosti. Gledališki program pride šele na vrsto: Slava Klavora iz Maribora s »Tolmunom in kamnom« v septembru, te- daj pričakujejo še gostova- nje SNG Maribor, zaokrožiti pa nameravajo gledališki del z NAŠO BESEDO 79 v okto- bru. Dober je razstavni pro- gram prireditev: odprti sta razstavi likovnih amaterjev konjiške očine in knjig o de- lavskem gibanju v loškem kulturnem domu, oktobra pa bo akvarele razstavljal Goce Kaladžijski. Skromen je folklorni del! Poleg že omenjene »povor- ke« ga je sestavljal le nedelj- ski nastop folklorne skupine LIP iz Slovenskih Konjic. Kaj dosti več ne moremo reči o glasbeno-zabavnem delu programa, ki so ga v so- boto zvečer krasile čedne Fi- lipinke, ansambel Svveet Stuff. Edina svetla točka v tem delu pa je predviden na- stop Slovenskega okteta v soboto, 4. avgusta ob 20. uri na gradu Pogled s sodelova- njem igralca Janeza Ro- hačka. Vsekakor pa je bilo prete- klo nedeljsko popoldne v Ločah prijetno in veselo. Srečanja borcev NOV konji- ške občine se je udeležilo okrog 2000 ljudi, slavnostni govornik jo bil sekretar ob- činske konference ZK Slo- venske Konjice Maks Breč- ko, poleg že omenjenih pa so sodelovali še narodnozabav- ni ansambel, ki je skrbel za srbeče pete, dramski igralec Andrej Kurent je bil zadol- žen za kulturno žejo prisot- nih, godba pokrovitelja le- tošnjih prireditev v Ločah, konjiškega Konusa pa je pri- sp)evala k svečanemu vzne- mirjenju množice. Lepo in sončno vreme pa je bilo dar naravo. Najlepši! MITJA UMNIK Kmečkega praznika in srečanja borcev NOV konjiške občine se je udeležilo veliko ljudi; najmanj 2000 jih je bilo! Prikupen je bil šopek belokranjskih plesov folklorne skupine LIP iz Slovenskih Konjic. ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA MUZEJA V CEUU PET SLIK JANEZA ANDREJA STRAUSSA Pravo bogastvo celjskega muzeja predstavlja 5 oljna- tih podob, katerih avtor je slovenjegraški baročni sli- kar Janez Andrej Strauss in so razstavljene v dvorani pod Celjskim stropom! Gre namreč za zanimivo motiviko profanega sli- karstva, ki je v opusu Janeza Andreja Straussa ohra- njena v dokaj omejenem obsegu... Saj izpričuje le nekaj portretnih podob in lovskih tihožitij v Sokliče- vem muzeju v Slovenjem Gradcu ter nekaj maloštevil- nih detajlov na nabožnih podobah, kolikšno zanimanje je imel nadarjeni slovenski slikar za žanrsko sli- karstvo, kakršno se je uveljavilo že prej v umetnostnih dosežkih holandskih in severnoitalijanskih mojstrov. Janez Andrej Strauss se je rodil slikarju Mihaelu, 13. XI. 1721 leta, v Slovenjem Gradcu. Po očetu je pravzel slikarsko delavnico in se kmalu uveljavil kot dober in zato tudi iskžin umetnik. Ustvarjal je cerkvene podobe na Slovenjgraškem, avstrijskem Koroškem, celjskem, mariborskem in na ptujskem področju. Umrl je v Slo- venjem Gradcu, 13. XI. 1783. Straussove slike v celjskem muzeju so nastale okoli leta 1770. Na teh slikah so prikazani motivi tihožitij s sadjem, posodo, divjačino in drugim inventarjem v kombinaciji s sedečimi figurami - štirimi mladimi možmi in ženo. Vsaka od teh oseb je aktivirana na svoj način - bodisi s piščaljo, z rakom, pipo, košaro sadja ali z nabodalom. Kompozicijsko so prizori vezani na mize v ospredju, kjer so razpostavljeni rekviziti, za temi pa figure, ki so poudarjene z zastavljenim ozadjem v sre- dini in odprtostjo v pokrajino - tudi z arhitekturo - ob straneh... Zanimiva oblačila in frizure upodobljencev, pa tudi nekateri predmeti izpričujejo zanimivo kultur- nozgodovinsko obeležje v času nastanka naslikanih podob... Prizori pa so podani v načinu, ki je najbližji realizmu: v barvitostih, svetlobno temnih kontrastira- njih, primerni plastičnosti in v drugem. Ce primerjamo »celjske slike« s portreti in tihožitji, ki jih je Andrej Strauss ustvaril ločeno po tamah te- mah, ugotovimo, da je na »celjskih« tihožitjih s figu- rami dosegel z združitvijo obeh sižejev maksimalno učinkovitost. Saj gre za izrazite, individualizirane por- trete, ki so uglašeno vkomponirani v celoto skupaj s tihožitji in v ozadjih tudi z malimi detajli iz pokrajin- skega okolja! In zato so prav te slike polne posebnega razpoloženja in so izjemna kvaliteta baročnega sU- karstva na Slovenskem Štajerskem... Te Straussove slike, ki so prikazane na stalni razstavi v Stari grofiji, si je vsekakor vredno ogledati. MILENA MOŠKON KOSTUMI CVETE MIRNIKOVE V torek so v Likovnem salonu zaprli zanimivo razsta< kostumografskih del Cvete Mirnikove. Gre za eno redki razstav, ki prikazujejo kostumografijo v njeni pravi vloj kot enakovredno funkcionalno likovno področje. Cveta IVli nik je končala šolo za oblikovanje v Ljubljani, lansko leto diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Be gradu (katedra za kostumografijo - scenski kostum) P prof. Dušanu Rističu. Istega leta je realizirala prvo satf stajno kostumografsko delo: Pindarovo odo Janeza Zmavi za SNG Celje, skupaj z Mijo Jarčevo Ženitev prav tako' SLG Celje, leta 1979 pa Pirandelovo komedijo Kaj je f snica? za Primorsko dramsko gledališče. št. 30 - 2. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 VASA STRAN lep odnos Veliko je bilo kritike na ra- čun sprevodnikov v avtobu- sih. Naj povem, da so tudi izjeme, ki zaslužijo pohvalo. O tem sem se prepričala, ko sem se peljala z avtobusom 14. julija, ki vozi na relaciji Rogaška Slatina-Bled. Iz Šentjurja je odpeljal ob peti uri in petindvajset mi- nut zjutraj. Ko smo se pripe- ljali v Ljubljano, je v avtobus vstopilo več potnikov. Spre- vodnik se je takoj oglasil: »Mladi vstanite in dajte prostor starejšim!« Bila sem priča, ko je rekel mlademu fantu naj vstane. Sam se seveda tega ni spo- mnil. Na njegovo mesto se je vsedla starejša potnica. Ra- zen tega je potnikom poma- gal pri vstopanju in izstopa- nju iz avtobusa. Enako pohvalo zasluži tu- di šofer. Bila sem presenečena, saj kaj takšnega, žal, še nisem doživela. Poudariti še nioram, da je bil sprevodnik mlad. Potniki si želimo čim več takšnih sprevodnikov! HILDA LOKOVŠEK Pot na Lipico 2, Šentjur UREDNIŠTVO: Da, tudi izjeme so, le žal, da jih ne vidimo, zato pa smo bolj ob- čutljivi tedaj, ko gre za na- pako. Razumljivo. Toda, prav je, da bi večkrat pisali o takšnih in podobnih pri- merih. zdaj v redu! v dveh zaporednih števil- kah Novega tednika v mese- cu juniju smo poročali o sla- bo vzdrževanih mostovih na Savinji v Spodnji Rečici na Pobrežje ter v Grušovljah na Homce. Notici sta bih napi- sani s kančkom kritike, ki pa je imela namen opozoriti od- govorne forume ah posamez- nike, da je slab most slabša rešitev, kot če mostu sploh ni. Zdaj pa moramo zapisati, da je popravilo obeh mostov terjalo le dober teden dela, v tem času tudi oviran prehod, in da tudi stroški niso bili pogubni. Torej »trnovska brv« na jeklenih vrveh spet kljubuje muhastemu vreme- nu, »homški most« pa bo vsaj kakšno leto še kos tež- kim kamionom, ki morajo pretovoriti veliko materiala zdaj sem, zdaj tja. J02E MIKLAVC UREDNIŠTVO: Ce smo k temu delu pripomogli z ob- javo kritičnega zapisa naše- ga sodelavca Jožeta Miklav- ca, smo zadovoljni. Novi te- dnik je tudi v tem primeru odigral svojo vlogo. če je smeh zdravje Smo v času počitnic, do- pustov in izletov. Tako je tu- di polzelske upokojence izvabilo na izlet. Avtobus nas je popeljal iz Polzele proti Celju, Laškem, Zidanem mostu, Radečam in Sevnici do Impolce, kjer je bil kratek postanek. Nato Krško-Brežice in Cateške Tophce, kjer smo se ustavili za dlje časa, da smo se ohla- diU in použili krepko maUco. Potem smo jo mahnih na Bi- zeljsko. S hribov so nas poz- dravljale prelepe vinske go- rice in sadonosniki. Kako si oko odpočije v pogledu na vse te lepote. Po vsej tej poti je drvel naš avtobus med sa- mim zelenjem. Zatem smo se ustaviU v Kumrovcu. Ogledali smo si Titovo rojstno hišo, pogu- mnejši pa so odšli še v hrib ter se seznanili s spomin- skim domom. Od tod smo se zatem vozili mimo novih Atomskih To- plic in se ustavili v starih. Tu smo imeU na voljo več časa, zato so se nekateri šli celo kopat. Na vsej poti nas je zabaval harmonikar, pevec in humo- rist Ivan Stare. Hkrati je bil vodnik. Vso dolgo pot mu ni zmanjkalo smešnic. Kako smo se nasmejah! Krepko mu je pomagaj naš dobri zdravnik dr. Lojze Rizmal. Z nami sta bili tudi bolni- ški sestri Ivica in Marjana ter bolniški strežnik. Ce je smeh res zdravje, potem smo na tem izletu pridobili tudi na zdravju. Zdaj smo doma. Odpočili smo se, toda, pogovarjamo se samo o izletu. Zahvaljujemo se vsem, ki so poskrbeli, da nam je bilo lepo! POLZELSKI UPOKOJENCI UREDNIŠTVO: Z vami vred se veselimo lepe poti. Da bi jih bilo še več takih! izletnik odgovarja Tovariš Anton Kopriva je v Novem tedniku dne 19. juhja letos vprašal, ka- ko je s podražitvijo avto- busa na relaciji Gračnica- -Planina. Cene za prevoz potni- kdv določa Republiški za- vod za cene SRS. Naj- manjša cena prevoza v medkrajevnem prometu je 5,00 din in velja za rela- cijo od O do 4 km. Te cene so stopile v veljavo 19. maja letos in pričakuje- mo, da se bodo v kratkem spet povečale. S tovariškimi pozdravi! Direktor TOZD Potniški promet inž. JANKO CESAR UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in sodelova- nje. No, napoved o po- novni podražitvi avto- busnih vozovnic pa res ni spodbudna. moji vtisi s »piva in cvetja« Kot vsakoletni obiskova- lec tradicionalne turistične prireditve »Pivo in cvetje« v Laškem, bi rad posredoval nekaj svojih vtisov. Drugačna, kot prejšnja le- ta, je bila že povorka, v kateri je bilo manj cvetja in drugih zanimivosti, ki so bile v prejšnjih letih. Razstava cvetja je sicer bi- la, toda na njej ni sodelovalo toliko Laščanov-gojiteljev cvetja, kot pred leti. Okrnje- na je bila tudi na prostoru in pestrosti. Zelo uspela je razstava iz- delkov invalidov, čeprav je bila urejena v majhnem pro- storu. Gojitelji ptic - pevk so se lepo odrezali, dobro je tudi bilo, da je bil mestni muzej odprt in da se je lahko sle- herni obiskovalec seznanil z zgodovino Laškega. V nasprotju z razstavami, ki so šle prej korak nazaj, kot naprej, se je gostinska dejav- nost precej razmahnila, je pa tudi krepko udarila po obi- skovalčevih žepih. Vsemu temu se je pridružila še nev- ljudnost strežnega osebja (v Humu, v nedeljo popoldne). Tudi v privatnem paviljo- nu sem dolgo čakal na vino, pri tem pa videl popravek cene za vrček piva od 12 na 14 din. To sem doživel in videl jaz. Morda še kdo drug? Toda, ne glede na to se sprašujem, kje so ob takih prilikah inšpek- torji, da bi sproti odpravljali nepravilnosti. To vam je napisal zvesti bralec in upokojenec ANDI NAPRET, Dol pri Hrastniku uničen nasad v majhni vasici na robu Kozjanskega, v Spodnji Ponkvici, med Šentvidom in Ponikvo, je prve dni julija bi- lo zelo živahno. Te dni so vo- jaki iz Slovenske Bistrice za- sadili krampe in lopate v trdo podnožje kamnitega grička, kateremu domačini, pravijo Bevšeke, da bi opra- vih štiri kilometre dolg izkop za vodovodno omrežje, ki naj bi že novembra začelo napajati ta del kmečkega za- selka. Pri delu so poleg domači- nov pomagali tudi mladinci, sicer brigadirji na akciji »Kozjansko 79«. Tako si bo- do krajani Spodnje Ponkvi- ce z lastno udeležbo in s po- močjo družbe zagotovili dra- goceno pridobitev. Nova pridobitev pa je ter- jala tudi precejšnjo škodo na pridelkih, oziroma na trasi, kjer potgka izkop. Tega so se krajani zavedali in so se za- vestno odpovedali tem pri- delkom, v sicer slabi letini. Druga pridobitev za kraj je nova cesta, ki bo povezala zaselek Bevšeke z dolino. Tudi pri trasiranju ceste so domačini žrtvovali pridelke in precejšnje površine obde- lovalne zemlje. Kljub temu so se prizadeti strinjali, ker se zavedajo pomena te ceste. Ce bi ostalo pri tem, bi zak- ljučil prispevek z velikim za- dovoljstvom. Toda, žal, mo- ram zapisati še drugi del, ki je boleč, zaradi neodgovor- nih in nehumanih dejstev, ki so se pripetila na zemljišču Alojza in Amalije Sajnkar. Svoje razočaranje je pojasni- la gospodinja: »Ko so opravili prve meri- tve za cesto, z možem nisva imela nič proti, čeravno naju ni nihče vprašal za soglasje. Bolelo me je srce, ko so va- ščani začeh podirati sadna drevesa, ki so letos kazala obilen pridelek. Toda, cesta mora biti in zanjo je pač tere- ba žrtvovati. V torek, 17. juhja, pa je pri- šel buldožer in zapičil svoje uničevalne kremplje drugje in ne tam, kjer so vaščani že pripravili teren in kjer je že bil uničen pridelek. Potem je nekdo usmeril delavca na stroju na drugo stran in nam uničil preko štirideset raznih sadnih dreves, ki so edini vir dohodka.« Med pripovedovanjem so ji silile solze v oči. Pa je na- daljevala: »Ko pa je stroj opravil delo, so ugotovili, da ta trasa sploh ne ustreza za cesto, ker je prestrma. Tako so si lahko privoščili. Zakaj? Ali je morda res, da se mla- dim ne zdi potrebno, da bi vprašali za soglasje? Zakaj nas ignorirajo? Zdaj, na stara leta, si morava iskati z mo- žem pravico na sodišču. V svojem življenju še nisem imela opravka s sodiščem.« Povprašala je po svojih pravicah, ki so bile oskrunje- ne. Toda, potrebno bo pov- prašati tudi po odgovornem, ki si je to dovolil. Družba mu je naložila nalogo širšega in- teresa, ki narekuje tudi pra- vilno pot k uresničevanju sprejetih nalog. Dejanje pa dokazuje zlorabo družbenih pooblastil, prav tako nehu- mane in neodgovorne od- nose do krajanov, ki sodelu- jejo in s svojo udeležbo pri- spevajo k razvoju kraja. Povzročeno škodo bo tre- ba poravnati, čeravno v celo- ti se ne bo dalo, kajti uničen je nasad, ki je dolgoročnejši in je bil roden. Pa še to: interes za gradnjo ceste se je rodil ža pred tremi leti. Tedaj so zgradih 700 m ceste. Gradili so jo: Sajnkar- jeva sina in Kokot, ki imajo na pobočju hribčka vinogra- de. Takrat so povabili k so- delovanju še prebivalce za- selka Bevšeke, ki so to zavr- nili. Seveda so gradili sami in z lastnimi sredstvi. A. S. UREDNIŠTVO: Pismo ni ^anonimno, sicer bi ga ne ob- javili. Prav bi bilo, da bi se oglasil kdo iz krajevne skupnosti in zapisal, kako in kaj. NAŠ KRAJ obnovljeno igrišče v velenju Potem, ko je centralno otroško igrišle ob Šaleški ce- sti v Velenju že povsem pro- padlo, dobiva zdaj novo po- dobo. Delavci Komunalnega centra iz Velenja zaključuje- jo montažna gradbena dela na igriščih, površine preko poldrugega hektarja. Vzrok za slabo vzdrževa- nje starih objektov je bil v ogromnih stroških (nad štri- deset milijonov starih dinar- jev letno) ter v nedorečeni politiki lastništva in uprav- ljanja. Ko je zaživelo delo Skup- nosti otroškega varstva, so se reči spremenile. Preuredi- tvena dela so se pričela že zgodaj spomladi. Dotrajane objekte so porušili, nekatere pa prestavili na druga igri- šča, kjer so zdaj kot samo- stojna igrala. Nova, ki jih iz- deluje »Imont« iz Otiškega vrha, so razdeljena na igrišču po skupinah glede na starost otrok in med seboj povezana z asfaltnimi potmi. Igrišče bo pod nadzor- stvom in strokovnim vod- stvom dežurnih vzgojiteljev. Za izvedbo projekta so morali zagotoviti 240 milijo- nov starih dinarjev. J02E MIKLAVC mladinska organizacija v latkovi vasi v Latkovi vasi smo usta- novili novo osnovno mladin- sko organizacijo. Imenuje se Mrastje, ker je večina njenih članov doma iz tega dela Lat- kove vasi. popravek v reportažnem zapisu o delu in življenju znane- ga glasbenega pedagoga Oskarja Leskovška iz Ce- lja, objavljenem 19. juli- ja, je bila tudi beseda o priznanjih in pozorno- stih, ki jih je bil deležen ob letošnjem zaključku šolskega dela. Da, priz- nanje in darilo mu je po- dejlil kolektiv celjske Glasbene šole, ki je seve- da Oskraju Leskovšku pomenilo veliko, zelo ve- liko. Izvolili smo člane predsed- stva in vodje športne, kultur- ne, planinske ter sekcije za informiranje, družbeno sa- mozaščito in ljudsko obrambo. Predsedstvo je sprejelo pravilnik dela in delovni načrt. Mladi si bomo najprej uredili igrišče za odbojko ter za mali nogomet, do zime pa tudi klubsko sobo. DAMJANA ŽOLNIR dobra volja pomaga Vasi Pusto polje in Potok sta imeU v deževriih dneh po cestah mlakuž in blata preko mere, pa so sklonih, da mo- rajo cesto dokončno urediti. To jim je tudi uspelo in kma- lu je skozi obe vasi pokazala svojo lepšo podobo asfaltira- na cesta. Uspeh te akcije je op>ogu- mil, krajane lotih so se do- graditve gasilskega doma. Marljivo so poprijeh za delo in 25. juhja je bila svečana otvoritev obnovljenega doma. Tudi lovci niso mirovah. Lovska družina Dreta iz Na- zarij je v lovskem domu na Korošici proslavljala pobra- timstvo z lovsko družino Velka. 