TRIBUNA ŠE POMNITE, TOVARIŠI? 14. maj 1970 Letošnje počitnice smo pa zgodaj začeli! Resda predavanja še trajajo, dogodki v svetu pa nas po lenobni pomladi silijo v akcijo. Že nekaj dni se uspem ustaviti na svoji fakulteti le mimogrede. Američani razširjajo vojno v Indokini, Rusi molčijo. Po Mekongu pa pla-vajo trupla. Dovolj! Preveč! Gremo v javne manife-stacije za mir, proti ameriškemu in sovjet-skemu barantanju s svetom in s človeškimi življenji! UK ZKS poziva k formalnemu pro-testu proti ameriški intervenciji v Kambodži. Na sestanku ugotovimo, da gre za več, za splošno plimo nasilja, zlasti pa še za našo otopelost do njega. Vietnam je resda daleč, Češkoslovaška in Grčija pa sta tu, v Evropi, na Balkanu. Zganejo se filozofi in psihologi in objavijo svoj manifest, na IO-ju in MO-ju skušamo zbrati vse študente, ki so pri-pravljeni sodelovati pri pripravi akcije. Odziv je dokaj dober: arhitekti iz prvega letnika rišejo transparente, po mestu delimo provo kativen tekst z vabilom na zborovanje, Luka z avtomobilom kroži po ulicah in poziva pre- Soif h • ° t05fa, °P°ldne Pred Sumioem, V okviru Študentskega festi-vala sta nas z obiskom razveselila člana ansambla Kluster iz Diisseldor-fa. Pomiroaooči zvoki elektronske glasbe so bili prekinjeni ob pol dveh. ?I\nn^ei\Cra ^ Sta z?htrala» ndLi izvajalca v petih minutahprekine: ta koncert. Vzrok: organizator ni pravočasno priskrbel dovoljenja. T^ino-žica poslusalcev se je v miru razšla. ko ojačevalnika ljudi v študentsko naselje, Poljšak s četrtiin blokom oblepi naselje. Danes popoldne smo tako imeli pred men/.o v naselju zborovanje. Pripravljenih govorov nismo imeli, študentje, neka mati, dclavec, profesor so spregovorili s terase. Brc/ političnega aktivizma, zato pa še toliko bolj jasen in človeški protest proti nasilju velesil. Sprejeli smo tekst pisma kam-boškemu in ameriškemu veleposlaništvu v Beogradu. ,,Kaj pa počne naša država? " so se spraševali nekateri. Na zvezni izvršni svet n'slovimo protest proti ,,tradicionalno dobrini in prijatcljskim" odnosom z grškim ic/.imom. Da akcija ne bi zaspala, ustano-vitno odbor za podporo demokratičnih sil v Grčiji. Akcija ob filmu ,,Z", stiki z lon-donskim grškim odborom in sodelovanje z grškimi študenti v ftaliji so tako dobili pod-poro in nadaljevanje. Ob pripravah nismo verjeli v tako število udeležencev. Pobuda za stalno prirejanje podobnih zborov je z odobravanjem spre-jeta. Temi za dve bodoči srečanji se vsilju-jeta kar sami: jugoslovanska notranja poli-tika in položaj študentov. Razpoloženje je tako, da vsi čutijo, da nani samo zborovanje ni prineslo odve/.e, da bi zdaj mirno lahko odšli na večerjo. Povorka krene proti mestu. Tako Ljub-Ijana po dolgem času spet doživi protestni sprevod. Sedenje pred skupščino, zažiganje ameriške zastave, transparenti, skandiranje geseljnolk v spomin na vse padle. V mestu so se nam nedvomno mnogi pridružili le za-radi happcninga, dva ali trije so celo pijani, spontanosti je toliko, kot je mesto ne pre-ncse, intervenciji iriiličnikov pa se vseeno uspemo i/.ogniti. Ceprav stoji. promet na Ajdovšeini. In čeprav smo mnogim skalili ve-čcrni niir! Saj zato pa smo šli v mesto, da bi /budili Ljubljano, da bi jo opoinnili, da se nekaj dogaja. 19. maj ,,Pcstro" je še vseskozi. Američani se niso zadovoljili le s pobojem v Kentu, v Jacksonu so pod streli policije spet padli študentje, ki so protestirali proti vojni v Indokini. Ameriški ambasadi pošlje-mo protcstno brzojavko. Za naslednjo šte-vilko Tribune pripravljamo prevode komen-tarjev in poročil iz ameriških listov. Foto-grafije iz Newsweeka so tako zgovorne, da ne potrebujejo komentarja. Predobro vemo, kako malo lahko storimo. Protest v obliki br/.ojavke: dve mladi življenji. Resolucija akcijske skupine ob Košarki 70 ra/.burja duhove. Trditev, da se šport danes prevečkrat zlorablja za poudarjanje prevlade, za politični in ideološki prestiž, pa še kako drži. ,,Sredstva javnega obveščanja" so o zboro-vanju in pohodu v mesto poročala po svoje. Zdi se mi, da so poročevalci v poklicni naglici ujeli le ,,Kambodža" in ,,Yankee go home!". Zdaj se na široki fronti kregamo z njimi zaradi neobjektivnega obveščanja o študentskih akcijah in gibanju. Ni čudno, da imajo ravno tisti, ki jih na zborovanju sploh ni bilo, zdaj toliko povedati o rutinskem režimskem demonstranstvu. Že nekaj kole-gov me je vprašalo, kaj bo s tistima dvema milijonoma, ki so nam jih v Beogradu baje obljubili za demonstracije proti Nixonovi intervenciji v Kambodži! Jaz bi jih namenil kar v sklad za dopust za policaje, ki iščejo z vso ihto tiste, ki se znašajo nad ameriškimi zastavami. Današnja Tribuna prinaša zanimive doku-mente naše aktivnosti. 30. maj Zgodovinarji smo že nekaj dni v Rimu. Prav v teh dneh se tu zbirajo šefi NATA, takoj zatem EGS, 4. junija imajo državni praznik, 7. volitve. Vse maha, vpije, pro-pagira, demonstrira. Od vladne palače do centra se peljemo skozi skoraj nepretrgan špalir policije, orožništva in karabinjerjev vseh mogočih vrst. Na cesti srečamo kolono avtomobilov z rdečimi zastavami. Nekaj minut zatem se v drugo smer pripodi več kot deset policijskih intervencijskih vozil. Maha-mo enim in drugim. Ne moremo si kaj, da se nam italijanska demokracija ne bi vseeno zdela veliko bolj podobna cirkusu kot poli-tiki. V avtobusu prirejamo predvolilne govore: Hanza vpije ,,Vota Edera!" jaz sem za ,,stello e corono", vsaka frakcija sociali-stov in komunistov ima svoje pristaše. Po napornem dnevu in živahnem večeru se štirje odločimo še za demonstracije proti NATO; angleško prepevamo po glavni ulici ob Fo-rumu proti Koloseju. Dež nam seveda raz-položenja ne kvari. Eden izmed vojakov, ki stražijo tribune, pripravljene za parado, nam celo salutira. (Se nadaljuje) Še nekaj vprašanj KI SE POSTAVALJAJO KOMUNISTOM NA UNIVERZI IN 0DG0V0-ROV NANJE 1. Za temelj svojih akcij bomo jemali svoj štu-dcntski status (kot delovni status), kot komunisti pa smo samo šc dosledneje vezani na vsa napredna radikalna gibanja na univerzi in v družbi. Zavze-mamo se torej za to, da postane študij delo in da bo kot tako priznano v vseh naših temeljnih za-konih. Le tako bomo lahko dejansko sodelovali v samoupravljanju na univerzi kot enakopraven in bistven člen. Da pa bi postal študij delo, moramo spremeniti način študija, totej v temelju spremeniti univerzo, tako da bo postala delovna ustanova za vse, ki sodelujejo v procesu univcTziT»4nega študija. 