290. številka.
Ljubljana, v torek 10. decembra.
XV. leto. 1882.
Izhaja rsak dan «-p#or, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti pvejeman za »t str i j ik o-oge rske dežele za vse lero trt p 1 d., za pol leta 8 gld., za Četrt leta A gld., ca jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za  . jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 «ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa t*e po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujr dežele toliko Teč, kolikor pofttnina znaAa. Za oznanila plač.njo se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če sc oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če so dv.ikrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. —  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti »Gledališka stolba*. Upravnifctvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Interpelacija poslanca Ivana Nabergoja in tovarišev.
„Dne 16. novembra t. 1. vršila se je pri c. kr. deželnem sodišči v Trstu kazenska obravnava proti devetero okoličanov, kateri so bili obtoženi, da so z zalučenim kamenjem ranili nekega Čiožota, ki je s svojim trabakeljnom ribaril blizu morske obali, koder je tujim ribičem to prepovedano in se je bil torej pregrešil zoper pomorsko pravne določbe. In res so bili vsi zatoženci spoznani krivimi težke telesne poškodbe po §§. 152. in 157. k. z. ter bili obsojeni.
Okoličani od Sv. Križa, večjidel ribiči, naveličali so se bili uže neprestanega kratenja njihovih ribarskih pravic od strani Čiožotov, posebno ker jim le-ti s svojimi ribiškimi pripravami, „cesti k chiocera" nazvanimi, nijso le razrivali morskega dna in s tem uničevali drstišČa, ampak jim tudi po-končavali nastavljene mreže in druge ribiške priprave; in ker so okoličani uvideli, da vse objave pri c. kr. žandarmeriji nič ne pomagajo, ter se celo brez vsakega uradnega opravila odlagajo; da je celo take tuje ribiče, katere je redarstvo c. k. pristanskega urada zasačilo in ovadilo, tržaški magistrat namestu s konfiskacijo bark in mrež le z malimi globami od enega do dveh gld. kaznil, — kar je jedva deseti del prouzročene škode — pritožili so se pri kraj nem predstojniku (capovilla) in so zahtevali nujnih naredb, da se zaprečijo vodne protipostavnosti Čiožotov, na kar je rečeni capovilla pritožitelje pooblastil, da smejo pri nedovoljenem ribarenji zasačenim Čiožotom odvzeti barke, ribiče same pa naj, ne da jih prej ovadijo c. kr. žandarmeriji, da se čas ne trati — kar naravnost k njemu pripeljejo.
Še tisti dan zapazili so omenjeni tožitelji nekaj tujih ribiških bark, katere so preziraje postavne določbe ribarile v okrožji, prepovedanem tujim ribičem.  Vsled naročila capoville stopi devet
ribičev od Sv. Križa v malo barko z vesli ter veslajo k najbližjej tujej barki, da jo odvzemu in ljudi privedejo k krnjnemu predstojništvu.
Neki Čiožot pa, uvidevši nakano domaČih ribičev, skoči urno v tako zvano „stivou ter se vrne s sekiro, in ko jo zavihti nad nekim okoličanom, se mu ta spretno izmakne ter se mu celo posreči jo Čiožotu izviti iz rok.
Na to j»rično Čiožoti svoje rojake, ki so v bližini ribarili, na pomoč klicati, in res so videli okoličani, kako je drugi trabakelj Čiožotov z razpetimi jadri hitel v ta kraj, da ln vnel nov boj v osvobojenje svojih rojakov. Okoličani videli so, da so v manjšini ter uvidevši pretečo nevarnost, so se hitro umaknili; na vso moč morali so veslati k obali, da ubeže Čiožotom.
Sedaj pa trdijo Čiožoti, da so ubežni okoličani in sicer le štirje ali pet izmej njih iz proda sem metali kamenje na nje in z jeduhn kanienom težko ranili jednega njihovih rojakov, dasi je prej verjetno, da je Čiožot, ko je v drenji vihtil sekiro, sam prizadejal si rano, kar so tudi pri obravnavi izvedenci za možno spoznali.