22. julija so borci u Kokar- jih pr"5slavih dan vstaje Slo- venskega naroda, letošnje partijske jubileje in 35-letni- co osvoboditve Savinjske doline. Tako so bih zadnji meseci dokaj razgibani, še vedno pa ni rešena dolgoletna želja krajanov, da bi dobiU ob av- tobusni postaji tudi čakalni- co. Zadnjo so že večkrat pro- sili, pa tudi v Novem tedniku je bila že dvakrat objavljena njihova prošnja. Najbrž bo treba tudi za čakalnico strni- ti sile v Krajevni skupnosti. FRANC FLERE POROKE CELJE POROČILO SE JE 17 PA- ROV, OD TEH: ANTON ŽLAUS, študent iz Globoč in ALOJZUA FEVŽER, logoped iz Mlač; DRAGO ZIMSEK, skladišč- nik iz Paneč in MILENKA KLENOVSEK, delavka iz Dola pri Laškem; IVAN PLEVNIK, skladiščnik iz Sel in IVANA JEZOVŠEK, snažilkaiz Stor. SMRTI CELJE AOTON MAROH, 77, Crešnjice; FRANC BENE- DEK, 70, Jankova; ANTO- NIJA CREPINŠEK, 67, Leš- je; IVAN OVTER , 2 dni, Vi- ne; TEREZIJA GOMIN- SEK, 72, Drešinja vas; MA- TILDA VIDALI, 71, Slov. Konjice; MIRKO KRIŽA- NEC, 44, Log; ANTON FINK, 72, Celje; ANDREJ VIDEČ, 72, Kanjuce; TERE- ZA VUCKOVIC, 91, Celje; RENATO URSNIK, 71, Ma- ribor; FLORJAN TRUNKL, 59, Zg. Laže; KATARINA VOLK, 73, Drožanje; MAR- JETA DOBNIK, 82, Dobrov- Ije; ANGELA VERSNAK, 97, Celje. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 31 dečkov in 20 deklic Spored od 2.8. do 8.8.1979 Četrtek, 2. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V četr- tek za vas (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 3. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 4. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športni pregled, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo- reda. Nedelja, 5. 8.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Joj, kam bi del, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna od- daja, 13.15 Zveplomer, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 6.8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9,00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16,00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17,15 Instrumentalna glasba, 17.30 Športni pre- gled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 7. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9.00 Poročila). 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 8. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dooldan z vami, (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda, i OBISK V KS PES JE V VELENJSKI OBČINI PES JE NE »PASJE«Ž Pod Lllljskim gričem, kjer naj bi včasilt m lilije, se med dvema gostilnama (to Je me^ drugi strani razprostira krajevna skupnos Krog se je znova zavrtel in na vrsto je prišla velenjska občina ter s tem predstavitev ene izmed njenih krajevnih skupnosti na sredinskih straneh Novega tednika. Na pot z željo, da čimveč izveva o kraju, ki leži sredi na rela- ciji Velenje-Soštanj, sva odšla s kolegom Lojzetom Ojsterškom, človekom, ki že vrsto let z nami sodeluje in ki je izvrsten poznavalec kra- jev in dogodkov v svoji ob- čini. Dogovor je bil kratek, ven- dar jedrnat - gremo v Pesje! Ob tem moram priznati, da je bil osnovni motiv prav se- stavek Lojzeta Ojsterška o delovanju in vsestranski ak- tivnosti prostovoljnega ga- silskega društva v Pesjem, ki je pred dnevi dobilo za svoje boljše delovanje novo avto- cisterno TAM 110. To pa še zdaleč ne pomeni, da je to vse in da so v Pesjem samo gasilci aktivni. Predno kon- čamo z njimi naj povem to, da jih kot predsednik vodi Karel Centrih in da je najsta- rejši član iapokojenec Ivan Mele, ter da se že zdaj pri- pravljajo na skorajšnjo grad- njo novega gasilskega doma, ki bi ga naj predvidoma za- čeli graditi čez dve leti. Ta- krat bodo starega sedanjega na področju obstoječega ru- dnika podrli in zgradili nove- ga na že rezerviranem pro- storu za sedanjimi prostori krajevne skupnosti. Želja krajanov pa je, da bi ob tisti priložnosti, ko bi začeh gra- diti nov gasilski dom (pre- dvidoma leta 1981), ta dom povečali in spremenili v več- namensko stavbo, kjer bi »zatočišče« dobile tudi kra- jevne družbenopolitične or- ganizacije in še kdo. Želje so, treba jih je samo uresni- čiti ... V NOVO RASTOČEM KRAJU V legitimaciji kraja Pesje je pravzaprav zelo malo po- datkov, pa še ti niso točni do »pike«, kot se temu ob takš- nih priložnostih rado reče. V kraju, ki se razprostira pod Lilijskim gričem in Partizan- sko cesto (glavna cesta med Velenjem in Šoštanjem) med na eni strani gostilno Hartla Ostrovršnika in na drugi go- stilno Polarna (krajevni me- ji!), je trenutno zabeleženih nekaj več kot 1200 krajanov, od tega jih je zaposlenih 530 in imajo okoli 290 gospodinj- stev. Pod krajevno skupnost spada tudi zaselek Podgorje na drugi strani Lilijskega hriba, kjer bi nekoč naj cve- tele velike, bele lilije... Med Lilijskim gričem in novo ra- stočim naseljem čudovitih individualnih stanovanjskih hiš je še lepo ohranjena gra- ščina, kjer je bila včasih spredaj konjušnica, za kate- ro je skrbel lastnik imeno- van Pesek in iz tega naj bi se rodilo tudi ime za današnje Pesje... Graščino naj bi v dogle- dnem času po zamislih spre- menili v objekt širšega po- mena! V Pesjem so imeli včasih svojo pekarno pa tri mesarije (danes eno in še v tej ne ko- ljejo, ampak meso samo pri- peljejo!) in tri trgdvine ter mnogo drugega, lani pa so komaj po petnajstih letih »buhanja« (kot pravijo do- mačini) le prišli do sodobne- ga trgovinskega objekta več- jega »kalibra«. To, da imajo dve gostilni, smo že poveda- li, saj predstavljata mejo Pesjega, imajo pa še bife upokojencev in nekaj male- ga v samopostrežnici. Naj- bolj veselo pa je vsako leto na tistih prireditvah, ko do- mačini (vehki mojstri v pri- pravi mesa!) spečejo tudi po več kot 300 kg težkega vola na žaru! Zadnjega so spekli in seveda pojedli (sline se še zdaj cedijo tistim, ki ga niso dobili...) ob letošnjem prev- zemu nove gasilske avto ci- sterne! NOGOMET, ROJEN V PESJEM! Malodko ve, da je današnji nogometni klub Rudar Vele- nje, ki se pripravlja na tretji zaporedni start v II. zvezni ligi, bil »rojen« v Pesjem. Pripoveduje tajnik krajevne skupnosti Karel Hladin, ki je sam tudi aktivno nastopal kot nogometaš dvanajst let na mestu levega krila: »Kamor smo šli, smo zma- gali in zato smo bili kanu njani. Med ustanovitelji m gometnega kluba so bili Ki rel Vajthauser (zdaj že poko ni) pa Ernest Krump - pp vratar, prej igral pri celjskei Olimpu, potem tudi pr predsednik Rudarja in dru zaslužni možje. Prvo igriši smo imeli pod Skalam i Vogovem travniku. Ko se že pogrezalo smo vseei igrali in to kar v blatu. Dru( igrišče smo imeU v Pesju i tako imenovanem Senic vem travniku, kjer so zdaj i dividualne hiše. Tretja lok cija je bila nasproti železi ške postaje Velenje, kjer zd stoji prva delovna hala Goi nja, četrta pa je ob jezer tam kjer je igrišče še dan« Aktivno sem igral na va prvih treh igriščih, na za njem pa ne več.« IMAJO... ŽELIJO... V Pesjem imajo »ta mal( osnovno šolo, to se pravi i sto s štirimi razredi. Zrav je vrtec, nov, ki so ga dobil pomočjo referendumsk sredstev. Poleg lani zgreje sampostrežnice je lepo oti ško igrišče. Nad tem je asJ tirano igrišče za male spon Ob gozdu bodo gradili i kreacij ski center in to na i vršini 18 hektarov. Pol ostalega že imajo tudi mai šo skakalnico. Pripravlja tudi projekt za novo telo\i dnico ob osnovni šoli. Pol sedanjih prostorov krajevi skupnosti urejujejo prosto kjer bo trafika. Glavna inv sticija pa je usmerjena v: gradnjo toplovoda pa vod voda v Podgorje, uredit nekaterih cest... Vsega ne »Višinski« pogled na Pesje, kjer prevladujejo novogradnje in med njimi seveda indivi- dualne stanovanjske hiše. Lani so dobili prepotrebno novo samopostrežno trgovino, ki je trenutno tudi najlepši objekt v kraju. Spretni Lojze Ojsteršek je takoj zbral večjo skupino otrok, ki mu je »požirala« na lepo urejenem otroškem igrišču. Na vrhu Podgorja hitijo delavci izvajalca del Mirka Purga z gradnjo dveh rezervoarjev (200 kubikov) za vodovod. Najstarejši krajan v KS Pesje je Ivan Bizjak, po dom« dopolnil 89 let. Nekaj časa je rudaril, delno pa se je U življenje je bil napreden. Ob zadnji akciji, ko so zb avtocisterno^je prispeval 5000 din! Novih seveda! O ga obiskali krajani in mu tudi zaigrali na tamburice Bizjak (na sliki spredaj na stolu)! jfg^OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OP RINKE PO.SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ■ OD R Wl VEČ mJENJE liko uspevale po pripovedovanju lepo cvetoče Ostrovršnik Hartlovo na eni in Polamovo na isje z okoli 1200prebivalci! eli, če ne bi pomagali tudi irostovoljnim delom kraja- sami, ki so lani in letos do eva objave opravili že n delovnih ur! ; trpkostjo povejo, da so e včasih v Pesju kolonije tu in tam kakšna koča. laj pa je to mlado, skoraj vo naselje. Cvet v odpira- li Tudi naslov današnjega pisa je tako mišljen, v pri- [)dobi: včasih je bilo hudo, avTio, danes je zaradi pri- osti in vsestranskega dela Ije. In bolje še bo! >redsednik sveta KS Pes- je Jože Slatinšek ml., »dsednik skupščine KS te Jerič st., predsednik ijevne organizacije SZDL dvik Hribar, sekretar kra- ■ne organizacije ZKS Šte- i Matvoz, predsednik kra- ne organizacije ZSMS irjan Jerič, predsednik ijevnega odbora ZZB »V Jože Jerič st., predse- ik PGD Karel Centrih, (dsednik krajevne organi- lije Rdečega križa Jože Pi- inik, društvo upokojen- rvodi Leopold Meh, pred- Inik DPD Svoboda je Pe- Jerič, predsednik Druš- j)rijateljev mladine Mari- Zorž in mentor krajevne ipnosti ter predsednik ira KS v skupščini občine lenje Tone Hladin. Irbanistični oz. zazidalni irt Pesja so sprejeli leta 3> prvi del razvoja opravi- ti takrat pa do leta 1974, igi del pa je v teku po tem i Prevladuje individual- stanovanjska gradnja. > do leta 1968 so na komu- lem področju močno Btajali, po tem letu pa so izni prvi premiki! VESEUE OB TAMBURAŠKIH ZVOKIH Med redkimi »starejšimi« kulturnimi sekcijami v kraju Pesje je brez dvoma njihov tamburaški orkester, ki so ga ustanovili menda že leta 1929, kot če s£ prav spominja Karel Hladin. Takratni ka- pelnik je bil Jakob Cepelnik, iz »prve« garniture nastale z ustanovitvijo pa danes še igrata Karel Hladin in Franc Dobnik. Igrali so vse do II. svetovne vojne, potem so za nekaj časa prekinili pa po- novno začeU v pomlajeni po- stavi po vojni in spet preki- nili. Mirovali so do leta 1970, ko so se znova zbrali ob usta- novitvi Šaleške folklorne skupine in od takrat dalje pridno igrajo ter seveda tudi nastopajo. BREZ MIROVANJA Tako bi lahko zapisali ob zaključku daljšega obiska v krajevni skupnosti Pesje v velenjski občini. Pred leti so bile težave, danes jih posku- šajo z delom in voljo čimhi- treje odpravljati. Doslej jim to tudi uspeva. Mlado, cveto- če in rastoče naselje dobiva lepšo in sodobnejšo podobo. Bele hiše, ki so z rožami na oknih in po vrtovih zrastle sredi travnikov pod Lilij- skim gričem kot najlepši šo- pek gob po dežju v gozdu, so rezultat pridnih in napre- dnih rok. Ob vsem tem na- stajajo spremljajoči, obvezni objekti, kot trgovina, toplo- vod, vodovod, urejene ceste, vrtec, otroško igrišče, re- kreacijski prostor in podob- no, kar sodi zraven. Kot so v razUčnih krajih velenjske občine lahko po- nosni na številne zadnje pre- mike na boljše v sodobnost, to isto velja tudi za krajevno skupnost Pesje. Možje, ki vo- dijo to skupino prizadevnih ljudi, z veseljem povedo vse, kar so naredili, trezno misli- jo in govorijo o izvajajočih se nalogah in prav tako trezno ter preudarno molčijo o na- črtih. Teh ni malo! »Bolje je najprej narediti pa potem govoriti,« bi lahko rekli za njihovo parolo, kate- re bi se morali držati tudi drugi. To ni slaba parola, kaj- ti »najprej delo, potem pa...« Nekdo je bolj za sebe pri- pomnil, češ, škoda, da ob vsej tej lepoti ne rastejo več lilije, simbol Pesjegal Mor- da pa bi ob vsem kazalo ra- zmisliti tudi o tem, kajti za- kaj ne bi lepega delčka zgo- dovine združili s čudovito sedanjostjo pa optimistično prihodnostjo! Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK Jože Jerič starejši je predse- dnik skupščine Krajevne skuprosti Pesje: »Izredno veliko smo naredili prav v zadnjih letih, seveda pa pri tem ne mislimo ostati, saj imamo še mnogo načrtov za nove potrebne objekte.« Jože Slatinšek mlajši je predsednik sveta Krajevne skupnosti Pesje: »Trenutno je naša največja investicija v izgradnjo toplovoda, s kate- rim smo začeli lani in naj bi predvidoma končali že pri- hodnje leto. Pri tem izredno veliko pomagajo sami ob- čani.« Karel Hladin je tajnik Kra- jevne skupnosti Pesje in člo- vek, kjer se dajo v najkraj- šem možnem času dobiti vsi potrebni podatki iz bogate legitimacije krajevne skup- nosti, kot je Pesje. »Že leta 1929 smo ustanovili tambu- raški orkester, ki še danes deluje.« Ludvik Hriliar je predse- dnik krajevne organizacije SZDL Pesje: »Lani smo do- bili prepotrebno novo samo- postrežno trgovino, zdaj gra- dimo toplovod, ki je naša največja investicija. Priprav- ljamo se na gradnjo rekrea- cijskega centra ter telovadni- ce ob osnovni šoli.« Tone Hladin je mentor v Krajevni skupnosti Pesje pa tudi predsednik zbora kra- jevnih skupnosti v skupščini občine Velenje. Je tudi pred- sednik gradbenih odborov za ureditev vodovoda, toplo- voda in za cesto v zaselek, ki spada pod Pesje, to je Pod- gorje. Polna obremenitev! Milan Hladin je član sveta Krajevne skupnosti Pesje in gospodar doma družbeno - političnih organizacij: »Se- danji prostori so dokaj neu- strezni za delo, ki ga uprav- ljamo. Ob začetku novograd- nje gasilskega doma bi radi, da bi dobili prostore tudi za ostale dejavnosti.« Leopold Meh ni poznan sa- mo kot dober, spreten in iz- najdljiv fotograf, temveč vo- di tudi zelo aktivno Društvo upokojencev v Pesjem. Tudi to društvo ima probleme s prostori in zato vsi vidijo re- šitev v že prej omenjeni no- vogradnji, kjer bi dobili ustreznejše prostore. ^'^> ki je 15. maja letos '•J* s kmetijstvom. Vse 6m novo gasilsko "> rojstnem dnevu so '^Sa zdrava leta, Ivan ^•»to: LEOPOLD MEH Gradnja toplovoda v Pesjem lepo napreduje. Pri zadnji večji prostovoljni delovni akciji je sodelovalo več kot 70 krajanov. Z gradnjo toplovoda so začeli lani, ko so poteg- nili prvi vod od magistralnega voda do nove trgovine in jo tudi začeli ogrevati. Letos z deli nadaljujejo in želijo z gradnjo končati v dveh ter ne predvidenih treh letih. Tisti dan, ko smo se potepali po Pesju, smo obiskali tudi zaselek Podgorje, kjer sta trenutno dve večji delovišči - pri izgradnji vodovoda in urejevanju ceste, ki bo spe- ljana v dolžini 800 m do priključka na nastajajočo Šale- ško magistralo. Na sliki je skupina 40. brigadirjev, ki sicer delajo na Šaleški magistrali. Za nekaj ur so skočili še v Podgorje. V brigadi so mladi iz Subotice, Vrnjačke banje in Velenja. §OTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 mehanizacija v zasebnem kmetijstvu DOBER PREMISLEK - DOBER NAKUP Zvone Tanc iz KZ Celje v nekaj nadaljevanjih svetuje Mehanizacija v zaseb- nem kmetijstvu je postala sestavni in neločljivi del vsake tehnologije. Potre- ba po rabi strojev v kme- tijstvu je posledica po- manjkanja delovnih mo- či, predvsem ročnih. Te- hnika v kmetijstvu je do- segla takšno razvojno stopnjo, da danes že omo- goča celotno mehanizira- nje pridelovanja in prede- lovanja pridelkov prehra- ne in krme v kmetijstvu. Zato je uporaba strojev v kmetijstvu upravičena, če z njihovo vključitvijo vnašamo tudi vsa najno- vejša tehnološka dogna- nja. Stroj ne zmanjša in ne olajša samo težkega fi- zičnega dela in opravi de- lo v najkrajšem času, omogoča odpravo delov- nih konic ter nas reši na- jemanja tuje delovne mo- či. Nenazadnje bi moral stroj poceniti pridelova- nje in prav to pa z upora- bo in nakupom strojev le poredko dosežemo. Stroj je postal že tako nenadomestljiv, da na ce- no storitev pri nabavi stroja pozabimo. Res je tudi, da je od sezonske iz- koriščenosti odvisno, ko- liko so stroški rabe stro- jev udeleženi v ceni pri- delka, vendar moramo dostikrat stroj jemati kot neizogibni pripomoček za ohranitev obsega kme- tovanja, kar pa ni vedno usklajeno z ekonomskimi zakonitostmi. Tako je po- stal stroj tisti, od katerega je odvisno ali bodo na kmetijah še kmetovali in v kakšnem obsegu. Za rabo traktorja kot osnovnega pogonskega stroja in tudi priključkov, se po svetu in tudi pri nas že kažejo težnje po na- daljnjem razvoju v kme- tijski mehanizaciji. V po- jasnilo naj navedemo sa- mo nekaj