2. Kot prva naloga v tej smen se nam kaže vsaj delna ureditev vprašanja štipendiranja in kreditira-nja študentov, t. j. študentskega standarda. Zato hočemo dosledno izpeljati družbeni dogovor o šti-pendiranju in kreditiranju študentov in se boriti proti vsem morebitnim odporom, pa naj bodo njih nosilci študentje (tisti, ki imajo privilegiran mate-rialni položaj) ali štipenditorji. 3. Če hočemo biti dosledni pri svoji akciji, mo-ramo gojiti ncusmiljeno kritiko sistema in prakse družbenih odnosov, kjer in kolikor onemogočajo dejansko samoupravno deokracijo. Hočemo biti sa-mostojen subjekt revolucionarne akcije, del ZKJ, toda za dogodke na univerzi naj bo odgovorna samo ZK na univerzi in samostojna v oblikovanju odločitev in stališč v zvezi s problemi in dogodki na univerzi. 4. Ne gre nam samo za uniformo univerze, tem-več za reVolucioniranjc univerze. To pa je mogoče samo z nadaljnjim revolucioniranjem vse družbe. 5. Univcrzitetni študij mora razvijati znan-stveno kritično in samostojno mišljenje, zato smo proti pozitivizmu na univerzi, proti vlivanju znanja v glave študentov in podajanju golih dejstev brez globlje (teoretske) povezave. Student mora postati zmožen teoretičnega razmišljanja in celovitih analiz svojega dela in s tem v zvezi svojega položaja v družbenem delu. 6. Študentje (komunisti) moramo odpirati pc-reče problemc družbe in svcta in jih ne reševati z utišanjem in pomirjanjem, temveč s tem, da poka-žemo na notranja protislovja v njih in kažemo na možnost njihovega odpravljanja. Ne strinajmo sc z nobeno nenačelnostjo v no-tranji in zunanji politiki, ker zaradi njih izgubljamo svoj obraz med prijatelji v svctu in rcvolucionar-nimi silami doma. 7. Zato se povezujemo z vsemi radikalnimi sila-mi doma in po svetu (študentsko gibanjc, nova levica), zato odločno odklanjamo vsako zvezo z dogmatizmom, manipulanstvom odtujcnih meha-nizmov oblasti, smo za resnično samoupravno dc-mokracijo (neposredno demokracijo), tako na uni-verzi kot v družbi. Če univerza nc bo tudi šola samoupravljanja, bo proizvajala tchnokratsko in malomeščansko ,,inteligenco", ki se bo izživljala v ,,igri" odtujenc ,,elite" z .,narodom". 8. V Jugoslaviji ni nobenc .,vsevcdnc" insti-tucije, ki bi lahko sprejcmala ,,reformo" univerze. Rcforma univerzc je predvsem naloga univcrze same. Vsak poizkus oktrotiranja reformc jc obso-jen na neuspeh. Na naši univerzi je bilo v 25 letih kar 61 poizkusov reform, in vendarle po pravici ugotavljamo, da je naša univerza- v krizi. Zato trdimo, da je treba reformirati sam način reformi-ranja. Dobro prcmišljcn eksperimentalen tip uni-verzc naj sc preizkusi in s tcm dokažc svojo ustrez-nost. To je pot, ki je za univcrzo cdino mogoča, ki se je prakticirala v zgodovini (Humboldtova refor-ma v začctku prejšnjcga stolctja, ki sc kot rcforma prakticira v razvitih deželah sveta). 9. Iskati moramo, brez usmiljcnja, predvsem vzroke za neuspch reformc in izločiti krivce. Mc-nimo, da se je reforma podrla zato, ker smo spre-gledali že v njenem načrtu nerešena in ne dovolj jasno postavljena vprašanja, predvsem kar se tiče pomena in vloge samoupravljanja kot najširšega de-mokratičnega sistema. ,,Samoupravljanje" nam je bilo tako rekoč podarjeno, še zdaleč pa ne pribor-jeno kot revolucionarni dosežek vseh delovnih ljudi. Zato večina ne čuti skoraj nobene odgovor-nosti (saj samoupravljanje ni čuteno kot lasten do-sežek) za usodo samoupravljanja in nadaljnega raz-voja socialističnih družbenih odnosov. Zato se tudi reforme nismo lotili dovolj odgovorno in z jasnimi načeli. Zato ne štejemo nobene ustaljene oblike samo-upravne demokracije za dokončno in nepreseg-ljivo. Te institucije imajo svojo vrednost samo ta-krat, kadar zaobsežejo večino človekovih druž-benih dejavnosti, torej kolikor ustrezajo njegovim družbenim potrebam. KOMISIJA ZA IDEOLOŠKA VPRAŠANJA PRI UK ZKS kaj menijo študentje podražitve in prošnje KOLEGA, KOLEGICA! Splošna ekonomska gibanja so privedla do tega, da bodo prvega oktobra 1970 cene v študentskih domovih višje kot doslej. Da bi zagotovila vsaj nespremenjen študentski standard, sta izvršni odbor Skupnosti štu-dentov in Izobraževalna skupnost SR Slove-nije pripravila osnutek družbenega dogovora, ki bi usklajeval kriterije in način podelje-vanja, prav tako pa tudi višino štipendije ali posojila, ki naj posamezniku pripada. Brez tvojega sodelovanja pa začete akcije ne bomo mogli nadaljevati. Zato te pozivamo, da pri svojem štipenditorju ali posojilo-dajalcu zaprosiš za ustrezno povišanje ozi-roma uskladitev štipendije ali posojila, ki si ga prejemal doslej. Osnova za ugotavljanje višine štipendije (posojila) so ugotovljeni živ-ljenjski stroški, ki znašajo za naslednje štu-dijsko leto 640 dinarjev. V skladu s temi stroški predvideva družbeni dogovor pre-prost mehanizem za določanje višine štipen-dije (posojila) po naslednjem vzorcu: 1/2 dohodka na družinskega člana + otroški do-datek + štipendija (posojilo) = 640 din. To pomeni, da mora štipendija ali posojilo doseči praviloma tisto višino, ki je razlika med ugotovljenimi življenjskimi stroški in med polovico dohodka na člana družine in njemu pripadajočega otroškega dohodtka skupaj. Po tem principu bodo usklajene štipendije (posojila) sklada izobraževalne skupnosti SR Slovenije za štipendije in posojila in zato tem štipendistom (posojilojemalcem) ni treba vlagati posebne prošnje za uskladitev višine štipendije (posojila) z življenjskimi stroški, ampak naj predložijo le dokazila o materialnem položaju družine. ŠTEFAN LORENCI, 2. letnik: Štipendije nimam, imam pa posojilo. Lani sem dobival 300 