Dasiravno se s sodnijsko obravnavo nij dalo dokazati, da so okoličani v resnici metali kamenje in koga ranili; akoravno bi bilo, če bi se to tudi popolnem dokazalo, vsled zatožbe le štiri ali pet okoličanov krivih: bilo je pa vendar vseh devet okoličanov obsojenih in sodišče se nikakor nij oziralo na faktum, da so hoteli Čiožoti potopiti barko okoličansko ter so celo poskušali umor s sekiro.
Štiri izvestja c. kr. žandarmerije Proseško, ki so se pri konečni obravnavi prečitala, potrdila so izzvanje in protipostavnost Čiožotov, ob jednem pa tudi popolno nebrižnost magistratovo za take ne-postavnosti.
Nij čudo torej, da so okoličane vedno dražeči Čiožoti na vsa prijazna opominjevanja prvih vedno odgovarjali: „Tase schiavi, ande lavorar la terra, noi sacemo padroni del mar!!!"
Pri rečenej kazenskej obravnavi prečitalo se je tudi poročilo županstva (irndoškoga, katero opisuje Čiožote kot drzovite in opasne ljudi, ki tudi Gra-doškini ribičem prouzročujo mnogo škode, tako, da je trebalo največje strogosti in nnjodločnejših naredb imenovane občine, da so se zainogli Čiožoti vzdržati v postuvnej daljavi jedne miljo od avstrijskega brega.
Ne bodem omenjal biatvenosti cele kazenske obravnave; vsaj se je v tej zadevi itak uložila pritožba ničevnosti in nadsodišča bodo o tem ukrepala.
Poudarjati pa hočem pri tej priliki samo še stvar, ki je mene kakor tudi vsakega na svojo domovino ponosnega Avstrijca nemilo dirnula, da so je namreč pri večkrat omenjeni konečni obravnavi v prostoru, ki je opredeljen za sodišče, državnega pravdnika in zatoženčevega zagovornika, zapazil tudi kr. italijanski podkonsul, kateri si je mej vso obravnavo marljivo delal beležke, in vprašam: je.-li primerno in dopuščeno, da se avstrijsko pravosodje nadzoruje po zastopnikih tujih vlastij?
Ta slučaj in njemu sledeča obsodba naših okoličanov je v tolikoj meri povečala brezobzirnost in oblastnost Čiožotov, da sedaj še le prav brez vsacega ozira in bojazni ribarijo tik avstrijske obali, ne da bi jih kdo količkaj motil.
Okoličani, na ta način ustrahovani in boječi se še daljnih obsodeb, se pač varujejo zabranjevati tako vso pravico gazeče početje Čiožotov in morajo žalibog gledati, kako se uboga ribiška vas Sv. Križa zbog pomanjkanja zaslužka bliža največjej bedi, do-čim jim tujci, po svojem konsulatu tako hranjeni, pa tudi po domačem magistratu nič ne nadlegovanj, to bore malo kruhka izpred očij odnašajo, kajti vidijo se osamele in ne najdejo varstvu pri dotičnih oblastnijah.
Oziraje se na rečene dogodke, usoja se torej podpisani interpelovati nj. vzvišenost gospoda vodjo ministerstva za pravosodje:
Je-li misli nj. vzvišenost, da se strinja z ugledom avstrijskega pravosodju, da tuji konsuli
LISTEK.
Natalija.
(Poslovenila Janja Miklavčič.) Deset let pozneje. (Konec.) VIL
„Ali umete mojo sestro, goepa?" vpraša Vera gospo Ten Berghe; „sicer, da je hotela biti pri svojem otroku, je umestno — a da se sedaj muči noč in dan z rodovino, ki jo je pahnila od sebe — to pa uže presega vse kreposti!"
„Vera, Vera! Kaj bi Pavi rekel, ako bi ves cul, ne bi-li mislil, da poznate maDJ zakonske dolžnosti nego Lujiza?"