ugotovitev. Na kmetijah uporabljajo ve- dno več močnejših trak- torjev z nad 30 KM. Kme- tovalec se odloča za moč- nješi traktor s 40 KM. Po- večana moč traktorjev pa omogoča rabo strojev, ki zahtevajo takšno pogon- sko moč (npr. silokon- bajn, trosilnik gnoja itd.). Večja moč traktorjev pa tudi omogoča večjo de- lovno hitrost in večjo de- lovno širino posameznih priključnih strojev. Pri naših zasebnih kme- tovalcih so sicer omejene možnosti spričo majhne sezonske izkoriščenosti priključkov oziroma maj- hnih obdelovalnih povr- šin. Na družbenih pose- stvih predvsem v Slavo- niji in Vojvodini, kjer so parcele večjih dimenzij, pa se težnje po še težjih traktorjih in večjih prik- ljučkih vse bolj uveljav- ljajo. Za osnovno obdela- vo uporabljajo traktorje do 30 KM z devet brazdni- mi plugi, krožnimi brana- mi nad 10 m delovne širi- ne, 12 vrstno sejalnico za koruzo s kapaciteto 10 kn^h, trosilniki umetnih gnojil, ki na dan pognoji- jo 20 ha in 6-vrstne kom- banje za spravilo koruze itd. Z rabo sodobnejših in težjih strojev je povezana uporaba tudi sodobnejših dosežkov elektronike, ke- mije in agronomskih zna- nosti. Tako postajajo elektronska kontrola izmetavanje semena, uporaba herbicidov in vnašanje insekticidov, pravilna izbira in uporaba gnojil, raba semena priz- nanih sort, sestavni del tehnologije posamezne poljščine. To pa pomeni, da je le uporaba vseh na- štetih rešitev in njihovo medsebojno dopolnjeva- nje skupno z ustreznimi stroji lahko zagotovilo za sodobno kmetovanje, ki lahko kmečkega delavca izenači z industrijskim. ZA KAKŠEN STROJ SE NAJ ODLOČI KMETIJA Ko se odločamo, da bomo kmetijo opremili s stroji, je izredno pomembno, da do- bro premishmo, kakšen stroj bomo kupih. Ne smemo gle- dati preveč ah samo na pro- izvajalca ah znamko stroja, še manj pa na trgovčevo re- klamo, temveč se moramo pri nakupu strojev ozirati na potrebe Jonetije in tehnično izpopolnjenost stroja. Za takšno odločitev pa moramo poleg delovnega plana za po- samezen stroj vedeti vsaj bi- stvene tehnične značilnosti stroja, ki so potrebne, da bo delo najbolje opravljal. Sele potem se odločimo za znam- ko in tip, pri čemer pa včasih na dokončno odločitev vpli- va tudi cena. Traktor je kot osnovni po- gonski stroj običajna prvina kmetije, zato bomo najprej navedli nekaj njegovih po- membnejših značilnosti. Osnovno vodilo pri odločitvi o nabavi traktorja mora biti njegovo delovno mesto. To pomeni, da moramo upošte- vati, kakšno delo bo traktor pretežno poravljal in v kakš- nih delovnih razmerah bo delal. Tako je treba oceniti ali ga bomo uporabljali za poljedelstvo, za pridelovanje sena ah drugo kmetijsko proizvodnjo in ah bo delal v ravnini, v nagibu ah bo pre- težno spravljal les iz gozda. Na podlagi teh ugotovitev in premišljene ocene se bomo odločili: - Iz značilnosti kmetijske proizvodnje poznamo po po- rabnosti standardni traktor s pogonom na zadnja kolesa, traktor s pogonom na vsa šti- ri kolesa in pregibne trak- torje. - V Sloveniji je raba stan- dardnih traktorjev na zadnji in prednji pogon 6,5 krat večja kot pregibnih traktor- jev. - Od standardnega dvoo- snega traktorja zahtevamo zaradi njegove večstranske namembnosti, da mora imeti določene konstrukcijske sposobnosti, ki mu omogo- čajo širšo rabo v kmetijski proizvodnji: a) normiran tritočkovni priključni sistem b) dvostopenjske sklopke, vgrajenega bočnega odgona za kosilnico c) regulacijske hidravlike in dovolj širokega koloteka - Normiran trotočkovni sistem je potreben zato da na traktor lahko priključimo vse priključke, ki imajo ena- ko normirane priključne si- steme. - Raba traktorja v polje- delstvu in travništvu je nuj- no da ima dvostopensko sklopko, ker se večkrat za- maši delovno stroj. V trav- ništvu je nujno, da ima bočni odgon za kosilnico. Za izrec- no delo v poljedelstvu je nuj- no da ima regulacijsko hi- dravliko. To pomeni, da hi- dravlika med delom samo- dejno uravnava lego oziroma višino priključenega stroja (npr. pluga). - Nadaljnje merilo pri izbiri traktorja je medosna razdalja (dolžina) traktorja. Novejše konstrucije so dalj- še. Za traktorje 35 KM velja, da naj bo merilo za medosno razdaljo okoli 56 mm KM. Medosna razdalja je odločil- na za vzdolžno stabilnost traktorja (stabilnost pri vož- nji navzgor). Ta je temvečja čim bolj naprej od zadnje preme se nahaja težišče. To pomeni, da so dolgi traktorji (z dolgim medvozjem) stabil- nejši. - Za vlečno sposobnost traktorja so poleg medosne razdalje in teže traktorja po- membne še dimenzije pnev- matik na vlečnih kolesih, v našem primeru na zadnjih kolesih. Najmanjša dimenzi- ja naj bo 10,00-28 za katego- rijo s 35 KM pa 11,00-28, spredaj pa 6,00-16. Nadaljevanje prihodnjič! KOMENTAR KMETJE IŠČEJO ZEMLJO V sodelovanju s kmetijsko zadrugo Ribnica na Do- lenjskem je 6 združenih kmetov ustanovilo živinorej- sko proizvodno skupnost Pusti hrib, ki bo zgradila skupen hlev za 50 krav molznic. Vseh 6 članov te skupnosti pa ima le 18 ha kmetijske zemlje, kar je premalo za pridelovanje krme za toliko živine. Predvi- devajo, da bodo pridobili še 8 ha zemljišč, da bodo imeli 10 ha travnikov, 14 ha čredinski pašnikov in 2 ha njiv. Na podoben način je moč združevati delo, sredstva in zemljo tudi drugod in za druge namene. V hmeljar- stvu, vinogradništvu in sadjarstvu je že več izkušenj, čeprav so nekateri lastniki združili zemljo le za skupno obnovo, potem pa bolj ah manj obdelujejo svoje par- cele vsak zase. Najmanj združitev je bilo doslej v polje- delski proizvodnji, čeprav je tu več neobdelane ali slabo obdelane zemlje kot v drugih kmetijskih pano- gah. Kmetje, ki so še navdušeni za kmetijstvo, opozarjajo na neobdelano zemljo, ki je lastniki nočejo dati niti v zakup. Želijo, da bi kmetijske zemljiške skupnosti po občinah podjetneje uresničevale zakon o kmetijskih zemljiščih. V njem je namreč zapisano, da je kmetijsko zemljišče, ki ni ustrezno obdelano, moč odvzeti za dobo petih let in ga dati v zakup sosedu, ki bi ga hotel obdelovati. Ostareli kmetje si poleg tega, da si z neobdelano zemljo zagotovo preživninsko varstvo, če jo odstopijo kmetijski organizaciji ali zemljiški skupnosti, lahko pomagajo tudi tako, da tako zemljo združijo s sosedi v proizvodno skupnost. Seveda s takimi, ki imajo še dovolj za delo sposobnih ljudi. Naše poprečne kmetije imajo le 3 do 5 ha kmetijske zemlje. Za kmečko družino je to premalo, če nima dodatnih dohodkov. Če bi združevali le take kmetije, bi sicer lahko zbrali 10 ali 20 ha kmetijske zemlje, toda v taki proizvodni skupnosti bi bilo 3 do 6 družin - torej premalo dela za vse, če ne bi dobili še druge zemlje. Take zemlje pa je vsak dan več pri ostarelih kmetih. Združevanje zemlje lahko pride zelo prav tudi kme- tom-delavcem. Ne le za obnovo nasadov, temveč tudi njive za pridelovanje pšenice, koruze ali krompirja, kjer je že veliko del moč opraviti s stroji. Pri pšenici skoraj vse. Strojna setev na malih parcelah pa je draga. Še dražja je žetev s kombajnom. Če več sosednjih parcel zasejejo in požanjejo skupno, se strojne storitve močno pocenijo, ročnega dela pa je zelo malo. Tako bi lahko dobro obdelali svoja polja tudi vsi tisti kmetje- delavci, ki zdaj poleg zaposlitve v tovarni ne utegnejo. Ali je potem še kako opravičilo za neobdelano zem- ljo? Nobenega drugega resnega vzroka ne more biti kot pomanjkanje organizacije, ki bi se podjetno lotila teh stvari. Veliko pričakujemo od kmetijskih zemlji- ških skupnosti, ki so jih sicer ustanovili v vseh obči- nah, a se nekatere še vedno bolj ukvarjajo same s seboj kot s kmetijstvom. JOŽE PETEK JOŽA VRŠNI K preproste zgodre s solčavskih planin Naslednji primer mi je pripovedoval solčavski pastir Jaka Čeme. Stari Perk je neko jesen romal k Sv. Križu pri Belih vo- dah. Pri Brložniku, v bli- žini Sv. Križa je videl ov- co, ki mu je bila zelo všeč. Kupil jo je, navezal in odgnal proti Solčavi. Naj bi ubral katerokoli pot, do Solčave je nad petde- set kilometrov. Pozimi je bila ovca z drugimi vred v hlevu. Ko so spomladi ov- ce spustih na pašo, pa se je Brložnikova ovca z jag- netom kmalu zgubila. Vse pastirjevo iskanje je bilo zaman. Ostalo je le upanje, da se bo pojavila pri kaki drugi tropi, če je še živa. V jeseni je pa Perk dobil pismo, naj pri- de po ovco. Kako nenavaden čut za orientacijo, pa tudi za- vest, kaj in kam hoče! Tu- di volja te živali je bila zelo trdna. Odkod ji vse to, če nima razuma ? Na planšariji v Kotu smo imeli neko leto dve svinji in dva prašiča. Mlajša svinja jebila breja. Nad vsemi je gospodarila stara svinja in mlajše zelo brezobzirno ustrahovala. Hlev je bil do polovice nastlan s suhim smreč- jem in tu je bilo ležišče za vse, druga polovica pa ni bila nastlana, zato je bila pusta in mokra. Neko ju- tro sem ob prvem svitu prišel k hlevu. Iz svinjaka sem slišal cviljenje malih prašičkov, ki so se bili skotili ponoči. V skrbeh kaj bo stara svinja naredi- la mladičem, sem brž po- gledal v hlev. Kaj sem vi- del? Mlada svinja je ležala na smrečju v gnezdu, kisi ga je uredila sama, in do- jila mladiče. Stara in oba prašiča pa so ležali tam, kjer ni bilo nastlano, na goli, mrzli zemlji. Jasno je, da mlada svi- nja, ki je bila od vseh naj- šibkejša in vsem v strahu, onih treh ni mogla odstra- niti z nastlanega, suhega prostora. Če so se pa umaknili prostovoljno, iz obzirnosti do svinje mate- re in mladičev, tega niso storili samo nagonsko, pa naj trdi kdo, kar hoče. Sem že velikokrat vi- del, da živali materinstvo zelo spoštujejo, dostikrat bolj kakor ljudje. Pa še četrta zgodba za zgled, da je v živalih več kot samo nagon. Neki lo- vec je zalezel tri gamse. Vodnik je bil star samec, ob njem tri ali štirileten kozel in dveletna kojica. Lovcev strel je zadel vo- dnika, da je obležal na mestu. Mlajši samec se je zavedel nevarnosti. Plašil se je, stopal in poskako- val okrog starega vodni- ka, pogledoval okrog, pa spet vodnika in ga z žviž- ganjem opozarjal na ne- varnost. Ker se stari za vse to ni zmenil, je mladi stopil od zadaj za njega, ga z rogovi dvignil od tal in spet spustil na tla. Ker stari tudi na to opozorilo ni vstal, je mladi sprevi- del, da nanj ne more več računati in je pobegnil, kožica pa za njim. Kakšen nagon je pove- dal mlademu gamsu, da je treba starega dvigniti, če se drugače ne zbudi? In kakšen nagon ga je naučil, kako ga je treba prijeti, da ga bo mogel dvigniti? Ali ni bil to ne- ke vrste razum? Zgodba je resnična, ne morda lovska latinščina. Lovca poznam, da je ve- rodostojen človek. Mnogo podobnih stvsiri sem doživel ali slišal. Na- vedel sem le štiri, za zgled in za spomin, če kdo reče, da sem prismukjen, nič zato. Živel sem veliko let z živalmi in si upam reči, da bo še veliko časa uto- nilo v večnost, preden bo človek znal brati živali iz oči tako, kakor zna žival brati človeku. Da se v naravi živeča ži- val odloča in ravna pre- mišljeno, sem videl že večkrat. In ne samo jaz. Da seje žival zmožna česa naučiti, tudi marsikdo ve. Za učenje pa je gotovo treba tudi nekaj razuma. O gamsu naprimer lah- ko rečemo, da mu je pre- vidnost prirojena; zmož- nost da se igra in nauči smučati, pa ima v ra- zumu. Kako se gamsi drug od drugega naučijo smučati, sem videl veli- kokrat, nazadnje 4. juhja 1971 v Kotu. Takrat je bi- lo tam veliko turistov in kakor nalašč njim v vese- lje, se je spravilo okrog dvajset gamsov, starejših in mladičev, na snežni plaz v Škrbinskem žlebu. Ves popoldan so se lovili in igrali na snegu, potem pa so šh v strmino do vrh snega, kjer so se obrniU in zdrveli navzdol. Najprej so naredili nekaj skokov, nato pa so sprožili noge naprej in se zadrsali na parkljih tako, da se je sneg pršil izpod njih. Ka- dar je katerega kaj zadr- žalo, je spet malo posko- čil, potem se je smučal naprej. Ko so se prismu- čali do kraj plazu, so zavi- U v stran, jo ubrah navz- gor do vrha in spet je bil smuk navzdol. Pri bajti v Kotu so mo- ški strmeli, ženske pa cvi- lile ob pogledu na to igro. Daljnogledi so se seliU iz rok v roke, mudilo pa se iz Kota ni nikomur, do- kler niso v večernem hla- du odšli na pašo. Skoda da ni bilo nikogar, ki bi jih bil filmal. Še to naj omenim. Ne- ko zimo, ko je bilo vehko snega, zmrznjenega in tr- dega, sem od hleva v Travniku opazoval gam- sovo kozo s kozličem. Šla sta po veliki strmini na- ravnost navzdol, pa niti malo jima ni drselo. Čudil sem se temu, potem sem pa z daljnogledom natan- ko razločil, da sta stopala na zadnji del podplata, kakor na peto, male par- keljce, ki jih ima gams za- daj v členkih, sta pa vsa- jala v sneg in z njimi zavi- rala kot z derezami. Da so »dereze« bolje prijemale sta se prihulila k tlom, prednje noge držala pred sebe, zadnje pa podse. Ta- ko sta srečno prišla čez strmino, kjer bi bil vsak spodrsljaj lahko usoden. žt. 30 - 2. avgust 1979 NOVI TEDNIK-stran 11 PRED NOVIM SREDNJEROČNIM OBDOBJEM Čeprav smo še v drugi polovici tega srednjeročnega obdobja, so se pri vseh nosilcih planiranja in v občini kot celoti že pričele prve razprave in razmišljanja o možnostih, ciljih in poteh razvoja v naslednjem petletnem obdobju od 1981 do 1985. Poleg analiz in ocen gospodarskega in družbenega razvoja za obdobje 1976 do 1980 jim v žalski občini koristno služi leta 1973 sprejeti dokument Dolgoročni program razvoja do leta 2000, ki določa smelo zastavljene cilje, na osnovi katerih, če jih bodo tako kot doslej tudi v bodoče dosegali ali celo presegali, lahko dosežejo takšen gospodarski in družbeni razvoj, ki zagotavlja uvrstitev občine v krog najbolj razvitih v Sloveniji. V zadnjih letih so v žalski občini dosegli lep napredek, ki je viden na vseh področjih. To pa je tudi osnova za doseganje novih uspehov v prihodnje. V današnji prilogi namenjamo prostor globalni oceni izvajanja srednjeroč- nega'načrta občine v obdobju 1976 do 1980 ter možnim ciljem razvoja za tri pomembna področja: gospodarstvo, področje uporabe in gospodarjenja s pro- storom ter družbenim dejavnostim. V prihodnjih številkah NT in na radiu Celje bomo obširneje pisali tudi o samoupravnih in delegatskih odnosih, kadrovski politiki, splošni porabi in področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi se žalska občina razvijala skoraj dvakrat hitreje kot Slovenija. Dejstvo pa je, da temu ne bo tako, če ne bodo uresničili večine ciljev, ki so si jih zadali za to petletno obdobje. Dosedanji uspehi zaenkrat ne vzbujajo pesimizma. Morda bo prebiranje priloge prav zato še toliko bolj zanimivo. Kraji v Savinjski dolini spreminjajo svojo podobo. Tudi Polzela 12. stran-NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 GOSPODARSKI REZULTATI PO NAČRTIH V žalski obči:-i v tem sred- njeročnem ob.