din, zdaj sem pa prosil za 400. Delam tudi preko servisa. Ko sem potreboval denar, sem šel delat za nekaj dni. Zdaj več ne hodim na kosilo v menzo, v glavnem sam pripravljam kosilo in večerjo doma. Ni naj-boljša hrana, ceneje pa ie, ker lahko od doma kaj prinesem. Po mojem bi bilo potrebno razpisati več stipendij, da bi vsi socialno šibki prišli do svojega denarja. Lani so hoteli na študentski zvezi organi-zirati poseben sklad za socialno šibkejše. Veliko se jih je prijavilo, ki nimajo ne štipendije, ne posojila, pa ni bilo nič. Razen hrane in stanovanja potrebujem denar še za cigarete in včasih za kino, pa še za avtobus, ta je pa drag, dva jurja na eno stran. Pri nas je dohodek na člana družine 12 tisoč starih din, brez otro-škega dodatka. Oče je invalidsko upokojen, prej je delal v kmetijski zadrugi, mama pa je gospodinja. Moja sestra in jaz študirava, mlajša sestra hodi v kmetijsko gospodinjsko šolo, najmlajša pa je še doma. JANKO ARAH, 2. letnik: Ta podražitev je normalna, saj ima vsak mož-nosti, da dobi štipendijo ali posojilo ali pa delo. Vendar, s štiridesetimi jurji (štipendija) se ne da živeti. Ce si kaj iznajdljiv, v Ljubljani ni težko za-služiti. Res pa je, da moraš imeti tudi srečo. Poleg študija se da delati, potrebno je le preračunati. Lahko imaš slabše ocene ali pa pogoje šele v dxu-gem ali tretjem roku. ANDREJ LOGAR, 2. letnik: Do zdaj, ko ni bilo te podražitve, sem porabil mesečno točno 550 din. Največ sem potrošil za hrano, stanovanje sem sproti plačevaJ, na zajtrk sem bolj redko hodil; nekaj denarja sem porabil za trolo in za šolski pribor pa za kino. Potreboval bi še knjige, tiste, ki jih najbolj potrebujem in jih ni dovolj v knjižnici. Zdaj jc vprašanje, če bom imel toliko več denarja, kolikor so cene višje. Štipendije nisem imel, pred kratkim scm dal prošnjo na RISK. Če ne dobim štipendije, ne vem, kaj bo. Tudi delam občasno. Lani sem kuril peči na geodetskem zavodu, med počitnicami pa sem delal v železarni na Ravnah. ŠTEFKA LUKIČ, 3. letnik: Sama se vzdržujem. Za hrano potrebujem vsaj 35 do 40 tisoč, za sobo 20 tisoč. Minimalni izdatki za osebno rabo so najmanj 100 na mesec, za obleke pa vsaj 300 din. Moja štipendija je 450 din. IZ PROŠNJE ŠTUDENTA NN REPUBLIŠKI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI LETA 1969 Zdrav sem, vendar nekoliko podhranjen (na naboru sem bil preložen za štiri leta), zato moram stremeti za rednim spanjem, če si že ne morem privoščiti obilne hrane večkrat na dan (ponavodilu zdravnika). Moje minimalne mesečne življenjske potrebe so naslednje: I. HRANA Zajtrk (ne zajtrkujem) Malica: 1 sendvič, 1,5 din, 2 dcl mleka, 0,4 din Kosilo (študentska menza) Malica (nimam malice) Večerja (zaradi pouka ne morem večerjati v študentski menzi, večerjam enolončnico, pasulj brez mesa, jota Skupaj hrana (brez krkršnekoli pijače) mesečno Stanovanje (v študentskem domu) mesečno Avtobus (mesečna vozovnica) Potovanje (dvakrat na mesec domov) Skupaj skrajni mesečni minimum II. OSEBNI PRIBOR ZA NORMALNO NEGO MESECNO l/2mila 9 žiletk, boljših (slabših več) 1/2 mila za britje 1 voda po britju 4x1 šampon 2x1/2 (črne + rjave) paste za čevlje 1 kalodont za zobe Skupaj mesečno pribor za normalno nego III. ŠOLSKI MATERIAL (Letos stane šolski material od 80,00-100,00 din, v tretjem in četrtem letniku do 300,00 din) mesečno Skupaj življenjski minimum torej Odpade: kajenje, pijača, obleka, obutev, kino, gledališče, koncerti, ples, rekreacija (drsanje). 1,9x30= 57,00 din 3,2x30= 96,00 din Če hočem kam iti, npr. smučat ali drsat, moram najprej honorarno zaslužiti preko servisa. Cclo minulo leto nisem hodila na predavanje. Če nekaj časa ne hodiš, toliko izgubiš, da se moraš kam-panjsko učiti, pa izgubiš stik z ostalimi predmeti. Letos smo imeli težke predmete, pa nisem mogla resno študirati. V bistvu ne študiraš zaradi študija, temveč zaradi formalnosti. Privoščim si npr. kaj drugega kot hrano, na hrani se da največ varčevati. Iz leta v leto je težje finančno izhajati. 64 tisoč po mojem ne zadošča za življenski minimum. Če živiš v Študentskem naselju, je že boljše. Studentska organizacija bi se morala več ukvar-jati s študenti, pa čeprav bi sami dajali prispevke. Zlasti za stanovanje bi lahko več srkbeli. Eko-nomske cene so za nas nesprejemljive. Res pa je, da je dosti takih študentov, ki sorazmerno dobro živijo, čeprav ni dosti takih, ki honoramo precej zaslužijo. STANKO SRClC, 1. letnik: Potrebujem najmanj 650 din na mesec, ampak to je pa res minimum. Stane stanovanje, samo ko-silo in večerja pride 420 din. Razen tega mislim, da študent rabi tudi nekaj kulture. Vožnja je tudi draga, za potovanje gre okrog pet tisoč din. Moja štipendija je 32 tisoč; nisem zadovoljen, vsaj 450 din bi potreboval. Vendar večje štipendije ne morem imeti, ker je nikjer ne morem dobiti. Vem, da se je v Študentskem naselju kosilo in večerja ter stanovanje podražilo. Poskusil bom doseči, da bi imel večjo štipendijo. Preko sta-rejšega kolege skušam doseči, da pride najprej do soglasja, da je treba štipendije povečevati. Pri nas doma so dohodki okrog 25 tisoč na člana družine. Slišal sem, da imam prvico vložiti prošnjo za nado-mestilo med razliko štipendijo in polovico dohodka na člana družine ter med minimalnimi življenskimi stroški. Toda šele pred kratkim sem bral o tem, in ker sem od daleč doma, ne bo šlo hitro pri priskrbljenju raznih potrdil. Razen tega pa je po mojem malo neumno, da postavljajo take kratke roke (5. oktober) za vložitev prošnje, kajti šele te dni sem prišel v Ljubljano. ANTON GROBLENIK, 2. letnik: Študent, če resno študira, ne more skrbeti sam zase, ker nima za to časa. Če pa si enkrat star 20 let, na nek način doma mislijo, da lahko sam skrbiš zase (materialno). Po mojem bi npr. za približno 70 odstotkov morala skrbeti za študente družba, za ostalo pa starši in Študent sam. Končno ima družba največ koristi in interes, da dobi kadre. Vendar, že pri usmerjanju se pokaže malomarnost do mladih. Po testiranju, kar se je pokazalo kot dobro in objektivno merilo, se nihče ne zmeni, ne skrbi za človeka, kam se bo namenil. Sicer pa so ljudje različni. Lahko je sposoben človek ne-uspešen v svojem študiju, kar je odvisno od več faktorjev: sam človek, pogoji življenja, okolje, sta-novanje, štipendija, nepredvidene psihične motnje - ki prispevajo da ne more vzdržati kontinuiiane zaposlenosti s študijem. To je pogojeno ne samo s socialnim položajem, temveč individualno in druž-beno tudi. Študentski servis Obveščamo vse študente, posebno pa tiste, ki so se letos prvič vpisali na univerzo. da se lahko včla-nijo v Študentski servis in s tem pridobijo možnost začasnih zaposlitev čez vse leto. Na to možnost posebno opozarjamo vse tiste študente, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za življenje in redni študij. Clan Študentskega servisa lahko postane vsak redno vpisani študent in tisti, ki pavzira, vendar v vsem času Studija samo enkrat. Za včlanitev potre-bujete veljavni indeks, 2 sliki in osebno izkaznico. Studentski servis posreduje študentom najrazlič-nejše vrste zaposlitev, od enostavnih fizičnih del pa do del na odgovornejŠih delovnih mestih v gospo-darstvu, upravi in drugod. Študenstski servis posluje na Borštnikovem trgu 2, kjer lahko v času uradnih ur, to je od 9.30 do 13.30 v ponedeljek še od 14. do 15. ure, postanete član in dobite vse informacije in zaposlitve. študentska kulturna skupnost? Študentska populacija visokošolskih sre-dišč je relativno enotna skupina, če upošte-vamo samo kriterij študijskega odnosa. Govorimo pa lahko o večfunkcionalnosti te skupine, to pa so vloge konkretnega družbe-nega konteksta. Kultura je le ena karakter-nih črt, samo eno od področij, ki študentsko populacijo združujejo, ji jemljejo anonim-nost in amorfnost, nedoločljivost. Kulturni potenciali se dajo s pomočjo izdelanega pro-grama združiti in tvorijo skupaj z drugimi politično moč študentske skupnosti. S takim razmišljanjem bi lahko uvedel vest o iniciativi, ki jo je sprožil radio Študent in ki je v rem času šla že nekoliko dalj od same iniciative. Skupina, ki se je okrog te spodbude oblikovala, je v razpravah in raz-mišljanjih prišla do nekaterih sklepov: na-loge, ki naj bi jih sprejela, se dajo formulirati v kratkoročnem in dolgoročnem načrtu. V prvem bi se dala videti hitra intervencija v aktualnem kulturnem življenju, bila bi nekak uvod v študijsko leto, v drugem pa naj bi prišle do izraza zahteve, ki jih kot študentje imamo pravico postaviti. Idejo o organiziranju nekakega kulturaega festivala ljubljanskih študentov so izrekli že na Izvršnem odboru, ki se je zavzemal za enotno kulturno komisijo pri Skupnosti štu-dentov, saj Forum v Naselju in komisija za vprašanja kulture in umetnosti pri UK Zveze komunistov še zdaleč nimata takega značaja in obsega. Ne smemo pa pozabiti, da se more trajna dejavnost nasloniti samo na dovolj samostojno (s tem mislim tudi denarno) institucijo, za kar pa radio Študent v takem obsegu zadošča, še posebej, ker si prizadeva združiti nekatere dejavnosti študentskih komunikacij. Izdelali smo že grob načrt za prireditve v drugi polovici oktobra. V njem so zajete vse močnejše kulturne skupine, kot sta pevska zbora Vinka Vodopivca, Toneta Tomšiča, folklorna skupina Franceta Marolta, orkester Akademije za glasbo, skupine OHO in 443, zajeli pa bomo še številne posameznike na amaterski in profesionalni ravni. Pokazalo se je že tudi, da je mogoče računati na njihovo sodelovanje, vsaj v pogovorih so v to pri-volili. Hkrati bomo izkoristili enkratne pri-ložnosti za gostovanja tujih ustvarjalcev. Pripravili bomo tudi simpozija o mlajši slo-venski umetnosti, o mladi slovnski znanosti ter pregled kratkih filmov, ki so jih posnele naše skupine za novosadsko Neoplatno. Dolgoročno naj bi ta projekt dal štu-dentski kulturni center, ki smo ga delno že definirali. Na univeizi namreč razen neka-terih nepovezanih dejavnosti ni nobenega telesa, ki bi ustvarjal enotno kulturno poli-tiko, še manj pa je načrtovanja. Vpisovanja abonmajev je prepuščeno naključju in pro-pagandi gledaliških hiš, nimamo lastne uni-verzitetne založbe, zato je mogoče čutiti vedno večje zaostajanje v seznanjanju z aktualnimi duhovnimi tokovi po svetu. Za založbe izdajajo ekonomsko učinkovitejša dela, v kar jih prisiljuje razdrobljenost založ-niške mreže, nimamo svojega kulturnega centra. Denarja zato od radia Študent ne moremo pričakovati, zato bo treba pogledati v sklade mestneaa sveta. Utegne pa kdo očitati, da sploh nismo iz-koristUi Foruma, da je to izumljanje novih poti, ko pa niso stare brez vrednosti. Toda gre za bistveno nov koncept, ambicioznejši in širši, v katerem je prostor za sodobne metode in oblike dela, v katerem je osnova za kreativnost. Šele s tem je od študentske kulturne skupnosti mogoče pričakovati rezultate. MARJAN PUNGARTNIK a.heinga najnovejši dramski tekst Pričujoče pisanje želi govoriti o možni smeri spraševanja najnovejšega Hiengovega dramskega teksta. Tekst kot celota se nam-reč zdi problematičen, kot tak zanimiv in dostopen posebni smeri spraševanja. V gro-bem bi Hiengov dramski tekst lahko označili kot ,,epsko fakturo", epsko v tem smislu, da se ,,minimum situacij dogaja sproti" in tako pritrditi Jovanovičevim opredelitvam tega dela. Glavna značilnost te drame naj bi torej bila položenost v čisto določeno in usodno opredeljujočo strukturo in v kolikor taka opredelitev ostaja na nivoju označitve pre-vladujoče ,,idejne", ,,snovne", ,,vsebinske" ali fabulativne plasti dela, je morda upra-vičena. Kot vprašljiva pa se nam kaže v tre-nutku, ko skušamo z njo poseči v prostor samega načina ,,pripovedovanje" ali pred— stavljanja tako opredeljene fabulistike Hien-gove drame. Prav v tej plasti pred-našanja (nivo sižeja) se namreč dogaja nekaj, kar pri-teguje našo pozornost in kar bi lahko opisali kot nenehno preraščanje epske tehnike (sim-bolne situacije, simboli sami) po neki subjek-tivistični viziji, ki operira z lastnim, od prve ločenim simbolnim svetom. Tako tvori neko drugo strukturo, ki po