^cbju zadovo- ljivo uresničujejo nekatere osnovne naloge, pri drugih spet pa od njih odstopajo. Rezultati so kvantitativno ugodni, omeniti pa vsekakor velja nekaj stvari, ki porajajo določene probleme: - preseganje planskih sto- penj zaposlovanja - prepočasna rast izvoza - nizek odstotek realizira- nih naložb na področju go- spodarstva - neusklajeno gibanje osebnih dohodkov s stopnjo rasti storilnosti - velika odvisnost procesa razširjene reprodukcije, še zlasti od bančnih virov - padanje deleža industri- je v družbenem proizvodu celotnega gospodarstva - premalo usklajeno giba- nje skupne, splošne in oseb- ne porabe z rastjo družbene- ga proizvoda - neaktivnost na področju združenega dela in sredstev kot osnovi za uresničevanje nekaterih prednostnih nalog tega planskega obdobja. Zanimivi so rezultati go- spodarstva po posameznih kategorijah. DRUŽBENI PROIZVOD je leta 1975 zna- šal 954,154.000 dinarjev, leta 1976 1.072,886.000 dinarjev, leta 1977 1.523,320.000 dinar- jev, 1978 leta 2.008,520.000 dinarjev, konec letošnjega leta p pa naj bi znašal 2.611,076.000 dinarjev. To pomeni, da je družbeni pro- izvod naraščal s stopnjo 10,2 odstotka letno. Za ilustracijo še naslednji podatek: Leta 1971 je družbeni proizvod znašal le 450,000.000 dinar- jev. ŠTEVILO ZAPOSLENIH: leta 1975 je bilo zaposlenih 8122 ljudi, leta 1976 8132, 1977 leta 8697 l]\idi, lani 8958 ljudi, letos pa jih bo že 9316. Povprečna letna stopnja ra- sti števila zaposlenih znaša tako 3,3 odstotke ali 0,8 od- stotka več, kot je zapisano v srednjeročnem načrtu razvo- ja. Letna stopnja rasti DRUŽBENEGA PROIZ- VODA NA ZAPOSLENE- GA znaša šest odstotkov, kar je za en odstotek pod plan- skimi predvidevanji in dokaj zadovoljivo glede na druge občine in republiko. Konec letošnjega leta naj bi znašal družbeni proizvod na zapo- slenega 280.278 dinarjev. OSEBNI DOHODKI NA ZAPOSLENEGA so se v zadnjih treh letih dvigniU za Načrtovane cilje bodo to- rej dosegli na področju rasti družbenega proizvoda in sto- rilnosti, medtem ko je zao- stajanje naložb že takšno, da v preostalem letu in pol tega obdobja ne bo mogoče nado- knaditi zamujenega. Razlo- gov za nizek odstotek uresni- čenih naložb je več. Združe- vanje dela in sredstev še ni zaživelo na vseh področjih gospodarstva, zaradi po- manjkanja lastnih sredstev za naložbe so večino progra- mov financirali s krediti, kar ob spremenjenih pogojih oziroma zvišani lastni ude- ležbi v naprej ne bo več mo- goče v tolikšni meri. Vzrok pa je treba iskati tudi v tem, da zaradi prevelikih obreme- nitev gospodarstva padata akumulativna in reproduk- tivna sposobnost žalskega gospodarstva. Tako bo, kot kaže, tudi v naprej. Tudi pri zaposlovanju ne izpolnjujejo srednjeročno zastavljenih nalog, Kot trdi načelnik od- delka za gospodarstvo pri Dejstvo je, da delež indu- striie v družbenem oroizvo- du zadnja leta nenehno upa- da. Stagnacijo je čutiti tudi v gradbeništvu in prometu. Zamisliti se velja nad pada- njem deleža industrije, če ve- mo, da so nastale nekatere spremembe pri razvrščanju posameznih TOZD v določe- ne dejavnosti. Tako je delež obrti v družbenem proiz- vodu za lansko leto prištet k industriji. Dejstvo pa je, da 41 odstotkov. Leta 1975 so znašali 3223 dinarjev, konec lanskega leta pa 5530 dinar- jev. Zanimiva je tudi tabela kazalcev razvoja v lanskem letu: žalski občinski skupščini JOŽE CEROVŠEK, pa lah- ko pričakujejo, da se bo ek- stenzivno zaposlovanje zara- di potrebnega zagotavljanja minimalnega standarda živ- ljenjskih pogojev novozapo- slenih delavcev, vendarle zmanjšalo. Povprečna stop- nja rasti zaposlenosti se naj bi torej gibala v okviru načr- tovanih dveh do treh odstot- kov. Izgleda pa, da se ne bo izboljšala kadrovska struk- tura zaposlenih. Razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo je še vedno očiten v večini žalskih delovnih or- ganizacijah. PRESTRUKTURIRANJE: SLABO ZA INDUSTRIJO Ce bi ocenjevali rezultate dosežene pri prestrukturira- nju gospodarstva, bi lahko na prvi pogled rekli, da so ugodni. O tem dovolj zgovor- no govori naslednja tabela: se je lani prav v malem go- spodarstvu še povišal. Družbena produktivnost na zaposlenega naj bi bila konec leta 1980 najvišja v gozdarstvu, zmašala 332. 322 dinarjev, sledijo industrija 231.338 dinarji, komunalna dejavnost (226.104 dinarjev), trgovina in gostinstvo (203.018 dinarjev), kmetij- stvo (201.661 dinarjev), pro- met (175.890 dinarjev) in gradbeništvo s 171.304 dinar- ji. Konec lanskega leta je bil vrstni red bistveno druga- čen: komunalna dejavnost, trgovina in gostinstvo, grad- beništvo, industrija, kmetij- stvo, promet in gozdarstvo. Sedaj pa si podrobneje oglejmo desežene rezultate po posameznih panogah. INDUSTRIJA se kot osnovni nosilec razvoja go- spodarstva žalske občine ne razvija tako, kot so to načrto- vali. Značilno zanjo je upa- danje deleža v družbenem proizvodu gospodarstva ob- čine, slaba reproduktivna sposobnost, ekstenzivno za- poslovanje in razdroblje- nost. Ce k temu dodamo še nizko stopnjo uresničenih naložb, potem je kot na dla- ni, da v tem srednjeročnem obdobju ne bo mogoče od- praviti vseh problemov. Osnovna nosilca še naprej ostajata tekstilna in kovin- ska industrija, medtem ko. načrtovana rast kemične in- dustrije ni bila takšna, kot so pričakovali. Predvsem zara- di pomanjkanja surovin in prepočasnega uresničevanja proizvodnih programov. Premalo so naredili tudi pri posodabljanju proizvodnje, povezovanju posameznih delovnih organizacij v pre- delovalne komplekse itd. Pomembnejše rezultate pa so dosegli na področju ko- vinsko predelovalne indu- strije (SIP, Ferralit). V na- slednjem srednjeročnem ob- dobju naj bi bila to najmoč- nejša industrijska panoga. Tudi zaradi novih naložb. Samo v šempetrskem SIP bodo znašale 14 odstotkov družbenega proizvoda iz leta 1978. KMETIJSTVO predstavlja trenutno v strukturi družbe- nega proizvoda občine 8,1 odstotek. Zaradi odvisnosti od vremena, kar je še zlasti prišlo do izraza v tem sred- njeročnem obdobju, so re- zultati te panoge močno pod načrtovanimi. Vse delovne organizacije poslujejo na meji donosnosti. Ne samo zaradi načina proizvodnje, pač pa predvsem zaradi neu- staljenih cen kmetijskih pro- izvodov. To zmanjšuje tudi akumulativno sposobnost, kar se seveda odraža na na- ložbah. Doslej so realizirali le okrog 40 odstotkov načr- tovanih naložb. Stanje na po- dročju naložb bo bistveno drugačno z dograditvijo mle- karne in farme bekonov. Obe naložbi bosta veljali okrog 460 milijonov dinarjev ali 23 odstotkov družbenega proizvoda občine iz lanskega leta. GOZDARSTVO se tudi ne more pohvaliti s primernim naraščanjem cen končnih proizvodov. Ce k temu doda- mo še naraščajoče stroške proizvodnje, potem je jasno, da uspešnost poslovanja ni bila taikšna, kot bi morala bi- ti. Družbeni proizvod leta 1976 in 1977 je bil za petdeset odstotkov manjši, kot so pre- dvidevali, bistveni premik pa je bil tu dosežen lansko leto. Narastel je za 63 odstot- kov, medtem ko se je pro- duktivnost v primerjavi z le- tom 1977 povečala za 88 od- stotkov. Ce bo šlo tako tudi do konca tega srednjeročne- ga obdobja, potem bo goz- darstvo doseglo osnovne ci- lje. Naložbe bodo ob koncu obdobja stoodstotno realizi- rane. Pri tem gre predvsem za lastna sredstva, ki se na- našajo v glavhem na izgrad- njo in obnovo gozdnih cest ter nakup mehanizacije. GRADBENIŠTVO izkazu- je navidezno ugodne rezulta- te predvsem po zaslugi vključitve posameznih TOZD, ki so bile v začetku srednjeročnega obdobja še pod panogo gradbeništva. Dejstvo pa je, da ta panoga upada, kljub temu, da se je udeležba v družbenem proiz- vodu gospodarstva od 1,9% leta 1977 povzpela na 2,7 od- stotka lansko leto. PROMET se odvija le v de- lovni organizaciji Avtopre- voz Šempeter. Leta 1976 in 1977 je povečeval družbeni proizvod po povprečni letni stopnji 17,3 odstotke, kar pa ni zadostovalo za doseganje načrtovanih ciljev. Lani in v prvi polovici letošnjega leta se je stanje občutno popravi- lo in do konca leta 1980 bo mogoče uresničiti večino na- log. TRGOVINA IN GOSTIN- STVO sta ena izmed tistih panog, kjer bodo dosegli vse cilje. To velja tako za stopnjo rasti družbenega proizvoda kot rast storilnosti in po- dročje naložb, zapisati pa je treba, da so ugodni rezultati ter predvsem visok odstotek uresničenih naložb rezultat združevanja sredstev celot- nega gospodarstva. Trenut- no zavzemata trgovina in go- stinstvo 7,5 odstotkov druž- benega proizvoda gospodar- stva in do konca obdobja se bo ta panoga v strukturi še okrepila. KOMUNALNA DEJAV- NOST: rezultati, ki jih dose- ga ta gospodarska panoga so manjši, kot so načrtovali, kar pa je morda tudi posledice prenatrpanega programa. Zaradi nekaterih institucio- nalnih sprememb je glede na strukturo DP ta dejavnost malce upadla, slabši pa so tudi rezultati glede stopnje rasti družbenega proizvoda in storilnosti. Do konca tega obdobja bistveno boljših re- zultatov ni mogoče pričako- vati. USKLADITI OD S PRODUKTIVNOSTJO! Iz vsega doslej naštetega lahko že sedaj trdimo, da bo načrtovana stojinja rasti družbenega proizvoda (10,2 odstotka) v tem srednjeroč- nem obdobju dosežena. Prav tako bo izpolnjena sedem do osemodstotna rast produk- tivnosti, med tem ko bo tre- ba vso pozornost nameniti usklajenemu gibanju ravni osebnih dohodkov s produk- tivnostjo in omejevanju vseh oblik porabe, ki se mora gi- bati pod stopnjo rasti DP. Najmanj nalog bodo v občini dosegli pri naložbah, saj pri- čakujejo le 50 do 60% realiza- cije te kategorije. Problem ostaja poslovanje na meji do- nosnosti in slaba akumula- tivna sposobnost gospodar- stva. V celoti tudi ne bodo dosegli željenih strukturnih sprememb, še največji pa bo zaostanek pri industriji. Za- poslovanje se je umirilo, vendar ostaja problematična kadrovska struktura zapo- slenih. Ob stanju, kakršno je trenutno, bo mogoče do kon- ca srednjeročnega obdobja doseči 100% pokrivanje uvo- za z izvozom. Ce se ozremo na razvoj na- prej, potem ne moremo mi- mo nekaterih značilnosti in možnosti razvoja v SFRJ in SRS. Na omejitev razvoja bo vplivalo zaostajanje v razvo- ju samoupravnih družbenoe- konomskih odnosov. Upada- nje akumulativne in repro- duktivne sposobnosti gospo- darstva bo vpHvalo na nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda. Neresni problemi na področju politike cen ne- katerih (še zlasti kmetijskih) proizvodov bodo pogojevah poslovanje na meji donosno- sti TOZD kmetijstva oziro- ma primarne proizvodnje. Hitra rast cen in dvig živ- ljenjskih stroškov bodo pov- zročali problem pri usklaje- vanju gibanja rasti OD v skladu s stopnjo rasti dono- snosti. Načrtovano prestru- kuriranje gospodarstva (hi- trejši razvoj industrije) bo odvisno od reproduktivne sposobnosti. Prepočasno spreminjanje izobrazbene strukture zaposlenih, oziro- ma zaostane, ki je tu občuten že sedaj, bo direktno vplival na razvoj v sledečem obdob- ju. Problem zase je še vedno tudi raziskovalno in razvoj- no delo. Stopnja rasti izvoza ostaja še naprej močno pogo- jena z uvozom repromateria- lov, saj nadomestitev ni v ce- loti možna, še posebej v ke- mični in tekstUni industriji. Posnetek je iz tekstilne tovarne v Preboldu. Ta delovna organizacija bo skupaj s polzelsko tovarno nogavic tudi v bodoče osnovni nosilec razvoja tekstilne industrije. Tudi Zarja iz Petrovč se vse bolj prilagaja trgu s svojimi izvirnimi modeli. Tako kot MIK Prebold in Inde Vransko. št. 30 - 2. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 13 OD 1981-1985 DVAKRAT HITREJE OD SRS V čem se kažejo možni cilji razvoja do leta 1985? 1. Prestruktuiranje gospo- darstva ter preusmeritev proizvodnje v tiste proiz- vode, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Kriteriji za takšno preusmeritev so: tehnološko intenzivna proiz- vodnja z visoko stopnjo av- tomatizacije in z visokokva- lificiranim delom, usmeritev v izvoz, proizvodnja z racio- nalnejšo porabo surovin in energije in proizvodnja, ki ne onesnažuje okolja. 2. Kveditetnejša poraba in porazdelitev energije v pro- storu. 3. Več pozornosti bo treba posvetiti razvoju in organiza- ciji raziskovalne dejavriosti v združenem delu. 4. Usposabljanje kadrov 5. Hitrejši razvoj informa- tike 6. Smotrna uporaba in go- spodarjenje s prostorom 7. Zagotoviti gibanje osebnih dohodkov v skladu z obsegom, kakovostjo in ustvarjalnostjo pri delu 8. Zagotovitev pogojev za produktivnejše delo (izbolj- šati bo treba organizacijo de- la, vodenje in pogoje dela). Do konca naslednjega srednjeročnega obdobja bi lahko pri načrtovani 8 do 9- odstotni realni rasti dosegli 12.125,355.000 dinarjev druž- benega proizvoda ali 5359 ameriških dolarjev na prebi- valca. Stopnje rasti po posa- meznih kategorijah bi naj bi- le naslednje; ^ Upoštevajoč 10,2-odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda do konca tega ob- dobja in predvidene stopnje rasti te kategorije v nasled- njem obdobju, bo možno do konca leta 1985 doseči 11.662,592.000 dinarjev (8) ali 12.125,355.000 dinarjev. Sku- paj bi torej v letih 1981 do 1985 morali 37.798,272.000 ali pa 38.838,546.000 dinarjev družbenega proizvoda. Za naložbe naj bi v naslednjem obdobju namenili po prvi va- rianti 12.473,427.000 dinar- jev, po drugi pa 12.816,720.000 dinarjev. Od tega bi v osnovna sredstva v gospodarstvu odpadlo 8.315,619.000 dinarjev ali po drugi varianti 8.544,480.000 dinarjev. Leta 1981 naj bi bilo v ob- čini zaposleno 9562 ljudi, le- ta 1982 9848 ljudi, 1983. leta 10.143, leto dni kasneje 10.447 in ob koncu leta 1985 že 10.760 delavcev. Produk- tivnost naj bi se dvigovala po stopnji 5,2 oziroma 6,2 od- stotka letno in bi leta 1985 znašala 1,083.884 dinarjev po prvi in 1,026.891 dinarjev. Ci- sti dohodek bi se z 2.392,250.000 dinarjev leta 1981 povzpel na 5.840,125.000 dinarjev ob koncu leta 1985, po drugi va- rianti pa naj bi takrat znašal kar 6.077,880.000 dinarjev. Leta 1985 bi morali doseči okrog 16% preseganje uvoza 2 izvozom. INDUSTRIJA TUDI V NAPREJ GLAVNI NOSILEC RAZVOJA INDUSTRIJA bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ostala glavni nosi- lec razvoja gospodarstva v žalski občini. Glede na repu- bliške usmeritve ter možno- sti in pogoje, ki bodo vladali na domačem trgu, bi bilo pri- merno reizvijati industrijo z značilnostmi upadanja de- lovno intenzivne in tehnolo- ško manj zahtevne proizvod- nje. Najhitreje naj bi se razvi- jala kovinsko predelovalna industrija ter kemična indu- strija. Rast tekstilne indu- strije naj bi bila bolj umirje- na, s tem, da bi nadaljevala s posodabljanjem svojih kapa- citet, kar bo imela za posledi- co počasnejšo rast oziroma nespremenjeno število zapo- slenih. Morebitni presežek števila delavcev pa bi zapo- slili v kovinsko predelovalni industriji. Rast industrijske proizvodnje bo morala biti višja od povprečne stopnje rasti gospodarstva občine. Industrija bi morala poveče- vati družbeni proizvod oziro- ma dohodek za okrog devet do deset odstotkov. Procesi združevanja dela in sredstev se morajo v celoti uveljaviti v tem in naslednjem srednje- ročnem obdobju. Nadaljeva- ti bo treba z racionalno pora- bo inateriala in energije, saj lahko pričakujemo, da se bo energetska kriza še zaostrila. Za pokrivanje uvoza z izvo- zom bo treba razvijati takšne proizvode, ki bodo zanimivi tudi na tujem tržišču. Ne gre pa se orientirati le na zahod, pac pa tudi na vzhod in deže- le v razvoju. Povsod, kjer bo mogoče, bo treba iskati mož- nosti nadomestitve uvoženih surovin in opreme z domači- mi. Končni cilj pa je, da bi se od sedanjih 79 odstotkov dvignil delež industrije na preko 82 odstotkov družbe- nega proizvoda v letu 1985. Glavni nosilec razvoja ko- vinsko predelovalne indu- strije bo SIP Šempeter, še posebej z dograditvijo nove tovarne. Ferralit, Strojna in Sigma bodo z nekaterimi manj zahtevnimi naložbami dopolnjevali in zaokroževali kovinsko predelovalni kom- pleks. Ena izmed osnovnih nalog, ki jih prenašajo v na- slednje srednjeročno obdob- je, je združitev kovinsko pre- delovalne industrije. Nosilca razvoja kemične industrije sta AERO TOZD Kemija Se- moeter ter Minerva, ki bo morala razmišljati o možno- stih vključitve v močnejšo delovno organizacijo. 2e za- radi lažje oskrbe s surovina- mi. Nosilca razvoja tekstilne industrije ostajata Tekstilna tovarna Prebold in polzelska tovarna nogavic, Juteks bo moral prestaviti proizvodnjo na novo lokacijo, ostale de- lovne organizacije tekstilne industrije (Zarja Petrovče, MIK Prebold in Inde Vran- sko) pa se bodo morale hitre- je prilagajati trgu. Ena izmed usmeritev je v izdelavi izvir- nih modelov »butična orien- tacija« v manjših količinah. V okviru industrije neko- vin načrtujejo posodobitev in razširitev poslovanja CPC - TOZD Asfalt kamnolom VeUka Pirešica, nosilca ra- zvoja pa sta KIL in Montana Žalec. V KIL načrtujejo po- stavitev nove tovarne, Mon- tana pa v Zaloški gorici do- graditev tovarne za predela- vo nemetalov. V okviru in- dustrije gradbenega materia-' la predvidevajo razširitev zmogljivosti osnovne in do- polnilne proizvodnje Grad- nje in Sigme ter postavitev tovarne gradbenih elemen- tov NIVO iz Celja. Osnovne naloge lesne industrije so dokončanje začetih naložb in dvig tehnološke opremlje- nosti delovnih organizacij, večja delitev dela in zaokro- žitev proizvodnih progra- mov. KMETUSTVO se bo sre- čevalo s pomanjkanjem ka- kovostnih zemljišč. Da bi kljub temu povečali obseg km.etijske proizvodnje v na- slednjem srednjeročnem ob- dobju, bo treba spreminjati gozdna tla v kmetijske povr- šine, z melioracijami izbolj- ševati rodovitnost tal in ustvarjati nove velike kom- plekse v lastni proizvodnji. Nalog je še cela vrsta. Ome- nimo komasacije, boljše te- hnološko proizvodne rešitve v hmeljarstvu in še bi lahko naštevali. Z uresničitvijo omenjenih nalog bodo ustvarjeni pogoji za poveča- nje obsega primarne kmetij- ske proizvodnje za 20 do 25 odstotkov. V rastlinski pro- izvodnji bodo še naprej po- speševali proizvodnjo hme- lja, od ostalih poljščin pa bo imela prednost proizvodnja krme za prehrano živine. Ži- vinoreja daje poleg hmelja glavne tržne proizvode. Tako bodo zgradili farmo prašičev s kapaciteto 30.000 prašičev letno v prvi fazi in drugi kar 60.000 prašičev letno. V pro- izvodnji mleka v lastni proiz- vodnji ne predvidevajo bi- stvenega povečanja staleža krav, z izboljšanjem tehnolo- gije proizvodnje pa predvi- devajo povečanje proizvod- nje mleka za 15 odstotkov. V lastni proizvodnji predvide- vajo v naslednjem srednje- ročnem obdobju uvedbo no- ve proizvodnje brojlerjev. V naslednjem obdobju predvi- devajo tudi razširitev sadnih plantaž in to predvsem na kompleksih, ki so za ostalo kmetijsko proizvodnjo manj primerni. Ob tem seveda ne gre pozabiti obnove starih nasadov jabolk, kjer rodnost že upada. Poleg proizvodnje jabolk predvidevajo tudi uvedbo drugih vrst sadja, za kar so velike možnosti. Hkrati s tem bodo povečali tudi proizvodnjo sadnih sa- dik. Proizvodnja zelenjave se vedno bolj manjša. Pred- vsern zaradi zidave. Da bi za- gotovili nadaljnji razvoj te dejavnosti, načrtujejo vrt- narstvo na drugi lokaciji. Ta- ko bo Hmezad lahko postal tudi pomembni oskrbovsilec z zelenjavo na širšem regij- skem območju. Ker se bo živinorejska pro- izvodnja v novem srednje- ročnem obdobju še poveča- la, bo potrebno tudi več krme. Tako predvidevajo iz- gradnjo nove mešalnice krmil s kapaciteto 20.000 ton. V naslednjem planskem obdobju se bo močno pove- čala tudi proizvodnja piščan- cev. To narekuje potrebo po gradnji valilnice in klavnice piščancev. Nova mlekarna z dnevno zmogljivostjo 180.000 Utrov mleka bo na eni strani omogočila, po dru- gi pa zahtevala, da se proiz- vodnja mleka znatno pove- ča. Ni naključje torej, da bi Hmezad tako postal nosilec kompletne oskrbe z živilski- mi proizvodi na širšem regij- skem območju. Najti bo tre- ba le ustrezne povezave s tr- govsko živilskimi delovnimi organizacijami na tem ob- močju. GOZDARSTVO: Tudi v naslednjem obdobju bo tre- ba skrbeti za obnovo in vzdr- ževanje gozdov, izgradnjo gorskih cest ter razvijanje kooperantskih odnosov. Izvoz okroglega lesa bo treba omejiti, s tem da v povezavi z lesno industrijo dosežejo viš- jo stopnjo predelave. GRADBENIŠTVO je do- slej stagniralo. V bodoče ga bo treba seveda okrepiti, saj zahteve po takšni dejavnosti v občini iz dneva v dan nara- ščaj g. Ce Ingrad ne bo razši- ril obstoječe TOZD v Žalcu, potem bodo začeli razmišlja- ti o ustanovitvi manjše OZD s tega področja. PROMET IN ZVEZE: Okrepiti bo treba kapacitete šempetrskega Avtoprevoza in usposobiti servisno delav- nico. Vse to bo treba storiti na novi lokaciji. TRGOVINA IN GOSTIN- STVO: Predvsem velja ra- zmišljati o gradnji trgovskih in gostinskih lokalov v Pre- boldu, Žalcu in Levcu (vele- blagovnica, speciahzirana prodajalna in servis za avto- mobile, moteli), pri tem pa seveda ne gre pozabljati na naloge v zvezi z izgradnjo tr- govsko-gostinskih lokalov v obrobnih predelih občine. Nalog pa je še mnogo. Uredi- ti bo treba družbeno prehra- no, kompleksno sanirati in urediti zasebna gostišča v občini ter dati poudarek ra- zvoju turizma. Prav za to bo- do dsmi lepi pogoji, če pomi- slimo na hotela v Preboldu in Žalcu, motela v Levcu in na Vranskem, antični park in jamo Pekel ter na druge turistične točke v obrobju doline. STANOVANJSKO KO- MUNALNA DEJAVNOST: Osnovna naloga s tega po- dročja je temeljita reorgani- zacija in razširitev dejavnosti in uslug Komunalnega po- djetja. MALO GOSPODAR- STVO: Predvsem bo treba poskrbeti za odpravo defici- tarnosti posameznih strok, na osnovi usmerjenega izo- braževanja poskrbeti za naj- bolj potrebne profile ter z davčno in kreditno politiko še naprej pospeševati razvoj posameznih dejavnosti (predvsem tistih, ki zagotav- ljajo daljši servis občanom). Izbojšati bo treba organizira- nost zasebnega sektorja ma- lega gospodarstva (usta- noviti obrtno zadrugo in cen- ter za vodenje knjigovod- stva), razširiti mrežo koope- rantskih odnosov tudi na in- dustrijo izven občine ter po- skrbeti za sistematično loci- ranje malega gospodarstva v strnjenih naseljih. Razvito cestno omrežje na območju občine predstavlja osnovni pogoj za hitrejši gospo- darski razvoj doline, ter celotnega družbenega napredka in življenja občanov. 670 družbenih stanbvanj bodo zgradili v petih letih v žalski občini. Podatek, ki zgovorno priča o tem, da stanovanjski problematiki namenjajo v žalski občini kar največ pozornosti. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 USPELA PRIZADEVANJA ZA OHRANITEV ZEMLJE LETOS MANJ SADJA - Tako je povedal znani sadjar IVAN KOŠAN iz Vinske gore, ki ima plantažni nasad jabolk in breskev. Skupna površina meri 10 ha. Zaradi pozebe spomladi bo zato letos za okoli 30 odstotkov manj sadja kot ga je, če je letina brez pozebe, suše ali toče. Precej manjši pridelek bo tako v breskovem nasadu, ker so zgodnje breskve pozeble. Drugače pridela Ivan Košan do 15 ton breskev. Velike so tržne možnosti za sadjarstvo. Ne le za pridelova- \ nje jabolk, pač pa tudi drugega sadja. Posnetek je pa iz Mirosana. Hmeljarstvo bo skupaj z živinorejo še v naprej osnovna kmetijska dejavnost. Konec leta 1977 so v žalski občini sprejeli urbanistični program, ki vsebuje poleg specifičnih urbanističnih elementov tudi študije o ka- tegorizaciji kmetijskih zem- ljišč s pedosekvencami in elaborat mej zazidljivosti za 63 naselij, ki se urejajo po urbanističnem redu. V urba- nističnem programu je jasno opredeljeno stahšče za čim večjo ohranjevanje rodovit- nih zemljišč. Opredeljeni so rezervati za gradnjo indu- strijskih objektov, bodočo stanovanjsko izgradnjo pa naj bi razvijali predvsem na obrobnih predelih občine, na manj kakovostnih zemlji- ščih. Po sprejetju urbanistič- nega programa so že začeli prilagajat obstoječo urbani- stično dokumentacijo urba- nističnemu programu ter z izdelavo nove za območja, kjer te dokumentacije doslej še niso imeli. Naloge s po- dročja urbanističnega načr- tovanja opravlja Zavod za načrtovanje iz Žalca, ki po- leg tega skrbi za gradbeni nadzor nad družbeno grad- njo stanovanj in objektov splošnega pomena, svetuje pri gradbenih naložbah in skrbi za komunalno oprem- ljanje stavbnih zemljišč. La- ni so ustanovili tudi stavbno zemljiško skupnost, ki skrbi za pravočasno urejanje stavbnih zemljišč s komu- nalnimi objekti in naprava- mi ter za to, da zemljišča smotrno uporabljajo glede namembnosti. Ob vsem tem seveda ne smemo pozabiti na program geodetskih del, ki zajema dela s področja geodetske službe v občini in republiki. DO LETA 1980 670 NOVIH DRUŽBENIH STANOVANJ Načrt gradnje stanovanj za obdobje 1976-1980 v okviru stanovanjske skupnosti izhaja iz dejansko razpolož- ljivih virov, načrtov TOZD in delovnih skupnosti ter drugih. Srednjeročni načrt stanovanjske izgradnje Sa- moupravne interesne skup- nosti občine Žalec predvi- deva: Če upoštevamo zgrajena in vseljiva stanovanja, potem je srednjeročni načrt v prvem triletnem obdobju uresničen 46 odstotno. Vzrok za to je treba iskati v nepravočasni gradnji v Šempetru, kjer ni bilo urejeno odvajanje od- plak, na Polzeli pa je poteka- la razprava o vrsti gradnje kar leto dni. Tam so namreč želeli graditi trgovsko stano- vanjski objekt. Zaradi tega, ker imajo kupci stanovanj na tem področju vezana sred- stva pri banki, bo gradnja hi- treje potekala v naslednjih letih. V tem času v občini že grade 230 stanovanj, ki bodo še letos vseljiva. Skupaj bo tako do konca letošnjega leta v občini zgrajeno 537 stano- vanj. Pri gradnji se pojavlja vrsta težav, predvsem z izva- jalci del. ' GIP Ingrad Celje TOZD Žalec in Gradiš TOZD GE Celje sta preobremenjena in ne upoštevata dogovorjenih in z natečajem sprejetih ro- kov, kar povzroča nekajme- sečne zamude pri vselitvah. Stalne težave se pojavljajo tudi zato, ker ni sprejetih za- zidalnih načrtov v posamez- nih soseskah in tako tudi ne odkupljenih in pripravljenih zemljišč za gradnjo. Te teža- ve so še posebej prišle do izraza na območju Griž, Pre- bolda in Liboj. Po vsej ver- jetnosti bo srednjeročni plan, seveda z manjšimi od- stopanji v določenih krajev- nih skupnostih, uresničen. Vzporedno z družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo predstavlja indivi- dualna dokaj pomembno mesto pri pridobivanju sta- novanjskih površin. Letno namreč v občini izdajo okrog 300 gradbenih dovoljenj, vsako leto pa je zgrajeno več kot sto stanovanjskih hiš. Na področju vodnega go- spodarstva je srednjeročni načrt območja vodne skup- nosti Savinja Sotla in Te- meljne vodne skupnosti Ža- lec predvidel vlaganje v vo- dno gospodarstvo na območ- ju občine Žalec v vrednosti 46.801 dinarjev. V skladu s programi potekajo vzdrže- valna dela na vodnogospo- darskih objektih in regulaci- jah potokov. Večji poudarek je na Savinji, medtem ko so zavarovaU obrežja na skoraj vseh vodotokih. Omeniti ve- lja tudi hidromelioracije kmetijskih zemljišč, ki jih je izvedel Hmezad na lastnih kooperacij skih površinah. Nikoliko zaostajajo dela pri akumulaciji Trnavce, med- tem ko so začetna dela pri gradnji ribnika v Vrbju že skoraj opravili. Tudi telefonske naložbe izvajajo v skladu s srednje- ročnim programom. Tako so zgradili VATC Šempeter s kapaciteto 600 lokalnih prik- ljučkov in možnostjo 151 spojnih vodov z medkrajev- no povezavo na GATC Celje. Za popolnejše delovanje te- legrafskih zvez so na relaciji Celje Šempeter montirali nov sistem telegrafskih ka- nalov. V Petrovčah so montirali kontejnersko končno ATC za 160 naročni- ških priključkov in kupih opremo za R-2 signalizacijo v VATC Šempeter. Pozabiti ne gre tudi osem kilometrov medkrajevnih kablov, ki so jih namenih za povezavo ATC Prebold in Polzela v VATC Šempeter. V tem srednjeročnem obdobju pa niso zgradih pošte v Žalcu, ATC v Grižah, razširih ATP v Preboldu in na PolzeU, niti niso ustanovili enote poštne- ga omrežja v Vehki Pirešici in Vinski gori. Delovanje komunalne in- teresne skupnosti je bilo do- slej usmerjeno predvsem v modernizacijo in novograd- njo cestnega omrežja, manj pa v gradnjo vodovodov. Kaj vse so doslej storili?: - gradnja obvoznice Žalec in priključne ceste na avto- cesto v Rušah poteka v glav- nem po programu - cesta Polzela-Velenje je urejena do križišča v Andra- žu in na območju žalske ob- čine je še 2 kilometra maka- damske ceste, ki jo bodo as- faltirali še letos - končana je modernizaci- ja ceste Crnova-Dobrna - cesto Velenje-Crnova rekonstruirajo - obnavljajo cesto Sentru- pert-Soteska (proti Logarski dolini) - končana je rekonstruk- cija ceste Ločica-Motnik - cesto Prebold-Marija Reka pravkar urejajo - zgrajena je avtobusna postaja v Žalcu - urejeno je semaforizira- no križišče v Petrovčah - urejujejo križišče cest na Gomilskem (na Rezani) - križišče cest v Drešinji vasi še urejajo - izdelan je osnutek uredi- tve prometa v Šempetru Do konca tega planskega obdobja je še veliko nalog, ki jih bo treba uresničiti: - dokončno modernizirati cesto Polzela-Velenje - zaključiti modernizacijo ceste Ločica-Motnik - modernizirati cesto Pre- bold-Marija Reka -Trbovlje - modernizirati cesti Ža- lec-Zabukovica in Petrovče- -Liboje - povečati varnost prome- ta na nekaterih križiščih in odcepih ter - obnavljati poškodovane odseke na magistralnih in re- gionalnih cestah V tem srednjeročnem ob- dobju nadaljujejo z intenziv- nim urejanjem občinskih cest. Tako urejajo cesti Ža- lec-Zabukovica in Petrovče- -Liboje. Postopoma oblikujejo si- stem skupnega planiranja s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami, si- cer pa sredstva za financira- nje cestne dejavnosti obliku- jejo iz: - dela sredstev od pogon- skega goriva in taks za mo- torna vozila - dela sredstev občinske- ga samoprispevka - dela sredstev posojila za ceste v SRS - družbenega dogovora za financiranje organizacije ob- činskih praznikov in komu- nale - prispevkov za preko- merno porabo cest - dela sredstev po samo- upravnem sporazumu o fi- nanciranju splošne komu- nalne porabe - solidarnostne akcije za zbiranje sredstev za poveza- vo hribovskih domačij z do- Uno in - združevanja sredstev de- lovnih organizacij, KS, obča- nov in dela občanov. Treba pa je zapisati, da ves ta denar ne zadošča za po- kritje vseh potreb in potreb po širjenju mreže asfaltnih cest. Tudi program povezo- vanja hribovskih kmetij z dolino ne teče po predvide- vanjih zaradi nerednega pri- toka denarja. Osnovna naloga pri iz- gradnji vodovodov je bila zajezitev dveh izvirov v do- lini Kolje ter izgradnja ce- vovoda od zajetij do obsto- ječega rezervoarja nad Še- ščami. Skoraj vsa dela so opravili.- Hkrati s tem pa tudi zgradili vodovodna odcepa v Bezovnik iz vodovoda Griže ter odcep v Gorco iz vodovo- da Pirešica. Sicer pa so zgra- dili še manjša vodovoda v Letušu in Grižah (odcep za Lord) ter delno zgradili vo- dovodno omrežje v Ločici pri Polzeli. Opravili pa so še celo vrsto drugih nalog. Za reševanje kritičnih razmer pri oskrbi prebivalcev Polze- le s pitno vodo so zamenjah dovodni cevovod,cevovod v soseski Center Polzela pa bo obnovljen takoj po sprejetju novega zazidalnega načrta. Gradnja glavnega dolinske- ga zbiralnika za odpadne vo- de in centralne cistične na- prave na območju občine je odpadla zaradi pomanjkanja denarja, medtem ko so zgra- dili in usposobili sanitarno deponijo v glinokopu na Ložnici. Mnogo so napravili za izboljšanje in varstvo člo- vekovega okolja, letos pa so ustanovili tudi samouprav- no interesno skupnost za varstvo okolja v občini. Precej so v tem srednjeroč- nem obdobju zgradili elek- troenergetskih objektov in naprav, TOZD Elektro Celje pa je izvajalo še nizkonape- tostno kabelsko in prostovo- dno mrežo za priključitev objektov zazidalnih sosesk Vransko, center Polzela, center Žalec, Soseska V Ža- lec, zahodni del VRT Petrov- če, center Prebold, severno od Garanta na Polzeli in vi- kend območje v Letušu. 30 - 2. avgust 1979 NOy\ TEDNIK-stran 15 1981-1985 - ŠE BOLJ NAČRTNO! Y prihodnjem petletnem bdobj" bo treba bolj načrt- urejati in uporabljati pro- tor ter še več pozornosti na- iven jati varstvu človekovega okolja- Pri tem velja našteti ^sto nalog: 1 Varovanje kmetijskih ginljišč in okolja, ki omogo- večjo proizvodnjo hrane 2. ohranjevanje naravnih dobrin in okolja ter zavaro- vanje območij, ki so po- jnembna naravna in kultur- na dediščina 3. zagotavljanje socialne varnosti in enakosti 4. smotrno izkoriščanje zemljišč znotraj urbanih ob- močij 5. upoštevanje načel druž- Ijene samozaščite in splošne- ga ljudskega odpora 6. poglabljanje medobčin- skega povezovanja glede na dogovorjene skupne inte- rese. Prostorski dokumenti, ki bodo izdelani za planirano obdobje, morajo upoštevati tudi vse druge znane usmeri- tve in opredelitve dolgoroč- nega razvoja ter se opirati na strokovna spoznanja, na sprejete dolgoročne prostor- ske dokumente in še zlasti na sprejete družbenopolitič- ne cilje. Vse to ob upošteva- nju realnih finančnih mož- nosti. STANOVANJSKO GOSPO- DARSTVO: VKLJUČITI TUDI TISTE, KI ČAKAJO V prihodnjem srednjeroč- nem obdobju predvidevajo boljšo samoupravno organi- ziranost, boljše uresničeva- nje svobodne menjave de- la... Vzpostaviti bo treba takšne družbenoekonomske odnose med stanovalci in de- lovnimi ljudmi, da bodo sa- moupravno sprejemali odlo- čitve, ki zadevajo položaj sta- novalca in delovnega člove- ka v stanovanjskem gospo- darstvu. V dosedanji dele- gatski sistem bo treba vklju- čiti tudi tiste, ki na stanova- nja še čakajo, varčevalce in zbore stanovalcev v krajev- nih skupnostih. Zagotoviti bo treba tako stanovanjsko gradnjo, ki bo tudi po kako- vosti ustrezala potrebam. Zagotoviti bodo morali po- večanje kvadrature povpreč- nega stanovanja ter pričeti z boljšo tehnologijo gradnje. Opredeliti bo treba razmerje fned družbeno stanovanjsko in individualno stanovanj- sko gradnjo, v mestnih sose-. skah pa zagotoviti prostore za uslužnostno dejavnost in za dnevno oskrbo. S preho- dom na ekonomske stanari- ne bo treba zagotoviti za- dostna sredstva za vzdrževa- ^ nje, funkcionalne stroške in stroške upravljanja ter ob tem uvesti tako višino amor- tizacije, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo. Po- skrbeti bo treba tudi za ob- novo dosedanjih zgradb in dograjevati sistem solidar- nosti. VODNO GOSPODAR- STVO: Nadaljevati bo treba z urejanjem vodotokov po vsklajenem programu ob- močne vodne skupnosti Sa- vinja-Sotla in Temeljne vo- dne skupnosti Žalec. Pre- dnost seveda naj imajo tisti vodotoki, ki povzročajo pre- bivalstvu in skupnosti naj- več škode. Vodno gospodar- ska dela bodo potekala koor- dinirano z modernizacijo cest na posameznih odsekih. Trajna naloga je zaščita vo- dnih virov in podtalnice. Z urejanjem vodotoka Savinje in Bolske bo izboljšana za- loga podtalne vode. KOMUNALNO GOSPO- DARSTVO: NADALJNA SKRB ZA CESTE IN VO- DOVODE Dejavnost komunalne skupnosti bo usmerjena predvsem v modernizacijo in novogradnjo cestnega in vodovodnega omrežja, sku- paj z ostalimi pa bo skrbela tudi za gradnjo primarne ka- nalizacije in čistilnih naprav v občini. Urejanje magistralnih in regionalnih cest bo potekalo po usklajenem programu re- publiške skupnosti za ceste. Gradnja in modernizacija lo- kalnih in nekategoriziranih cest na območju občine Ža- lec bo potekalo po usklaje- nih programih samoupravne komunalne skupnosti in kra- jevnih skupnosti. Nadaljeva- ti bo treba tudi z urejanjem cestnih povezav višinskih domačij z dolino, kar ima po- sebni pomen tudi z vidika splošnega ljudskega odpora. Financiranje cestnih del bo zagotovljeno z združevanjem dela in sredstev občanov, krajevnih skupnosti, organi- zacij združenega dela in na- menskih sredstev. Odstranjevanje odpadkov bo treba organizirati tudi iz naselij v obrobnih predelih občine ter na odlagališču od- padkov zgraditi obrat za pre- delavo odpadkov. Dejavnost stavbne zemljiške skupnosti Žalec bo v naslednjem sred- njeročnem obdobju usmer- jena predvsem v komplek- sno urejanje sosesk, zavaro- vanje okolja in pripravljanje novih urbanih površin. Smo- trno bo treba gospodariti s prostorom, zato morajo biti stavbna zemljišča v urbani- stičnih dokumentih kon- kretno opredeljena. Z načrt- no in sistematično gradnjo je treba zagotoviti izgradnjo magistralnega in primarnega omrežja komunalnih objek- tov in naprav. Posebej dogo- vorjena zemljiška politika naj bi onemogočila »špeku- lacije« in bo z ustrezno po- nudbo družba vphvala na prostorsko politiko. 