naglašenosti in po funkciji v samem tekstu dobiva prvi vsaj ena-kovredno vlogo. Ta druga struktura je psiho-analiza (Freudova). Ugotovitev v obstoju teh dveh struktur bi seveda ne pomenila ničesar, če ne bi pfav določeno razmerje navedenih struktur kazalo na problematičnost Hiengo-vega teksta. Funkcija tega pisanja je prav v tem, da razmišlja o razmerju omenjenih struktur. Toda kako naj to razmerje opi-šemo? Kot razmerje dveh vzporednih ali pa medsebojno križajočih se struktur? In še: ali gre znotraj tega opisa za razmerje, v kate-rem se strukturi dopolnjujeta in preraščata v neko totalno vizijo ali pa se morda med-sebojno izključujeta? Ter končno, je njuno razmerje sploh moč enotno razbrati tako, da bi sledili le enemu teh opisov? Zdi se, da se med branjem in v sleherni točki branja to razmerje kaže kot izredno problematično, kar naj bo tokrat oznaka za spreminjajoče se, variabilno. Skušajmo zato slediti tekstu tako, kot se ta odvija pred nami. Izredno zanimiv je že sam začetek, zasno-van kot nekak prolog, ki nosi poglavitne ele-mente drame. Seveda vključuje tudi obe vodilni strukturi - epsko (imenovanje za-stav) in psihoanalitsko (razmerje starega do indijanke). Prolog zaključi z bežnim orisom razmerja med Osvajalcem in Baltazarjem. Za nas je pomembno to, da dogajanje sproži prav taka omemba dvojice; omemba v kateri je že skicirano neko razmerje: ,,Oba jo imata" (žerjavico) ,,Stari in fant". Balta-zarjev tekst, ki sledi, je ukinitev epskega ele- menta — epskemu nastopu zastav daje vse-bino in jih tako trga iz čiste epske prisot-nosti v nek pomen, ki ni nič več zgolj epske narave, temveč prerašča v razsežno simbol-nost. Razrušenje epske strukture se stopnju-je preko ironije v nihilizem, s katerim prodre v epsko strukturo, ki se mu v tem rezu raz-krije kot nična, v samem jedru neobstojna —preskok v drugo strukturo je nujen in organski. Baltazarjev tekst govori: ,,Ampak vendarle je čudno, kakšne stvari sem ohranil v spominu" in s tem značilno opiše eden poseg v epsko strukturo. Orisane podobe namreč tako eksplicite dobe naravo spo-minov, torej nečesa, kar je po svoji strukturi popolnoma neepsko, je poseg nekega tujega sveta v prostor epske prisotnosti. In tako v istem ritmu naprej, v bližino epskega, ki pa ga nikoli ne doseže. Zgodi se namreč nekaj izredno pomembnega; zemlja dobi naravo neobstojnega, edino resnično in obstojno je pripisano Osvajalcu, ki tako postane nosilec epske strukture. A tudi ostrina te epskosti je le kratkotrajna — načeta ob dotiku z novim elementom, (ki bi ga lahko imenovali Funk-cionalizem) docela toplo udarja ob srečanju z nečem, kar Baltazar imenuje za ,,Čas". Položen v tak kontekst in s tako odločujočo funkcijo, je ta element za nas seveda izredno pomemben. Povsem zagotovo je mogoče reči le nekaj: novi element ne živi ne v eni ne v drugi strukturi, temveč nastopa kot neka svobodna moč, ki ji lahko pripišemo status subjekta. (Izhajamo iz teksta, kjer je ta status poudarjen s tem, da stoji beseda Čas kot odgovor na vprašanje kdo.) Prisoten na tak način je Čas torej nekaj (ali nekdo), ki je pod vsem in vse giblje. V luči te nove kategorije seveda ne more biti več govora o pravi epskosti pa tudi o psihoanalizi jie. V prisotnosti nove, temeljne strukture ,,Časa", sta obe prejšnji izgubili pomen odločujočih in bojujočih se sil. Nastopita novo, ločeno pot, v kateri ena in druga izpraznita svojo vsebino — vero in nevero, smisel in nihili-zem. V svetlobi nove strukture, ki nastopa v primerjavi z prejšnjima dvema kot docela izvenideološka, postane sleherni element dela popolnoma prosojen in docela razpo-ložljiv svobodni aktivnosti igre. S tega sta-lišča pa dobiva sleherno nadaljevanje le obe-ležje že presežene funkcije, nadaljnji tekst je dopusten le v kolikor je prisotnost na način igrive variante. To pa je hkrati točka v kateri je tekst dosegel svojo dovršitev, ki pa je hkrati že vprašljivost teksta samega. In v kolikor po-meni ta vprašljivost že autodestrukcijo in sa-mozanikanje teksta je morda res mogoče govoriti o izjemnem trenutku slovenske dramatike. JERNEJ NOVAK Študentski list urejajo: Milan Dekleva, KostjaGat-nik, Jože Konc, Andrej Medved, Marko Slodnjak, Marko Švabič, Aleksander Zorn. TRIBUNA - Izdaja 10 SŠ ljubljanskih visoko-šolskih zavodov - Uredništvo in uprava: Trg revo-lucije 1 /11 - Telefon 21-280 - Tekoči račun 501-8-78-1 - Letna naročnina za študente je 15 din, za ostale 20 din - Cena posameznega izvoda 1 din - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana Poštnina plačana v gotovini. program Nekoč, ko bomo vsi skupaj počivali v ve-liki jami, in jih ne bo, ki bi nas slavili ali nas izrabljali, ko bomo enkrat za vselej nepre-klicno skupaj, bo dobri Bog ali njegovo zani-kanje postavil na našo gomilo velik bel na-grobnik, pomočil prst v sat medu in na ka-men nekaj napisal. Pribrenčale bodo ose (jesen je že) in posedle po medenih črkah (med so nabrale čebele). In kar tako sonč-nim žarkom in modremu nebu naljubo se bo zableščal napis TU POČIVA NAROD Z VSEMI SVOJIMI PROGRAMI. In v nočeh, ko bomo odhajali strašit spo-mine in sence, ki so še ostali nad zemljinim kovtrom, bo vsak od nas pod roko stiskal torbico s svojim programom, in kot v tisti stari zgodbi o trgovcih iz potopljenega mesta se bomo za svojo odrešitev skušali znebiti programov. Nekoč, ko bomo vsi skupaj ... Glej_z_ato ti ne bom napisal programa, ker bi ^aj_.nekMjaiLniirnflLipaLKaj vem, kajjg,;., program^preveč sem jih že zagrešil. Pro-gram, je malo dela, ogromno problemov,' gora grafomanov, sovražniki, čisto malo pri-jateljev, ogromno slabih knjig, tu pa tam kakšna dobra, obrekovanje, gostilna, bolj malo sestankov, nič teorij, cinizem, posmeh, lepa urednica na Tribuni, pa barve, da bijia-risal, česar ne znam napisati, pa malo mu-zike, da bi prepovedano zaigrali, pa malo za-jebavanja, pa pisalni stroj, bel papir in popol-noina jmedena glava. To ti je programl^T) Programov se ne nabljFna~žastavo7s pro-grami se ne mori prijateljev, po programih se ne dela. S p^grami iy h^ca foidi, is p^gratni se dobiva^denar^js programi se nat.egujL_se- / stanke. Zato ljubi Robin, ne bom ti napisal prograrria.-Napraviva raje kakšno oslarijo. Za prograrn je čas jutri, jutri bp dež^ _, ^ MARKO SLODNJAK NABOR SODELAVCEV Skupina kultura pri Tribuni potrebuje v svojem bodočem letniku pisanja mnogo in še več sodelavcev, ki bi bili pripravljeni objav-ljati na naših straneh. Pisali bi se pa o: filmu, gledališču, literaturi, glasbi, likovni umet-nosti, itd, itd., po ključi, o katerem bi se pomenili na skupnem mitingu. Ta bo v TOREK, 20. OKTOBRA 1970 ob 18. uri v prostorih Tribune, Trg revolucije 1. Urednika: MARKO SLODNJAK ALEKSANDER ZORN ALEKSANDERZORN mati publicistka s svojim rilcem Kako se imenuje tista hrabrilna moč, ki poriva človeka, da laže prileze iz venerične cevi, in mu pomaga, da se bolje počuti v mrtvašnici? To je kultura. Zdaj bomo pa zaorali. Ta narod je zem-ljica gruda, iz katere poganjajo cvetljice in bratje, domače cvetke, majhne mačice in po- nosni ljudje, zdravih rdečih nosov, katerih gnojenje, čaščenje in obrezovanje bomo pre-nehali. Zdaj je tega dovolj. Dovolj nam je funkcionalizma, oblikovanja zavesti, osvo-bajanja človeka, integracije narodnega duha, slovenske spolne samozavesti zamejcev, slo-venske kulture kot posebne politične po-tentnosti. Slovenske kulturne erekcije. 1. Kateri je tvoj narod Meta? Rodila sem se v avionu, moj narod je aeroplanski. Dovolj nam je, ker smo zrasli iz tradicije, ker nas je hranil narod. V tradicijo zaslinjeni smo z vsem srcem za kmečke upore, majhen pogu-men narod s happy endom in poezijo kot integrativno razsežnost naše narodne eksi-stence in ideala. Samo če nas vse to pusti na miru. Bilo je vinsko tam doli in res je Levstik vpil nekaj o tem, kako je literatura edina zgodovina naroda, ki druge zgodoVine nima, a je potem gladko znorel zaradi vsega tega hudega, se pokesal teh svojih spolnih nago-nov in jih obtožil čarodejstva, nakar je odšel s polnim trebuhom brinovega čaja in odvez Bogu v reakcionarno naročje. Ta kultura čarodejna je bila tako majhna in pogumna, da je v tem zelo velika. V morju živi ena riba, ki se napihne. Potem res ne zna več plavati, vendar pa je tudi pojesti ni lahko. 2. Ta oblikovalka zavesti, to humanistično razopičenje človeka, ki ga bomo s kulturnič-nim kladivom po nizkem čelu, da se bo zave-del svoje družbeno družabne biti. Kladivo s humanističnim poslanstvom. Takole je s tem subjektom in objektom, s tem smo tako obremenjeni, da še koitirat ne znamo. Dva slovenska subjekta v postelji je pa že preveč sumljivo idealno. Baba not daje, dedec pa vtika. Tako je. Kakšna baba bi pa bla, če bi bla subjekt. No, na tak način kulturni subjekt v ožjem in širšem smislu množico homosapiensov spreminja v družbo. 3. Mi pa nič. Želimo, da zaradi nas nobena opica ne zleze z drevesa. Zakaj bi se opica udejstvovala? Zakaj bi se opica zavestno vključevala med kulturne subjekte? Zato, ker ukinjamo model opičje in one druge kul-ture in vzpostavljamo asociacijo avtonomnih samoupravnih subjektov. Kako? Rušimo obrambne nasipe med drevesi in nedrevesi. Ali dajemo opicam orehov? Ne, nudimo okvire združenega dela. Ali opica leze z dre-vesa? Ne, opica ne daje denarja za kulturo, zato ne postaja asociativni kulturni subjekt. Pravi, da ne čuti potrebo po asociativnem subjektu, dokler ne bodo vsi opice. Zastruk-turirane opice. 4. Zdaj bomo pa programirali, da se malo natelovadimo. Kdor ni z mano je proti meni pravi Jezus in pograbi križ iz trde jerebovine, ki je bil dolg kot sulica (to je napisal že Ra-belais in nas je kratko in malo prehitel) in nanagloma napadel sovražnike, ki so brez reda, brez prapora, brez trobente in bobna obirali vinograd. Enim je razbil betice, dru-gim polomil roke in noge, drugim spet spah-nil vratna vrefefica, nekaterim je zmlinčil križ, raztreščil nos, jih butnil v oči, jim raz-česnil čeljusti, jim zbil zobe v gobec, jim spahnil lopatice, raztreščil možgane, zvinil boke in preščipnil gležnje. Tako je to na-porno. Hud napor, črn znoj. To ni dirigi-ranje, temveč ustvarjanje možnosti dela. Vroče, vroče, rdeča sopara. 5. To pa je seveda struktura in ta gre naprej po svetu s poskoki krompirja. Ne naprej. V krompirjevo smer. 6. Mi pa nič. Časopisna modrost je pa tudi zraven in gre v to smer. Ptiček časnikar dol pogoltne zelenjavo, ki jo nabere na vrtu in nekoliko zalije z želodčnim sokom. Nato do-bimo mi špinačo, ki je ni treba žvečiti. Pa tudi enakomernejšo prebavo imamo. Sicer pa je količina špinače tudi znanstveno-peda-goško-moralično-socialistično ustrezna. Po-prečni socialistični slovenski bralec ima kvo-cient od 30 do 40, kar omogoča časopisnim ptičkom, da ostajajo na njegovem nivoju. Jasna pot, kakšna asociativistična godlja kali. Kaj pa mi? Si v črnem rudniku zapojemo veselo: na DELO, s pesmijo na DELO. Kako pa ptiček čivka? (sic! sic! sic! sic! sic!) 7. In rodila sem se mati publicistika. Še pre-den pravimo študentska mati že slišimo: saj ti dam štipendijo. Mi pa nič. Mrenice ne nebu padajo materi publicistki v rilec, od tam jih dobite še mehke. Po dreku rije mati publicistka in vam ga nudi. Vrh Mo-žaklje bo rjula, še bo kdaj pomlad, še bo napočil zor, takrat mati zbor pojde. No, morda. Zaenkrat bo mati publicistika molila svoj rilec v prazen študentski zrak, ki jo ob-daja, mislila bo nežno in žalostno na vse to, kar se je spustilo navzdol po nebu od takrat, ko je rodila svojega razbojnika Jezusa in ga spodila. Žalostna bo. Saj nima dovolj močne lampe, da bi videla svet od zgoraj in od spo-daj in znotraj in zadaj. Kaj je tam? Tako lampo ima Bog. Ampak on je ne posoja. SLAVA VOJODINE KRANJSKE SLAVA VOJVODINE KRANJSKE Vsi od pekla do nebes vejo da je eno res: Vsak Kranjec je pijanec ni pa vsak pijanec Kranjec Kranjec ni nikdar zlovoljen preveč je sam s sabo zadovoljen ZADOVOLJNI KRANJCI V POLHOVEM GRADCU Pred krčmo so posedli in malo pokramljali Klobas so se najedli si luleke kazali Če sodu ni blo dobro so puščali mu vino Če vino ni blo dobro podrli so gostilno Prišle