97% VSEH UUDI BO VSAK DAN PREJEMALO POŠTO V naslednjem srednjeroč- nem obdobju bo treba pove- čati dostopnost vseh vrst PTT omrežja in bistveno zmanjšati razkorak med po- trebami in možnostmi. Tre- ba bo zagotoviti eno PTT enoto na 3600 prebivalcev na podeželju, v vsakodnevno dostavo vključiti najmanj 97 odstotkov vseh prebivalcev, v vsakem naselju zgraditi vsaj en telefonski priključek ali medkrajevno, telefonsko govorilnico ter zagotoviti 16 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. V obdobju 1981-1985 bo treba povečati zmogljivosti ATC, zgraditi več novih krajevnih telefon- skih omrežij in jih razširiti tam, kjer se bodo povečale telefonske centrale ter pove- čati medkrajevne in omrež- noskupinske povezave. Na- log je še cela vrsta, prav go- tovo pa ni zadnja v zagotovi- tvi boljšega ekonomskega položaja PTT dejavnosti ta- ko v občini kot republiki ter višjega družbenega standar- da in socialne varnosti delav- cev PTT prometa. Po večletnem uspešnem izvajanju investicijskih na- log in vlaganj v elektroener- getske in distribucijske ob- jekte in naprave, bo v na- slednjem petletnem obdobju treba dokončati osnovno elektrifikacijo, sanirati neza- dovoljiva napetostna ra- zmerja zlasti na podeželju ter spremljati povečano porabo električne energije. Tudi sodobna avtobusna postaja v Žalcu prispeva k bolj mestnemu videzu savinjske metropole. Novi hoteli in moteli, antični park v Šempetru in jama Pekel.., Braslovče imajo vse pogoje za to, da postanejo turistični kraj v pravem pomenu be- sede ... Asfaltirane poti v žalski občini vodijo pravzaprav že vsepovsod. Precej denarja pa je potrebno za njihovo vzdrževanje. Jopališče v Preboldu je prav gotovo na lokaciji, ki vzbuja mnogo občudovanja. Savinj- ^1 pa bodo lahko kmalu zaplavali tudi v pokritem bazenu v Žalcu. 16. stran-NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust ^97%. DEJA VNOSTI VIO = 11 TOZD + DSSS Lani je bila ustanovljena delovna organizacija VIO, ki združuje 11 TOZD in sicer 9 osnovnih šol z 11 podružnič- nimi šolami, glasbeno šolo in vzgojno varstveni zavod z 12 enotami. Prav tako so usta- novih delovno skupnost skupnih služb VIO, ki vklju- čuje v svoj sestav tudi sveto- valno službo. Osnovni cilji združitve v enotno delovno organizacijo so bili v enot- nem urejanju vseh zadev s področja vzgoje in izobraže- vanja v občini, v razvoju in načrtovanju dejavnosti, vo- denju kadrovske in stano- vanjske politike, moderniza- ciji učnovzgojnega procesa, enotnem delovanju svetoval- nih služb in skupnih osno- vah in merilih pri razporeja- nju dohodka in osebnih do- hodkov ter v enotnem ureja- nju pravnih in računovod- skih zadev. Poseben pouda- rek pri osnovnem šolstvu je bil v tem petletnem obdobju na uvedbi celodnevne šole, izboljšanju materialnega po- ložaja šol ter delovnih pogo- jev v njih. V celodnevno šolo bo ob koncu tega obdobja, torej v šolskem letu 1979 80 v 36 od- delkih zajetih 902 otrok ali 21%. V 14 oddelkih podaljša- nega bivanja pa bo leta 1980 zajetih 315 otrok. Do konca obdobja pa bodo le tri šole v občini imele več kot enoi- zmenski pouk. Osnovna šola s prilagojenim programom Ljuba Mikuš je lani skupaj z OS Peter šprajc dobila nove prostore, kar ji je omogočilo enoizmenski pouk. Se pose- bej pomembno je, da se v njej izobražujejo učenci iz vse občine, razveseljivo pa je, da načrtovano število otrok ne bo doseženo. Glas- bena šola ima poleg oddel- kov v matični šoli še disloci- rane oddelke v Preboldu, na Vranskem in Polzeli. Skupaj se tu izobražuje že 285 učen- cev, kar je več kot so načrto- vali. Lani pa je v Žalcu začel s svojim delom tudi Center usmerjenega izobraževanja. Delavska univerza trenutno izobražuje 954 ljudi in je svo- je delo usmerila v najrazlič- nejše zvrsti izobraževanja odraslih ob delu, poleg stro- kovnega izobraževanja pa skrbi tudi za družbenopoli- tično. 33% OTROK JE V PREDŠOLSKEM VARSTVU V tem šolskem letu je zaje- to v predšolsko vzgojnovar- stveno aejavnost, ki jo izvaja VVZ Janko Herman v svojih 12 delovnih enotah, 968 'otrok, kar predstavlja 33% vseh predšolskih otrok, od- stotek pa bo še višji z dogra- ditvijo vrtcev v Levcu, Pre- boldu in Zabukovici ter Šempetru. VVZ izvaja tudi celoletni program priprave na šolo za tiste otroke, ki re- dno obiskujejo vrtce, za otro- ke, ki niso vključeni v vrtce pa 120 urni program pripra- ve na šolo. Občinska skup- nost otroškega varstva orga- nizira letovanje predšolskih otrok, financira prehrano so- cialno ogroženim otrokom, dodeljuje otroški dodatek kmečkim otrokom in skrbi še za vrsto drugih stvari. Za- nimivo je, da do konca tega petletnega obdobja ne bodo zgradili kar 10 objektov, ki jih je predvideval srednje- ročni načrt 1976-1980. NA VRSTI ŠE VRANSKO IN LIBOJE Lepe uspehe so dosegli na področju samoupravne orga- niziranosti zdravstvenega varstva. Tako v samostojno- sti občinske zdravstvene skupnosti kot tudi pri usta- navljanju TOZD osnovne zdravstvene službe v Žalcu, ki je organizacijsko poveza- na z drugimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami v okviru zdravstvenega centra Celje. Ce k temu dodamo še premike pri organizaciji le- karniške službe, potem lah- ko vidimo, da obstajajo ugo- dni pogoji za nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva na ob- močju občine. Kakovostni premik so dosegh z usta- novitvijo dispanzerjev za medicino dela, ambulanto za borce in ostahmi oblikami dispanzerskega zdravljenja. Prebold se ponaša z novo zdravstveno postajo in lekar- niško enoto, adaptirali so in nadgradih stavbo zdravstve- nega doma v Žalcu, do kon- ca letošnjega leta bodo zgra- dili zdravstveno postajo v Li- bojah, prihodnje leto pa še novo stavbo zdravstvene po- staje na Vranskem. Se vedno je čutiti pomanjkanje ka- drov, medtem ko je letos pri- čel z delom logoped. LETNO 60 ZAKONSKIH RAZVEZ Socialno skrbstvo izvajajo na osnovi svobodne menjave dela v okviru občinske skup- nosti socialnega skrbstva in otroškega varstva preko ob- činskih socialnih služb. Socialno delo izvajajo tudi v okviru socialnega zavoda Doma upokojencev na Pol- zeli. Prizadevne so tudi kra- jevne skupnosti ter društva in humanitarne organizacije kot na primer Rdeči križ. V 80 do 90 primerih letno v ob- čini ugotavljajo očetovstvo letno je približno 60 zakon- skih razvez in je potrebno iz- dati mnenje za nadaljnje oskrbo in vzgojo otrok, ome niti velja posvojitve otrok pa preživninske odločbe ir valorizacije preživnin. Stevi lo otrok z motnjami v tele snem in duševnem razvoji, upada. Iz 5% v preteklem ob dobju je število otrok z mot njami padlo na 2 do tri %. V raznih socialnih zavodih je na usposabljanju 45 otrok iz žalske občine. Število rejen- cev hitro narašča, s tem pa tudi problem usposabljanja in izbire rejnikov. V rejniš- tvu je trenutno 45 otrok. Na- rašča tudi število mladolet- nikov obravnavanih pri so- dniku za prekrške. 255 odra- slih prejema družbeno de- narno pomoč, v socialnih za- vodih pa je 136 ljudi. KULTURNA DRUŠTVA SO V VSEH KS Večina nalog na kultur- nem področju se odvija v amaterskih dejavnostih in so tako izvajalci kulturnih pro- gramov obenem delavci v združenem' delu. S področja spomeniškega varstva velja omeniti obnovo Smiglove zi- danice in spominskih obele- žij v Vehki Pirešici, Gahciji in Matkah. Obnovili so Savi- novo rojstno hišo, obnovili in razširili antični park v Šempetru. Organizirali so mnogo razstav ter liko\aiih srečanj z umetniki iz pobra- tenih občin in izdah več knjižnih del. V okviru kul- turnih društev deluje v obči- ni osem kinematografov, ob- činska matična knjižnica pa je usmerjevalka in načrtoval- ka knjižne politike. Amater- ska kulturna dejavnost je za- živela v vseh 10 kulturnih društvih, sicer pa so v tem obdobju ustanovili 10 šol- skih kulturnih društev, se- dem odraslih pevskih zbo- rov, oktet in dekliški pevski zbor, ter tamburaška zbora v Libojah. Omeniti je treba tu- di sodelovanje z zamejskimi Slovenci. V zadnjih letih so obnovili kulturni dom v Le- tušu in dvorano v Trnavi, zgradili kulturni dom na Vranskem ter pričeli z deh na Gomilskem. 22 NOVIH ŠPORTNIH OBJEKTOV IN ZIMSKO KOPALIŠČE Velik korak naprej so što- rih na področju telesne kul- ture. Od 19 krajevnih skup- nosti jih je kar deset dobilo 22 športnih objektov. Nove telovadnice so zgradili v Bra- slovčah in Žalcu, do konca tega srednjeročnega obdobja pa bodo zgradili tudi pokrito kopališče v Žalcu. y druš- tvih deluje okrog 9000 čla- nov, napredek so storili pri pridobivanju novih kadrov ter na področju rekreacije. Na delo v tekstilno tovarno Prebold se vozi precej delavcev iz vseh Jp-ajev žalske občine. Zanje so organizirali prevoz z avtobusi. Ze v teh dneh pa bo nared nova avtobusna postaja, ki bo delavce ob slabem vremenu obvarovala vseh neprijetnosti. Postajo so zgradili kar delavci sami in je prva, ki je zgrajena tako kot to predvidevajo, da naj bi bile vse v občini. Že zaradi samega izgleda. V polzelskem Garantu si iz leta v leto bolj prizadevajo za boljšo tehnološko opremlje. nost. 1981-1985 55% OTROK V CELODNEVNI OŠ Temeljna izhodišča za ra- zvoj vzgojnoizobraževalne dejavnosti so naslednja: - preiti na enoizmenski pouk, za kar bi morah zago- toviti dodatnih 5100 kvadrat- nih metrov površin v šolskih prostorih - postopoma zgraditi manjše telovadnice pri po- družničnih šolah - dolgoročno skladno s prostorskim planom občine preusmeriti posamezne po- družnične šole v popolne osnovne. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bi se pre- dvidoma naj razvila v popol- no osnovno šolo sedanja po- družnična šola Gotovlje, - spremeniti šolske okoh- še skladno s potrebami giba- nja števila prebivalstva v ob- čini - postopno prehajati na celodnevno šolo. Vanjo bi naj do konca 1985. leta zajeU 55% vseh šoloobveznih otrok. LETA 1985 1700 OTROK V VVZ Po predvidenem progra- mu in gradnji objektov do leta 1985 bi naj v otroške vrtce vključili okrog 1700 otrok. Posebno pozornsost bo terjalo izvajanje progra- mov za pripravo otrok na šo- lo. Ker je v obdobju do tret- jega leta starosti odklonjenih največ otrok, bodo organizi- rali varstvo v varstvenih dru- žinah. Z delom bodo pričeh nekateri oddelki za razvojno motene otroke. ZOBNE AMBULANTE V OSNOVNIH ŠOLAH Samoupravno organizira- nost občinske zdravstvene skupnosti bo treba še okre- piti zlasti s prenosom zadev na nivo občine, ki so trenut- no še v pristojnosti regije. Treba bo misliti na zoboz- dravstveno varstvo za otroke v okviru ordinacij na šolah, za borce NOV pa ustanoviti ustrezni dispanzer in zdrav- ljenje bolnika na domu. Več prizadevanj naj bi bilo čutiti za hitrejšo specialistično ne- go bolnikov. Na Polzeli bodo morali obnoviti zdravstveno postajo in jo nadgraditi ter poskrbeti za lekarniško po- stajo. Za zagotavljanje po- trebnega števila zdravstve- nih delavcev pa bo moralo priti do sistemskih spre- memb na nivoju republike. Zaradi večanja števila pre- bivalcev in daljšanja življenj- ske dobe ter predvsem po- treb po namestitvi nepomič- nih občanov v domsko oskr- bo bodo morali zagotoviti okrog 185 mest v zavodih, kar bo izvedljivo s sanacijo doma upokojencev na Pol- zeli, odkupom 16 postelj na Grmovju in z gradnjo depan- danse za nepomične na Pol- zeli. Za letovanje otrok bo poskrbljeno v Izoli, kjer bo medobčinsko pionirsko leto- višče. V občinil2QdLOiQoraU v_ letih 1981-1985 zagotoviti prostorske pogoje za delova- nje občinskih socialnih služb in dejavnost zakonske posvetovalnice, za kar so ka- dri že usposobljeni. Kulturna dejavnost bo usmerjena predvsem v tiste obhke, ki najbolj neposre- dno približujejo kulturne do- brine delovnemu Človeku, Središče kulturnega delova- nja za območje celotne obči- ne bo predstavljal nov kul- turni dom v Žalcu. Naložbe v objekte s področja kulture bodo potekale po programu samoprispevka, denar pa bo- do primaknih tudi republi- ška kulturna skupnost, de- lovne organizacije in krajev- ne skupnosti. Poudarek za nadaljnji ra- zvoj telesne kulture bo tudi v naprej na množičnosti. Ak- tivno udeležbo v rednih obli- kah telesne kulture je treba povečati za 8 do 12%, v obča- snih oblikah pa za 15 odstot- kov. Telesno kulturne dejav- nosti bo treba usmerjati v uresničevanje nalog na po- dročju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na področju naložb bo potrebna izgradnja in vzdrževanje te- lesnokulturnih objektov v vseh krajevnih skupnostih ter izgradnja rekreacijskega centra. Zagotoviti bo treba redne zdravniške preglede aktivnih športnih udeležen- cev, uskladiti programe osnovnošolskih športnih društev in TKS ter poskrbeti za čim več strokovnega ka- dra. Na posnetku vidimo proizvodnjo jeklenih družnih tuljav v Sigmi TOZD Vransko. Sic«' pa bo kovinsko-predelovalna industrija postala ena izmed poglavitnih panog v nasle^ njem srednjeročnem obdobju. V veliki meri tudi po zaslugi SIP. 30 - 2. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 VRBJE NOVA KS? pfiprave za osamosvojitev v poinem teliu Kljub poletnemu in do- pustniškemu času se je pred dnevi sestal svet krajevne skupnosti Žalec in razprav- jjal o nekaterih aktualnih nalogah, ki jih ni bilo mogo- če preložiti na kasnejši ter- min. Tako so zaradi določe- nih težav, ki so nastopile, morali nemudoma imeno- vati nov štab civilne zaščite v krajevni skupnosti, ki ga bo odslej vodil kot povelj- nik Anton Laznik, načelnik pa bo Jože Herič. Gre namreč za to, da je tre- ba nemudoma urediti vse stvari zaradi bližajoče se ve- like in pomembne vaje »Nič nas ne sme presenetiti«, ki bo čez dva meseca ali na- tančneje 29. in 30. septem- bra. Imenovali so tudi strokov- no komisijo za sestavo sred-^ njeročnega plana 1981-85, katero bo vodil predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Hrušovar, izvajalec programa bo Karel Cehner, mentor pa ing. Cetina. Najzanimivejša točka pa je bila zadnja, kjer so delegati iz Vrbja, ki spada pod žalsko krajevno skupnost, seznanili člane sveta s pripravami na odcepitev iz te krajevne skupnosti in ustanovitev svoje. O tem predlogu so že večkrat razpravljali na zbo- rih krajanov v Vrbju, kjer so bili delno nezadovoljni s tretmanom njihovega kraja pri pridobivanju določenih potrebnih objektov. Vrben- čani so prepričani, da bi v primeru svoje krajevne skupnosti določene proble- me lahko lažje, hitreje in učinkoviteje reševali. V kra::_ ju je 650 prebivalcev, med katerimi jih je 350 zaposle- nih. Referendum za morebit- no samostojno krajevno skupnost bi imeli takrat, ko bo v vsej žalski občini tudi referendum za uvedbo četr- tega samoprispevka. Na seji sveta so tudi imenovali člane v komisijo, ki bo v nasled- njih tednih ugotovila, kje naj bi v bodoče potekala meja med krajevno skupnostjo Žalec in morebitno novo, to je Vrbjem. Ob tem pa je skoraj zagoto- vo, da se bo žalska krajevna skupnost kaj kmalu srečala še s kakšnim podobnim pri- merom, morda z zaselkom Ložnico, ki je tudi v okviru krajevne skupnosti^alec, pa tudi sama organiziranost v Žalcu kot mestu je glede na vse večje število prebival- stva ter novo naselje vpraš- ljiva. Člani sveta so se med dru- gim tudi seznanili z idejnim projektom pokritega bazena, ki bi ga naj gradili ob rasto- čem hotelu in to s sredstvi iz četrtega samoprispevka. Ba- zen bi bil 25 x 12,5 m in glo- bine od 80 cm do 190 cm, zraven bi bila še savna z use- mi pritiklinami, frizerski sa- lon, 192 garderobnih omaric, dve večji skupinski gardero- bi itd. Objekt naj bi po pre- dračunu veljal 2 milijardi 500 milijonov starih dinarjev Člani sveta so podprli idejo o gradnji pokritega bazena, vendar so bili mnenja, da je treba vse še enkrat temeljito pregledati in ugotoviti, če je vse res racionalno in funk- cionalno ter če ustreza cena. TONE VRABL m IN HMEZAD ZA UMETNA GNOJILA Potrošnja umetnih gnojil se vse bolj veča, proiz- vodne zmogljivosti, pa so na isti ravni kot prejšnja leta. Ni naključje torej da so delavci SOZD Hmezad iz Žalca prejšnji mesec z INO Petrokemija Kutina podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno te- hničnem sodelovanju. Tako so dogovorili skupno pla- niranje, izmenjavo informacij o tehnično tehnoloških inovacijah in razvojnih programih, pa tudi o znanstve- nem sodelovanju. V letih 1981 do 1985 bodo skupaj gradili skladišča za srednjo Slovenijo. Potrošniki gno- jil bodo tako prevočasno dobili vsa potrebna gnojila v zadostnih količinah. Sicer pa INA Petrokemija Kutina s svojo proizvodnjo oskrbuje celotno Hrvaško, del Bo- sne in Hercegovine in skoraj vso Slovenijo. Nova na- ložba, ki jo načrtujejo, naj bi že leta 1981 omogočila proizvodnjo dodatnih milijon ton umetnih gnojil. J. V. ODPRLI VRTEC V LEVCU Minulo soboto so v Levcu v žalski občini odprli otroški vrtec. V njem sta dve igralnici za štirideset otrok, kuhinja in drugi potrebni prostori. Objekt je veljal dobre štiri milijone dinarjev, nekaj denarja za temelje in ureditev okolja pa so prispevali krajani sami in Zarja iz Petrovč. Vrtec je zgradil velenjski Vegrad, ki je investitorju - Občinski skupnosti otroškega varstva iz Žalca nudil tudi kredit, v višini milijon in pol dinarjev. V vrtcu bo dovolj prostora za vse otroke iz Levca, ki potrebujejo varstvo, če pa bo na voljo še nekaj mest, bodo lahko sem prihajali tudi otroci iz Petrovč in iz Žalca, kjer so morali letos odkloniti kar 80 malčkov. J.V. - T. T. zakaj kradejo v nami? KORAKI ZA ŠVICARJI Precej truda bo še treba, da bomo odpraviti siabosti Pred kratkim je bilo 46 delavcev iz vseh TOZD in DSSS Name iz Ljubljane na strokovni ekskurziji v Av- striji, Švici in Italiji. Za ne- kaj misli oziroma vtisov s tega potovanja smo napro- sili oddelkovodinjo v TOZD Nama Žalec Martino Plahu- ta. Najprej nas je seveda za- nimalo, kakšen je bil namen tega potovanja. M. Plahuta: »Namen je bil predvsem v tem, da bi nepo- sredno spoznaU nekatere iz- kušnje, rešitve in druge pre- dnosti v razvoju trgovine teh dežel. Še posebej nas je zani- mala Švica, ki je znana po organiziranosti svoje trgovi- ne v okviru MIGROSA, JEL- MOLIJA in GLOBUSA. Ta- ko smo si v Švici med dru- gim ogledali Migrosov shop- ping center v St. Margaret- hu, ki leži na tromeji Švice, Zvezne republike Nemčije in Avstrije. V tem centru je Migros združil več trgovskih podjetij. Obiskovalec dobi vtis, kot da je v takšnem cen- tru mogoče kupiti vse. Po- nudba blaga je izredna, opre- ma prilagojena blagu in po- trošniki imajo čudovit pre- gled nad blagom, kar pogo- jujeta velika prodajna povr- šina in sistematičnost v ra- zvrstitvi blaga. Posebnost je v tem, da v samopostrežnem delu lahko človek kupi vse, od živil do tekstila in to za kakšnih 15 odstotkov ceneje kot v specializiranih samo- postrežnih oddelkih, ki so si- cer v isti zgradbi. Center ima tudi restavracijo z okrog 250 sedeži in še nekaj bifejev. Ljudje lahko tu zadovoljuje- jo tudi druge svoje potrebe, saj jim je na voljo pralnica, čistilnica, izdelava ključev, popravilo čevljev, pralnica avtomobilov, razvijanje fil- mov in kdo ve, kaj vse še. To seveda dopolnuje ponudbo in s tem privlačijo potrošni- ke. Do centra je možen pri- stop z avtoceste, za avtomo- bile pa je na voljo veliko par- kirišče. Celo na strehi centra. Obiskali smo še velebla- govnice v Ziirichu, medtem ko smo si nekaj trgovin ogle- dali tudi v Italiji, vendar smo bili še vedno preveč pod vti- som švicarskih trgovin in ni- smo bili tako navdušeni.« - Bi skušali švicarske ve- leblagovnice primerjati z na- šimi. Na primer z žalsko Na- mo, čeprav bodo primerjave držale verjetno tudi za druge naše veleblagovnice. M. Plahuta: »Vsi novi so- dobni nakupovalni centri so locirani v Švici izven mesta. Z veliko parkirnega prostora in celovito ponudbo blaga ter drugih uslug. Ni naključ- je torej, da je v smernicah za obdobje 1981 do 1985 že zapi- sano, da bo takšen center najbolj primeren v Levcu. Sicer pa bo za potrošnika po- skrbljeno tudi na prostoru okrog žalske Name, saj bodo tam v naslednjih letih zgra- dili pošto, banko, hotel in re- kreacijsko središče vključno z zimskim bazenom. Tako bo lahko naš potrošnik v bistvu na enem mestu opravil vse potrebno. V sami velebla- govnici bomo skušali poskr- beti tudi za določene obrtni- ške usluge in če k temu do- damo še drugačne oblike skrbi za potrošnike, kot na primer razstave in butik pro- daje, potem se bomo vsaj tu lahko približali Švicarjem. Precej pa bo treba še truda za to, da bodo prodajni pro- stori pri nas v največji meri izkoriščeni, da bo oprema prilagojena posameznim vrstam blaga in da bomo znali skrbeti za red in čisto- čo. To zadnje je seveda v naj- večji meri odvisno od naših navad. Vse to velja pravza- prav za vse trgovine pri nas. V Švici imajo urejene kli- matske naprave v velebla- govnicah. Pri nas zaenkrat ne. Prilagojene so sicer za zimski čas, za poletni pa ni- kakor ne. Glede varnostnih naprav mislim, da smo s Švi- carji pravzaprav izenačeni. Nimamo interne televizije, vendar to niti ni kdo ve kako pomembno. Ugotavljamo namreč, da se družbena sa- mozaščita vse bolj uveljavlja v praksi. Priznati pa moram, da je vedno več kraj pri nas. Vzrok za tako imenovani drobni kriminal je treba iskati tudi v kaznovalni poli- tiki, saj male kraje jemljemo za premajhno družbeno zlo. Švicarske trgovce velja poh- valiti, saj so izredno vljudni. V Nami v Žalcu si še zlasti za to posebej prizadevamo. Ob koncu pa bi lahko kljub vse- mu trdili, da tudi Jugoslova- ni stopamo med tiste, ki se jim svojih blagovnic ni treba sramovati.« JANEZ VEDENIK praznik ks na ponikvi] SO ZARES PRIKRAJŠANI? korenje iz Veienja je prispevalo 250 tisočaltov za KS žaislte občine Na Ponikvi v žalski občini ^0 v soboto in nedeljo prosla- vili krajevni praznik v spo- "^n na 30. julij 1944, ko so ^kupatorji iz te vasi izselili 28 ljudi. V soboto dopoldne So pripravili obrambni dan, Popoldne pa je bila na vrsti svečana seja skupščine kra- jevne skupnosti in družbe- ■^opolitičnih organizacij, po- pa so odprli še dva in pol 'kilometra ceste, ki med sabo Povezuje pet višinskih kme- Ponikva je obrobna kra- J^vna skupnost, tu ni indu- ^.^'■iie in za povrh leži še na ^.^aškem svetu. Vse to govo- da imajo v kraju mnogo ježav. o tem, kakšne so te težave so nam pripovedovali \^iani sami. .MILAN VASLE, predse- ^^^^ sveta KS: »Osnovni problem je v tem, da Ponik- va leži na izredno velikem ozemlju, da so kmetije raz- tresene po bregovih in dolin- cah daleč narazen in tako je delo precej otežkočeno. Kljub temu se na različnih sejah in prireditvah vedno zbere dovolj krajanov. Celo več kot kje v centralnih do- linskih naseljih. Potrebe in problemi nas združujejo.« BORIS STAMOL, vodja splošne delegacije za zbor KS: »Občutek imam, da smo prebivalci našega kraja za marsikaj prikrajšani. Na vse načine si prizadevamo, da bi uredili vsaj najpotrebnejše ceste in opravili nekatera druga komunalna dela, pa le težko uspemo. Orugje spet pa ni problem do lovske ko- če speljat lepo cesto, pa če- prav ne vodi mimo niti ene kmetije.« JOŽE ŠTAMOLAK, pred- sednik skupščine KS: »Naj- bolj bi potrebovali urejeno cesto do Velenja, kjer dela okrog 170 naših krajanov. Gre za nekaj manj kot tri ki- lometre ceste. Predračunska vrednost je tri milijone di- narjev, zagotovljeno pa je zaenkrat le 700 tisočakov. Ponikljani imamo smolo v tem, ker skozi našo vas vodi- jo regionalne ceste, ki pa v bistvu niso nič drugega kot občinske.« JANKO SREDENŠEK: »Precej ljudi iz naše krajev- ne skupnosti dela v velenj- skih delovnih organizacijah. Doslej nismo iz Velenja do- bili niti dinarja. Ne ra- zumem, kako se lahko v eni in isti republiki dogajajo stvari, ki za nekatere veljajo, za druge pa ne. Ob vsem sku- paj pa je vendarle treba priz- nati, da je Ponikva močno spremenila svoj izgled.« Tik pred zaključkom re- dakcije smo izvedeli, da se je vendarle nekaj premaknilo tudi v Velenju. Gorenje je namreč krajevnim skupno- stim žalske občine primakni- lo 250 tisočakov. Zaenkrat v Žalcu še ne vedo, kako bodo razdelili denar, saj ne vedo za podatke, koliko delavcev je zaposleno v velenjskem Gorenju. Povsem na mestu pa bi bilo, ko bi se po Gore- nju zgledovale tudi druge delovne organizacije, pa če- prav so iz občine Velenje. JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVCAR 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 napad na letuš LOHR PODPISAL KAPITULACIJO Spomini na Junij 1943 in Savinjslii bataljoni 14. junija 1943 je Savinjski bataljon, ki ga je vodil komandant Alojz Pacek- Platin, zasedel Letuš. Malo pred peto uro popoldne so partizani vdrli v vas in postavili močno zasedo v smeri Mo- zirje-Braslovče in Šmartno ob Paki. Namen akcije je bil, da se bataljon pre- skrbi s hrano iz trgovine Marije Remic v Letušu. V akciji je sodelovalo šestde- set partizanov. Ko je ena skupina na- bavljala in municijo, urad pa razbili. Med akcijo je pripeljal iz smeri Šmartno ob Paki osebni avto, v kate- rem sta se vozila ing. Georg Herzig in njegova žena Ana. Zaseda je avto zau- stavila z mitraljezom; oba sta bila lažje ranjena. Avto so nato zažgali. Zatem je pripeljal po cesti iz Mozirja še avtobus, v katerem se je vozila godba »Wer- manschafta«. Avtobus je med strelja- njem obstal, vermani pa so se razbeža- li. Pri tem je bil smrtno zadet »ver- man« Ludvik Kac, »verman« Miha Umnik in Jože Lednik pa ranjena. »Vermani« so bili iz postojanke v Ce- lju. Malo pred koncem akcije sta se z motorjem iz smeri Braslovč pripeljala dva policista, brata Stanko in Maks Leskovar, doma iz Radvanja. Partizan- ka, narodni heroj Milka Kerin, jih je z orožjem likvidirala. Nato so jih parti- zani sezuli in jim pobrali orožje. Zatem se je pripeljal iz Braslovč z motorjem še en orožnik Franc Lončar, prav tako doma iz Radvanja. Zaseda ga je zausta- vila, moral je oddati orožje, kapo in bluzo. Med unikom bataljona je manj- ša skupina poiskala še domačina Mar- tina Lenovška in Vladimirja Predovni- ka in sta morala oddati »vermanske« uniforme, ki sta jih imela doma. Bata- ljon pri akciji ni imel izgub. Kmalu po akciji je bila obveščena orožniška po- stojanka Braslovče, ki je organizirala še sosednje orožniške postojanke in 40 policistov iz Šoštanja. Ti so drugi dan pričeli zasledovati bataljon. Bataljon je taboril pri Janezu Pavlu na Dobrov- Ijah. Pričela se je borba. Med partizani je bilo nekaj ranjencev, katere je bata- ljon oddal v oskrbo kmetu Francu Do- brovniku, p. d. Brezovniku na Dobrov- Ijah št. 31. Politično delo se je v tem času zelo razmahnilo. Sovražniku ni uspelo več uničiti odporniške organi- zacije. Proti koncu leta 1943 je prišel v te kraje tudi Tone Bole. Postavljen je bil za sekretarja okrožja OF Celje. V letu 1944 se je okrožni odbor največ zadrže- val na Dobrovljah. Dolgo je imel svoj sedež v Podgorski gori nad vasico Podgorje. Od tu so šle vsako noč zveze v Spodnjo in Zgornjo Savinjsko doli- no z navodili za aktiviste OF. V začetku septembra 1944 leta je en bataljon Tomšičeve brigade z jurišem zavzel postojanko v Letušu in miniral most. Ob umiku okupatorja je njihov komandant, generalpolkovnik Lohr u Letušu navezal prve stike o predaji s tedanjim partizanskim komisarjem Ivanom Dolničarjem. V Topolščici je nato v štabu četrte operativne cone podpisal kapitulacijo. IVAN MOGU odlomek iz knjige LETUS SKOZI CAS med kadilci in nekadilci RAZBURJANJA NI Podražitev Jih ni prizadela Je že tako, da ima precej ljudi tudi slabe sladke navade, med katere lahko prištejemo tudi kajenje. Pred dnevi so cigarete podražili za dobrih 21 odstotkov, vzrok za to pa je tudi v tem, da so se od zadnje podražitve do najnovejše cene surovega tobaka dvakrat povečale, pa tudi proizvodnja je postajala vedno manjša. Se leta 1976 smo v Jugoslaviji proiz- vedh več kot 91.000 ton tobaka, lani pa le še dobrih 60.000 ton. Bati se je torej bilo nevarnosti pomanjkanja te surovine in uvoza. Morda bo sedanja podražitev prispevala k dvigu proizvodnje. Zanimalo nas je, kako so podražitev sprejeh ljudje z našega območja. Preberimo si, kaj so nam povedali. MILAN VOVK, Prebold: »Kadim že nekakšnih pet- najst let in mnogokrat sem že razmišljal o tem, da bi ne- hal. Zaenkrat menda s tem še ne bo nič, kljub temu, da so cigarete podražili. Menim celo, da podražitev ni kdo ve kako velika in prepričan sem, da zaradi tega ukrepa nihče od kadilcev ne bo pre- nehal kaditi.« IVAN BRGLEZ, Žalec: »Se nikdar nisem kadil in tu- di ne nameravam, zato mi je pravzaprav vseeno, koliko stane zavojček cigaret. Bolj me jezi podražitev kruha, si- cer pa smo tega tako ali tako vsi vajeni in po odmevih so- deč, se ljudje za podražitve niti ne razburjajo preveč. Morda dan dva, potem pa na vse skupaj že pozabijo.« JOŽE ROKOVNIK, Pre- kopa: »Cigarete se pravza- prav že dolgo časa niso po- dražile. Kolikor vem so v Ju- goslaviji tako ali tako med najcenejšimi. Lepo bi sicer bilo, ko bi cena ostala ne- spremenjena, vendar podra- žitev nas kadilcev ni kdo ve kako prizadela. Konec kon- cev je že navadni brizganec dražji od zavojčka cigaret.« JANEZ ROKAV, Tabor: »Ne kadim, zato mi je vsee- no, kakšna je cena za cigare- te. Nekajkrat sem sicer po- skusil, pa mi je vedno bilo slabo in postal sem neznan- sko žejen in tako sem spoz- nal, da mi cigareti zares niso potrebni. Pa še nekaj dinar- jev tako prihranim.« JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVCAR SREČANJE Turinekova mama med svojimi - z ruto v roki ČAKAM, DA JIH BO STO... Naj se sama predstavim ? Tudi prav. Prdvijo mi, Icličejo s ceste, z vseh strani: Bogdaj, Turinekova mama! To so moji navijači. Pravijo, da sem kandidatka za sto. Še dobro, da ne porečejo delegatka. Teh besed, teh čudnih izrazov, nisem nikoli poznala. Pa vzamem v roko časopis, berem, premišljam in skoraj v vsakem stavku: delegat te skupnosti, delegat one skupnosti. Tudi moj pokojni zet Tone je bil delegat. Kar naprej seje, sestanki na Ponikvi, v Žalcu, Celju in še v Ljub- ljano je šel. Za nas, kmete, je zastavil kar dobro besedo. Bilje bister dedec. To pa! Jaz? No, če so me izbrali za delegatko stoletnic pri občinski skupščini Žalec, potlej se moram še tri leta resno potruditi. Okoli zdravnikov nisem dosti hodila. Verjamem v domača zdravila. Tudi v dobro kapljico. Oči še dobro služijo. Stojim na dvorišču in pogled plava sirom po Turinekovem gruntu. Za branje No- vega tednika pa moram natakniti očala. Sluh ? Šivanka je lahko reč. Če pade na tla, jo slišim. Noge? Za silo še kar ubogajo. Spomin ? Od treh, štirih let naprej kot studenček. Življenje s puhom postlano? Kje pa! Delo so mi v zibel položili in pri sedemindevetdesetih sem pre- srečna, če lahko kaj postorim. Rada pa imam vse. V meni gori ena sama želja: da bi se vsi dobro razumeli. Preživnina ? Je nimam in je tudi zahtevala nisem. Saj imam vsega zadosti. Med vojno? Enainštiridesetega sva jih imela s hčerko Ivano pod streho. Vsi so obljubljali: po vojni bo vaš trud stokrat poplačan. Saj dajo, saj dobim, pa ne toliko kot tisti, ki so petinštiridesetega hosto povohali. Ja, jaz kar naravnost povem. Po svoje pa sem srečna, ko sem doživela tak napredek. Pra tete, pra botre, pra sosedje so prerokovali: iz te dekline bo en prazen nič. Jaz se nisem dala. Čutila sem, da v mojih žilah pluje prava, kmečka kri. Spoznam se na vsa dela, ki jih zahteva grunt, kakršen je naš, Turinekov v Podkraju. Če sem kot preužitkarica sitna? Ne vem. Mogoče. Trudim se, da ne bi bila. Mlada dva sta zame kar dobra. Tiste drobne pričkarije so sproti pozabljene. Ja, kar pomisUte: onadva še ne trideset, jaz pa sedemindevet- deset. No, še nisem, pa bom. V sebi čutim, da sem včeraj dopolnila sedem let. Zdaj pa kar seštejte: sedem in devetdeset. Življenje na kmetih je po svoje lepo, drugačno od mestnega, lepo, dehteče, kakor je lepo in dehteče klasje od pšenice, klasje, ki čaka kar obilne žetve. Čez tri leta pa se le oglasite. Naročila bova stoenko! Turinekova mama - na zdravje! DRAGI KUMER Prilogo o žalski občini je v sodelovanju s Tonetom Tavčarjem, Dragom Kumrom in Tonetom Vrablom pripra- vil in uredil JANEZ VEDENIK. Štafeta v prevažanju ljudi v s amokolnici čez hladno Eol- sko. Poleg moči, je bila tu potrebna tudi hitrost, žal pa vsaj pri drugem Prebolčani niso bili najbolj uspešni... ŠALJIVE IGRE NA VRANSKEM V nedeljo so prizadevni člani OO ZSMS z Vranskega pripravili zanimive šaljive igre. Tokrat že drugič zapovrstjo in priznati je treba, da so se gledalci kar prijetno zabavali Nastopile se ekipe OO ZSMS z Vranskega, Gomilskega, Groblje in Prebolda. Slednji so imeli tudi največ uspeha, kar pa niti ni tako zelo pomembno. Po znanih, kmečkih igrah, ki so jih na Vranskem pripravili pred kratkim, je to še ena uspešna prireditev, ki bo z leti prav gotovo privabila še vei ljudi. Prav pa bi bilo, če bi bil čas med obema prireditvama daljši, saj so ljudje mislili, da gre pač za kmečke igre. Besedilo in shke: JANEZ VEDENIK Ni enostavno s hoduljami čez deročo Eolsko in pri tem 2 bučko na vrhu klobuka pripikniti še balone. Tekmoval- cem je ta disciplina nudila še prijetno kopanje v sicer vročem nedeljskem popoldnevu. ^ Vlečenje vrvi. Na eni strani mladeniči z Vranskega, ^ drugi Gomljani. Fant na sliki je doma z Vranskega. Too' on je napel vse svoje sile, da bi Gomljane potegnili v vod'' pa je bilo ravno obratno... §t, 30 - 2. avgust 1979 NOVI tEPNIK -_stran ai NA HOMU SO SE SREČALI PLANINCI V nedeljo so zabukov- ški planinci pripravili po- hod mimo spomenikov NOB in ga zaključili na tradicionalnem zborova- nju na Homu. Kljub do- pustniškemu času, se je zbralo pi^ecejšnje število ljubiteljev planin. Med udeleženci so bili tudi Drago Kozole, podpred- sednik GO PZS, gostje pri PD Dol pri Hrastniku ter predstavniki žalske občinske skupščine in družbenopolitičnih orga- nizacij. Osrednji govor na zborovanju je imel pred- sednik PD Zabukovica Miro Petrove, za njim pa je podal kratek opis dela tajnik Franci Ježovnik. Drago Kozole je podelil častne znake PZS in 10 bronastih znakov. Naj- mlajši so prejeli značke PIONIR PLANINEC (1 zlato, 3 srebrne in 13 bro- nastih). Verica Klavžer je prejela tudi znak PLANI- NAR TRANSVERZA- LAC. Za opravljeno SA- VINJSKO POT je značke prejelo 22 planincev, štir- je za šaleško, pet za štajer- sko-zagorsko, eden za ko- roško in 55 za pot čez Do- lomite. Pot Snežnik-S- nježnik je opravilo osem planincev, Miha Miklavc pa je opravil še Trdinovo planinsko turistično pot po Dolenjski. To je njego- va že dvajseta transverza- la. Za svojo 60-letnico in delovanje v društvu je bil odlikovan z bronastim častnim znakom. Ob zak- ljučku je Martin Son po- delil 13 članom značke Gorske straže, ki so opra- vili preizkušnjo na Kopit- niku. Znova pa so lahko ugotovili, da planinci do- bro delujejo v akciji Nič nas ne sme presenetiti, ing. BOŽO JORDAN POJDIMO NA BEZOVEC Markacisti PD Polzela so obnovili in na novo markirali del Savinjske poti, ki vodi na Bezovec. Z Letuša prek Dobrave, ki skriva ostanke gradu, do Ulčnika, so obnovili le markacije. Od tu pridemo po cestnem dovozu do partizanske ceste in po nji je ]e kakih 200 metrov do Rovšnikovega travni- ka. Tu je le pogled na bra- slovško jezero. Zapusti- mo cesto in steza se dru- gič dviga na cesto, kjer jo prekorači in vodi zopet po stari trasi ter se v petih ključih dvigne tretjič na cesto, kjer je razpotje. Stara trasa, ki vodi sko- raj po prvotni poti na Do- broveljsko planoto, se dvigne do Covnikovega križa. Od tu se dobro vidi šoštanjski dimnik. Od tu naprej vodi pot do doma borcev I. Savinjske čete na Dobrovljah. Pri Covni- kovemu križu lahko kre- nemo desno na vrh Be- zovca oziroma do lovske koče. Nova trasa Savinj- ske poti zapusti cesto in se dvigne na Strmec, po njem pa do Juga. Z nje se odcepi pot, ki vodi k lov- ski koči, kjer je žig Sa- vinjske poti. Iz Letuša je do sem le uro hoda. Od lovske koče lahko greste preko vrha Bezovca do Doma borcev ali pa po Savinjski poti mimo Hri- bernika in Napotnika, kjer poiščete stezico, ki po dolinici vodi do Doma borcev. B. J. Na sliki vidimo lovsko kočo na Bezovcu. foto: ing. Božo JORDAN H^^^ ^^'1^ -^^J^ Vodoravno: 1. tkanina s površino iz kratkih, navzgor stoječih vlaken, 6. napad, na- skok, 11. vrsta azijske palme, 16. osnovna mera, 17. rimski cesar, ki je po požaru v Rimu začel preganjati kristjane, 18. sol borove kisline, 19. znam- ka avtomobila, 20. samec pernate domače živali, 22. ime slovenskega slikarja in grafika Klemenčiča - Maja, 23. daljše časovno obdobje, 24. soglasnik in samogla- snik, 25. sočuten človek, ki pomaga bližnjemu v stiski, 27. dva soglasnika, 28. vnetje sluznice, 31. ravnina, 32. Bo- ris Tomaševski, 33. republi- ka v Srednji Ameriki, že dalj časa v državljanski vojni, 36. Oliver Cromwell, 37. ameri- ška obveščevalna agencija, 38. rezultat tekme, 39. žival- sko truplo, 42. grofija na ju- gozahodu Anglije, 43. nem- ški pesnik s pravim imenom Antschel (Paul »Fuga smrti«), 45. velik, roparski kuščar, 46. moško ime, 47. vrsta aperitiva, 48. prizorišče v cirkusu, 49. žrtvenik. Navpično: 1. transportno sredstvo na tirnicah, 2. ne- priznavanje oblasti in zako- nov, 3. občasno prevladujoč način oblačenja, 4. grška črka, 5. kemijski simbol za tantal, 6. dalmatinsko žen- sko ime, 7. brezpravni me- ščan v stari Grčiji, 8. starogr- ški bog vojne, hrabrosti in vojaških spretnosti, 9. hrva- ški novelist (Slavko), 10. du- ša (lat.), 11. Alfred Binet, 12. francoski kipar (Auguste), 13. spremljevalec boga Ero- sa, 14. puška s kratko cevjo. 15. napadalec na politično osebnost, 20. bankovec za pet denarnih enot, 21. vrtilni moment, 24. sij, 26. vzdevek igralca Radka PoUča, 28. madžarski ministrski pred- sednik (Janos), 29. eiloi po- dobna rastlina, 30. knap, 34. domač izraz za kilogram, 35. levi pritok Rena v Švici, 37. stot, 40. predlog pred nizo- zemskimi imeni, ki označuje rod, 41. glavni števnik, 42. ci- ma, klica, 44. kemijski sim- bol za nobelij, 46. Josip Ogri- nec. REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVLJENE V 29. ST. NOVEGA TEDNIKA Vodoravno: KIOTO, TI- MOK, KORAB, AZTEK, IGALO, ASANA, LOKA, OMORIKA, AKAN, ODA, IM, EKONOMIKA, RI, VLE- KA, ANINA, SL, INTRI- GANT, OO, RIN, FARA, AL- KORAN, SAMO, EMONA, FENOL, NOTES, RATAR, ARENA, AKANT. IMATE ČAS? NAPIŠITE KAJ ZA NOVI TEDNIK AU RADIO CELJE! ljubljanska banka Splošna banka Celje Dolgoletna tradicija, sodobna tehnika poslovanja in vrsta predstavništev po svetu ter poslovnih enot v Jugoslaviji, so naše in vaše prednosti. JANKO KAČ GRUNT 22 »Eh, se mu je še dobro zdelo, da njemu ni bilo treba ''Oditi.« Vse perišče je planilo v sme. Fidelčko pa je ta nesramna pripomba tako ujezila, da je naglo ovila spodnjico in zapu- stila ženski sejem z nečednim pozdravom: "Gobci nemarni!« . Ko so drugi dan pripravljali otroka za krst in je vprašala botra Čepurka, kako mu bo ime, je po dolgem času Miciko ^opet zaskelela stara rana. "Anzek naj bo, ko smo v kresu,« je menila in ni izgovorila skrite misli, »ker Tonček ne more biti.« Tako se je zgodilo, da je krstil kaplan Andrej Fekonja, ^^liki zgodovinar doline, za Janeza Krstnika potomca pun- ^na Adama Kolenca. Ko mu je dal krstitelj šepec soli v ^sta, se je Anzek nakremžil. Botra je bila tega vesela, ko je Pomislila: "Ne bo pojanec!« . Ko so zapisali krst in nato zamakali botrijo pri Frenčku, ^^Srnila šivilja Tinka, ki je bila v gostilni v šteri, kr- ^<^encu prt z obraza. "Fej te bodi!« je pljunila po strani zaradi urokov in vzkli- '^nUa: »Kako lep fantek je!« Gospodinja Kati je stopila bliže in se začudila: »Tonu pač Podoben. Kako le, da ima rdeče lase?« Anzek je imel res bakrenordeče lase in sinje oči kakor ^^oje spominčic. VI. Naglo minejo ure dela pri stroju, ki je okrenil v svojimi neizprosnimi jeklenimi rokami živo človeško telo ter mu odkazuje vzgib in počinek. Prav tako tečejo naglo leta kmetu, ki ga ženeta vreme in grunt s seboj na povodcu, da z njima vihra in počiva z njima. Komaj odleze zima, že čakajo polja za delavne roke. Bolk ko le-tš spešijo, več se jim dela odpira. Naglo bežijo dnevin in si podajajo roke vižarji dela: sveti Jožef, prvi sevec krompirja, fižolar Florijan, sveti Anton, kosec in prvi žanjec ječmena. Ajdo seje molčeči Aleš, sveta Marjeta pa zanje zlato pšenico. Na ražnju pečeni Lovrencij opleve korenje, devica Marija prične že obiranje hmelja, sveti Jernej zaključi vročino poletja, voz črnega zrnja pripelje na ajdo sveti Matevž, sveti Mihšl kožuha zvečer koruzo, podnevi pa seje pšenico, sveta Terezija si pere deviške roke v vinu in puli Lukeš repo za svojega vola. Sveti Martin že mežika sosedoma Katarini in Klemenu, naj pričneta z zimo. Leto za letom isto delo in svetniki na las si podobni v vseh časih in verah. Čas pa hiti kakor vihra naprej brez prestanka... Dvoje otrok se podi okrog oglov poprej desetletja tihe Kolenčevine. Že četrto leto je izpolnil Tonček o kresu, Anzek pa tretje. Rad ju je ujčkal Matija in jima odgovarjal, kakor je vedel in znal, na sto in sto čudnih vprašanj, ki sta hotela otroka nanje odgovora. Česar nihče ne ve, hočeta izvedeti od njega. Vesel ogleduje vnuka starec, predoč svoje misli. »Ko telca ne paši raseta. Zastaven je Tonček in brihten, pa tudi rjavček Anzek se je še dosti storil. Prav je tako. Dvojega je treba za borbo življenja: krepke roke ali pa mnogo blaga. Oboje skupaj je najbolje, a redko se najde obenem. Tonček se bo že prerinil s svojimi močnimi rokami, ko dorase in se okrepi ob'kruhu in mleku. Za Anzeka pa je tudi preskrb- ljeno, da bo navzlic svojim drobnim rokam varno krmaril grunt. Krepke ženske mu bo treba. Metelanova Nežika, njegova vrstnica, bi bila pripravna zanj. Močna in pametna je ter denarja prinese k hiši. Lep par bo...« »Zakaj pa rože cvetijo ?« je stresel drobiž Anzek za koleno Matija, da se je zbudil iz sanj. »Saj morajo cvesti...« išče stara glava odgovor. »Zakajpa morajo?« ne odneha vnuk. »Ker ji sonce sili,« se izkopava iz mreže Matija. »Čigavo je pa sonce?« vprašuje dalje malček. »Božje!« se vmeša Tonček, kije pravkar ujel pod klobuk pisanega metulja in ga varno tiščal v peščici. Začuden se ozre Anzek v bratca in ne ve, ah bi verjel njegovi mladi glavi. Starec pa prikima: »F^av, je Tonček! Sonce zapove rožicam naj cvetijo, da imajo moje čebelice pašo.« »Saj čebele ne jedo cvetja,« počasi oponese Tonček. »Cvetja ne, pač pa med,« se bori z radovednežem Matija. »Kje pa med rase?« mu je bil že z novim vprašanjem za petami Anzek. Nasmehnil se je starec in pokazal s palico proti plotu: »Anzek, ali vidiš tisto visoko rožo tam ob plotu z rdečimi piskrčki. Utrgaj jo in mi jo prinesi!« Tonček je bil urnejši od bratca in je utrgal kosmat vrišč, preden je pritekel Anzek. Ko je le-tš videl, da je prišel prepozno, je povesil kakor premaganec roke. Ustnice so se mu raztegnile in bridko je zaplakal. »Njemu jo daj!« je bolj prosil, kakor ukazoval Tončku Matija. »Tu jo imaš Anzek, pa ne jokaj,« je pogladil Tonček bratca po mehkih rdečih laseh. Anzek je vzel vršič pljuč- nika, stisnil obrvi, udaril sklonjenega Tončka po licu in stekel k Matiju. »Ne smeš tepsti bratca, če ne, bom jaz tebe,« je zažugal s palico starec, vendar ni udaril. »Rajši ga ima kakor mene. Prav vsi ga imajo rajši...« je bridko občutil Tonček in bi se bil nemara spet kam zaril, da se izjoka, pa ga je poklical Matija: »Tonček, sem pridi, da boš videl med.« In je že starec s tresočo se roko izpulil rdečo cvetno Čašo ter jo dal Tončku: »Poskusi!« »Še meni, atek!« je prosil Anzek. »Na še ti enega,« je pomolil Matija tudi njemu cvet. »Kako je sladko!« sta zavriskala oba dečka. Starec je vzel vsakega k enemu kolenu in razlagal. »Ta slaščica je med, ki ga nabirajo moje čebelice in ga nosijo v satovje. Malo je medu v enem cvetu, zato morajo drobne živalce ves dan letati od cveta do cveta za eno samo kapljo medu. Nobena žival ni tako pridna.« »Jaz bi bil tudi rad čebela,« je rekel Tonček. »Meni jih boste pa vi dah, jelite,« se je poplužil Anzek po Matijevem kolenu. »Oba jih bosta dobila, če bosta pridna,« ju je pogladil starec s svojo koščeno roko po glavah... Ko je Matija zadremal, sta se mu vnuka izmuznila preko plota na grič za hišo, kjer je stala prestara Upa. Turki sojo zasadili, je šlo ustno izročilo. Mogočni Napoleon je stal nekoč pod njo na tem griču in motril stisnjenih usten, na prsih sklenjenih rok slovenske vojake, ki so šli mimo njega umirat na ruske stepe za grande nation in svobodno Ilirijo: »Ves svet zmagam s svojimi Ihrci in jih povzdignem do svojega velikega naroda.« Ruska neskončnost je strla nje- gove polke, njega in njegovo Ilirijo, ostal pa je grande nation Francija, da nas še enkrat odreši. Prav ničesar nista vedela otroka o vsem tem, ko sta presojala in preudarjala, kam jo mahneta. 22 stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 2. avgust 1979 Dobje je majhna hribovska vasica in tisočglava množica obiskovalcev je komaj našla prostor pred odrom. dobje: 7. pokaži kaj znaš PELI, IGRALI SO IN PLESALI Kakovost izvajanja nastopajočih ni bila na visoki ravni, pohvaliti pa je treba zavzetost in željo, da bi pokazali kar največ. ^ Dobje, mala vasica v hribih nad cesto, ki pelje iz Šentjurja na Planino je bila minulo nedeljo sko- raj pretesna za tisočglavo množico ljudi, ki je prihi- tela z avtomobili, motor- nimi kolesi in peš, bodriti nastopajoče na sedmi pri- reditvi Pokaži kaj znaš. Organizator te tradicio- nalne prireditve Prosvet- no društvo Franc Vrunč iz Dobja pri Planini se je zares potrudilo in zelo do- bro izpeljalo celoten pro- gram in seveda tudi zad- nji del prireditve. Letos se je za nastop prijavilo kar 17 posamez- nikov ali skupin, ki so prepevali, recitirali ali igrali na različne instru- mente. Med skoraj se- demdesetimi nastopajo- čimi je bilo precej takih, ki so prvič nastopili pred gledalci, nekateri pa so se na odru počutili povsem domače. Prav gotovo da- nes v tem zapisu ne bo mogoče omeniti vseh, ki so sodelovali na priredi- tvi, omenimo pa naj vsaj nekatere. Najprej moramo ome- niti ansambel Vikija Aši- ča, ki je spremljal nekate- re nastopajoče in igral za ples tudi v zabavnem de- lu prireditve. Fantje so se tudi tokrat potrudili in že v začetku ustvarili prijet- no vzdušje. Kot poseb- nost naj omenimo, da je prvič javno nastopil z an- samblom tudi sin Vikija Ašiča-Viki ter pokazal, da bo lahko kaj kmalu vsko- čil namesto očeta. Prireditev kot je Pokaži kaz znaš zahteva veliko dela in priprav ter tudi or- ganizacijskih sposobno- sti. Ravno zato so organi- zatorji zaprosili za pomoč KUD »Zarja« iz Trnovelj, ki je priskočila na pomoč. Tako so Zivko Beškov- nik, Štefan Žvižej in osta- li iz Zarjine ekipe pri- pravljali program, skrbeli za pravočasno pripravo nastopajočih in sploh za pravilen potek prireditve. Štefan Zvižej pa je bil tu- di napovedovalec, ki je v njemu svojstvenem, do- mačem slogu povezovcil program. Matija Knez je kljub vro- čemu soncu prišel na oder kar v klobuku. Ven- dar ga to ni motilo, da ne bi odlično zapel in zai- gral na ustno harmo- niko. Ne glede kako so razde- lili nagrade je med nasto- pajočimi treba omeniti Matijo Kneza iz Brez pri Celju, ki je na ustno har- moniko zaigral znano Te- sersko koračnico ter v le- pem pripovednem jeziku zapel narodno Prišli so običaji, ki pripoveduje kako so se ravnala dekle- ta in žene, ko so šli fantje in možje na vojsko. Prav takšnih nastopov bi mo- ralo biti na tovrstnih pri- reditvah še več. Tudi instrumentalni ansambli kot so kvintet Treh dolin, iz Škofje vasi kvintet Sopota, iz Tevč pri Laškem, kvintet Pro- svetnega društva Franc Vrunč iz Dobja ter an- sambel Franca Pogladiča iz Vojnika so bili nagraje- ni z dolgim ploskanjem obiskovalcev, ki jim je bi- la všeč narodnozabavna glasba, ki so jo omenjeni ansambli igrali. Recitator Jože Ratej iz Šentjurja pa je nastopil s pesmijo Naša zemlja, ki govori o kozjanski zemlji, ki - da je skopa a vseeno rodovitna in vredna znoja. Pesnik Anton Golavšek iz Velenja je predstavil svoje pesmi. Za najboljši nastop je žirija ocenila trio v sestavi Milena in Anton Guben- šek, Ida