so gospodične vina so prosUe pa deve rdečelične nedolžnost so zgubile Fantje pa veseli so naprej odšli dolgo so živeli in pili so vse dni KRANJSKI ŽUPANI V UUBUANI Bili v Ljubljani so zbrani spoštovani župani vseh mest in trgov kar jih cvete po Kranji V skrbi za dobro zdravje naročili so za slavje vina piva žganja in krasne zrezke kravje milan jesih slO/10M,TOP POPS LESTVICA NAJBOU POPULARNIH KRANJCEV 1) Joklov Jaka ki je najbolj uspehapolno pretepel miličnjaka (V grob so deli govno) 2) Parižanka Marija ki že štiri leta nam poguma vlija Naša najboljša striptizeta 3)VIS ,,Jari žrebci" ki v Dolenji vasi igrajo ,,Pri Velepci" z eno kitaro in tremi basi 4) Posiljevavec David, ki je še Marijo Lurško le da jo je pozabil zadavit 5) Dr. Boštjanec ki nas prihaja zdravit s kavo turško Zelo zaveden Kranjec 6) Neznani pijanec ki zahaja v gostišče Amerikanec in se tam napaja Saj vendar kranjska slava ni in ni ta prava če Kranjec zadovoljni v vinčku ne zaplava Najprej v oblake povzdignili so Slake in opevali še druge podobne orkestre take Potem so malo politizirali Ameriko pa Ruse pokritizirali pa kmalu so končali in se spet nažirali Nato so iznesli mnenje da je zoper poštenje to kar danes piše mlado pokolenje Ko žbrani župani bili so že precej pijani kralju poslali so pozdrav s slavja v Ljubljani Drugi dan so časnike dobili so na prvi strani se svetili z rdečim flomastrom vsak svojo so glavo obkrožili v tribuni bodo objavljeni teksti: 0 ,,KULTURNI INDUSTRIJI" H. Marcuse: Opombe k novi določitvi kul- ture (in: K pojmu negacije v dialektiki) Th. W. Adorno: Resume o kulturni indu- striji A. Medved: »Afirmativna' umetnost in kri- tična zavest 0 MOCl IN BISTVU TEHNIKE M. Horkheimer: Moč in vest V. Sutlič: Moč in človeškost K. Axelos: iz knjige Marx - mislec teh-nike K. H. V. Schluck: iz knjige Uvod v filo-zofsko mišljenje (in: Nietzschejeva pesem ,4*uščava raste .. .") W. Heisenberg: iz knjige Del in celota 0 METAFIZIKI M. Heidegger: Premaganje metafizike (in: Onto-teo-loški ustroj metafizike (2. del) K. H. V. Schiuck: Metafizika in zgodovina R. Berlinger: K metafiziki biti in svobode 0 SODOBNI UNGVISTIKl P. A. Soboljeva, S. K. Šaumjan: iz knjige Problemi strukturae lingvistike J. Kristeva: uvodni tekst k ruskim lingvi- stom 0 MISLECIH L. Althusser: o Lacanu M. Foucault: o Marxu, Nietzscheju, Freudu INPOGOVORI s slovenskimi teoretiki LOUIS ALTHUSSER: o lacanu Prijatelji so mi po vscj pravici očitali, da scm o Lacanu spregovoril v treh vrsticah:x da sem za tisto, kar sem o njem povedal, povcdal preveč in da scm prcmalo govoril za tisto, kar sem o njem zaključil. Zdaj terjajo od mene nekaj besed, da upravičim tako svojo aluzijo kakor njcn predmet. Tukaj so - nekaj besed, kjer bi morala biti knjiga. V zgodovini zahodnega uma so rojstva predmct najrazličnejših skrbi, predvidevanj, previdnosti, prcdsodkov itd. Cas pred rojstvom je instituciona-len. Kadar se poraja ncka mlada znanost, je družin-ski krog vcdno žc pripravljen na začudenje, na slav-Ijenjc, na krst. 2e dolgo je vsak otrok, celo naj-denčck proglašen za sina nckega očcta, če pa je čudežcn deček, tedaj se očetje - v materini odsot-nosti - prerivajo zanj in mu izkazujejo svoje spo-štovanje. V našem jasnem svetu je rojstvu odka-zano njegovo mesto in mesto je predvideno celo za predvidevanje rojstev: ,,prospektiva". Kolikor mi je znano, se je v toku XIX. stoletja rodilo dvoje ali troje otrok, ki jih ni nihče priča-kovaj: Marx, Nietzsche, Freud. To so bili ,,na-ravni" otroci in sicer v tistem smislu, v katerem pravijo, da narava posiljuje običaje, vsakdanje pravo, moralo in umetnost življenja: narava je po-siJjeno pravilo, hči - mati, torej odsotnost zako-nitega očeta. Otrok brez očeta: zahodni um mu jih bo za to krepko naložil. Marx, Nietzsche, Freud so morali plačati pogosto bridek davek za to, da sb preživeli: cena jim je bila zaračunana z izklju-Čitvami, obsodbami, psovkami, bedo, lakoto in smrtjo, oziroma blaznostjo. Govorim samo o njih (lahko bi spregovorili o drugih prekletih, ki so do-živeli svojo smrtno obsodbo v barvi, zvokih ali pesmi). Samo o njih govorim zato, ker so bili rojstvo znanosti oziioma kritike. Da jc Freud poznal rcvščino, klcvetanjc in pre-ganjanje, da jc bilo njegovo srce dovolj utrjeno, da jc prenašal vse žalitve stoletja - in jih sproti raz-lagal, to morda ni brcz vsakc zvczc z nekaterimi omcjenostmi in zadrcgami njcgovcga genija. Pusti-mo to; zastaviti to vprašanje bi bilo ncdvomno prc-nagljeno. Zamislimo se rajši v Frcudovo osamlje-nost v njcgovcm času. Nc govorim o človeški osamljcnosti (imel je učiteljc in prijatelje, čeprav jc spoznal lakoto), govorim o njcgovi tcorctski osam-ljcnosti. Kajti ko jc hotcl misliti, sc pravi v obliki nckcga strogcga sistcma abstraktnih pojmov izra-ziti svojc izrcdno odkritjc, na katerega jc vsak dan zadcval ob srečanju s svojo prakso, je zaman iskal tcorctske predhodnikc, očete v teoriji; našel ni ni-kogar. S sposojcnimi nitmi, vzctimi po prcsoji z desnc ali lcvc, jc moral stkati vcliko mrežo z vozli, v katcrc sc bo v globinah slcpc izkušnjc ujcl odvečni plen - podzavcst, za katcro ljudjc pravijo, da je ncma, kcr govori cclo takrat, kadar spijo. Čc naj sc izrazimo s Kantovimi bcscdami, to pomcni: Frcud je moral misliti svojc odkritjc in svojo prakso v privzctih pojmih, sposojcnih pri -tcdaj vladajoči - cncrgetski fiziki, politični ekono-miji in biologiji svojcga časa. Za njim ni ostalo nobcnc zakonitc dcdiščinc: cdinolc kopica filo-zofskih pojmov (zavcst, prcdzavcst, podžavcst itd.), morda cclo bolj v napoto kakor v korist, saj so zaznamovani z ncko problematiko zavcsti, ki jc prisotna prav v njcgovih pomanjkljivostih. Nobe-ncga podcdovancga izročila od katercgakoli prcd-nika: cdini vzorniki so bili pisci - Sofoklcs, Shake-spcarc, Molicrc, Gccthc - izreki. itd. Tcorctsko jc Frcud sam postavil svojo stvar: ustvarjajoč svojc lastnc pojmc, svojc ,»domačc" pojmc, pod var-stvom privzetih pojmov, sposojcnih pri obstojcčih znanostih iri - to moramo tudi povcdati - v hori-zontu ideološkcga svcta, katcrcmu so ti pojmi pri-padali. Tako smo sprcjeli Frcuda. Dolga vrsta tekstov, globokih, zdaj jasnih zdaj mračnih, pogosto zago-nctnih in protislovnih, problcmatičnih, oboroženih s pojmi, od katcrih so se nam mnogi na prvi poglcd zdcli borni, ncustrczni svoji vsebini, prcscžcni. Kajti o obstoju tc vscbinc: o sami analitični praksi, o njcncm učinku dancs nc dvomimo več. x Cf. Rcvuc dc l'Enseigncmcnt philosophique, junij-julij 1963, Filozofija in humanistične zna-nosti, str. 7 in 11, opomba 14: ,,Marxje utcmcljil svojo teorijo tako, da jc zavrnil mit o ,,homo occonomicusu', Freud je utcmcljil svojo teorijo tako, da je zavrnil mit o 'homo psychologicusu\ Lacan je opazil in razumel osvobajajoči Frcudov prclom. Zapopadcl ga jc v polncm smislu bcscdc, ga vzcl dobcscdno in z vso strogostjo tcr brcz odla-šanja ali koncesij izvedel konsekvcnce. Kakor vsakdo utegne tudi on bloditi v podrobnostih, cclo v izbiri svojih filozofskih stališč: toda dolgujemo mu bistveno." Mislim torcj, da so te težave v zvezi z izvorom Marxove dialektike v Heglovi dialektiki. Kar vidimo v današnjem obdobju, je podobno nekakšncmu zastoju, nekakšni zapori dialektike negativnosti. Stojimo pred novimi oblikami poznega kapitalizma in zato tudi prcd nalogo, da tem oblikam prilagodimo in razvijcmo dialektični pojem. Zdi se mi, da je osnovna težava v dialektič-, ncm pojmu, po katcrcm se ne,f?ativne sn<* razvifaio") zmitrai obsioiecega antagonističnega sistema. Zdj(S scTda danes težko prikažemo razvoi ncgativnosti v L antagonistični celoti. Zato bi v wnjpm kratken|jr refcrctu^ zacei pri aiskusiii negativnega in sicer bi za izhodišče vzel spor, ki je dancs nastal v Franciji zaradi Althusserjevcga poskusa, da bi znova določil odnos Heglove in Marxove dialcktike. Dovolj pogo-sto so poudarjali pozitivno-komformistični značaj hcglovskc dialektikc. Rekcl bi celo, da negacija v Hcglovi dialektiki sprcjcma in prcvzema navidezni značaj, saj sc v cclotni ncgaciji, skozi vso destruk-cijo na koncu razvije samo tisto žc-po-sebi bivajoče in se potom ncgacijc dvigne na višjo zgodovinsko stopnjo. Takn so zdi. kot da sc prcko vseh cksplo-v 7ivnih ip radikalnih rcvolucionarnih prchodov in j md_Qfi.v v Hcglovi filizofiji vcdno razvijc lc cnoir-histvoCtdas cmc VVcsflti". katčFega moznosti. uigfct' in prcprcčenc v njcm samem^ sprosti negaciiaT Mislim, da komformistični značaj ne predstavlja-' Hcglove akomodacijc zunanjim razmcram, ampak temclji v samam pojmu njcgove dialektike, v kateri se končno vcndar uvcljavlja pozitivnost uma, na-predek. Althusscr jc torcj ugotovil, da bi, če bi Marx v rcsnici postavil Hcglovo dialektiko lc z glave na nogc, s tcm sicer sprcmcni! bazo sistcma, vcndar pa hi ta^^ Hefliovcmu sistcrnu zopcrstavil lc nck drugi dsistcm umalp'1'o pomeni, Ja bi dštal znotraj filo-zolijc. namcsto da bi jo ukinlt.~Po ATtiiusscriu pa naj bi v resnici Marx prekinil s Hcglovo dialcktiko, tako da jo je na osnovi ,,resničncga razvoja" (lingclsov izraz) razvil kot novo, samostojno dialcktiko. K tej Althusscrjevi tczi bi torej rad postavil pro-titczo, da tudi matcrialistična dialcktika še ostaja v Qbjno_čju""id_cajističncg.ajjma> v pozTtTvnosT, v koli-kor~Tic dcstruira zasnovo naprcdka, po katcri je hofi^cnost vedno žc vkorcninicna v notranjosti Cobiito)cčcg^i v koifkor Marxova dialektika no radi-kalizira pojcm prehoda k novi zgodovinski stopnji, s. p. v koliicor v tcorijo nc vstavi prcobrat, prelomii prctcklostjo in obstojcčim, kvalitaJ^ivnpJuijFcrcrico v smcri naprcJka. To nFkakor ni abstraktna za-htcva, ampak zclo konkrctcn problcm glcdc na vprašanjc, čc m koliko lahko zahodna pozna stop-nja industrijskc družbc, vsai kar sc tičc tchničnc ososv_c_y.razyo[u produktivnih sil. služi kot modcl z^Jconstrukciio nove družbc. Vprašanjc bi pojasnil ob dvch srcdiščnih dialck-tičnih pojmih: ob .foegaciji ncgacTtg" kot notra-njcrn jazvoju antagonističnc družbenc celotc, in qb tem pojmu <^pcloUT5, v katcrpm vsaka posamezna pozicija najdc svojovrcdnost in svojo resmco.~ " xTekst jc bil napisan za praški HEGEL-KONGRES 1966, prvič pa je bil objavljcn v Filosoficky časo-pis3,Praga 1967. HERBERT MARCUSE k pojmu negacije v dialektiki Mislim, da smo si edini v tem, da je težko dolo-čiti vsebino današnjcga zgodovinskega obdobja in posebej razvoj poznega kapitalizma, z izvirnimi pojmi, in to še celo z razvitimi pojmi Maixove teorije. Sicer ju lahko tako določimo, toda to nas pripravi do nove zadrege. Ce ista teorija lahko razume takoj razvoj A ko ne -A, tako prosperiteto kot krizo, tako revolucijo kot odsotnost revolucije, tako radikalizacijo delavskega razreda kot tudi nje-govo integracijo v obstoječi sistem, potem to lahko sicer govori za veljavnost teorije, govori pa tudi o njeni nebrižnosti. In y resnici so s tega stališča očitali Marxovi teoriji, da vsebuje vdelan meha-nizem, ki jo brani pred vsakim zanikanjem z dejan-skostjo. ANDREJ MEDVED planet: prostor človekove eksistence Kraj, kjcr se ,,dogaja" človcško bitje, prostor, kjer cnkratni, neponovljivi posameznik prc-biva in do-življa čas svojega bistvovanja, zgodovinski potek sVojc eksistence, se imenuje planet. Beseda planet: fTA&pij, Tf\oLVf) S*, Vi^SkVrfVr) f je grškega izvora in pomeni ne-stalnost. . . tava-nje, varanje . .. blodnjo, krivo pot. .. Clovekovo skušanje biti, imenovano tudi cksistenca (ex = \z in esse = bit), se torej v svoji zgodovinski določenosti veže na ,,krivo pot", ,,blodnjo", na ,,tavanje". Kar pove izrečena misel, , nas nemalo začudi, saj iz-govarja sodbo, ki celotno zgodovino človeškega bitja razkriva kot nekaj blodnega, neurejenega in torej biezsmiselnega. Toda: glede na kaj je lahko prebivanje nekaj neurejenega in blodnega, glede na kaj je ,,dogodek" eksistence lahko brez smisla? Pesmi sta prevedeni iz njegovih (approximately) zbranih del, ki so izšla 1969 v Amsterdamu. Cene ne vemo, naročajte na naslov: Leeds Muziek Hol-land N. V. (Basart N. V.) Leidsegracht 11, Amster-dam, Holland BOB DYLAN FREAKING ZOOM NAPRAVI SI SAM