„Pavl? — Kako morete-li Pavla z onim divjim Kazimirom primerjati?"
r Ali bi se vi branili Pavlu, ako vas bi tudi tolikokrat razžalil, streči na smrtnej postelji?"
„Tega ne vem, a Kazimira ne morem trpeti — še manj ga primerjati s Pavlom!"
„In vendar morate to storiti, če hočete pravično soditi o Lujizinem vedenji!"
„Mogoče! — a vendar sem vesela, da — o ko bi me papa slišal! — nijsera več Poljakinja, da ne bodem Imela več z Rusi opraviti, da živim mej dobrimi ljudmi, ki čislajo stare šege in navade, pri katerih na take okolnosti, v kakoršne je Lujiza za bredla — še misliti nij."
BVera, oj vi pač preveč hvalite moje rojake; ali mi morebiti s tem hočete prav ustreči ?w
nO ne, gospa, Holandce imam zelo rada, ker so tako priprosti, pametni — in , . ."
„In —ker je Pavi van Rvzen llolandec, li-neV-
Zarudela je in se proč obrnila — a kmalu zopet jela grajati Lujizo, ki se niti za trenutek nij genila od postelje bolnega soproga.
Teden na teden je minul — a Kazimir je le počasno okreval. Skoraj se je bilo bati, da bo ob pamet — posledica možganske vročniee — a Luji-zina neutrudljiva postrežba odvrnila je vsaki nasledek.
Prešlo je tudi nekaj mesecev, da so bile preiskave v Petrogradu dognane. Stara kueginja peljala se je v Petrograd. Uk, ki ga je prejela od svoje sinahe, je blagodejno uplival na njen značaj; bila je Bedaj prijazneja z njo, kot kedaj poprej — a Lujiza bila je molčeča, mrzla proti njej, ki je bila prvi uzrok vse njene nesreče.
Vera prebila je zimo deloma pri gospej Ten Berghe, deloma pri bodočej svakinji. Čeflče je spremljala tudi gospo Ten Berghe pri njenih pohodih kne-ginje Dalmačin.
Počasi se je zjasneval Kazimirov duh. Vera se ga je vedno ogibala, ne hoteč ga pozdraviti. Ne-cega dne pa vstopi, ne sluteč, da bi on bil tu, v sobo svoje sestre. Pri oknu sedel je v naslonjači njen svak, bled, upaden od dolge bolezni; Lujiza pa se je kretala kakor vedno po sobi in njegovi pogledi so jo nehote spremljali.
nBližje Vera, bližje," opomina Lujiza, „Kazimir je tu!" »Kazimir! ali se ti ne zdi, kako je velika vzrastlaV"
Kazimir je hotel vstati — a bil je preslab;
po omenjenem načinu nadzarjajo tekoče pravde in hoče-li nj. vzvišenost upotrebiti sredstva, da se v bodoče taki slučaji ne povrnejo več?
Ob jednem pa stavi na nj. vzvišenost gospoda ministra notranjih zadev sledečo interpelacijo:
Kaj misli nj. vzvišenost odrediti, da se Čiožotom za v prihodnje zabrani prelamljati mejna-rodne zakone ter ob avstrijskih morskih bregovih ribariti na tak način, ki je jako nevaren vsemu ribištvu ?
So-li ne zdi nj. vzvišenosti, da bi bilo v interesu stvari same umestno, ako se tržaškemu magistratu odvzame pravosodje v omenjenih ri-barskih zadevah in se odkaže c. kr. pristanskemu uradu ali pa c. kr. redarstvenemu vodstvu? Dunaj, v dan 15. decembra 1882. IvanNabergoj. Dr. VoŠnj a k. O breza. Dr. Po-klukar. Nakič. Hayden. Noska. F. Stern-bach. Iv. Giovanelli. Klun. V. Pfeifer. Bo-relli. Valussi. Šupuk. Margheri. Dr. Ton-kli. Klaič. Mitrofanowicz. Moser."
Politični razgled.
Notranje <lczele.
V Ljubljaui 19. decembra.
V včerajšnej seji državnega zbora inter-pelovali so dr. T o n k 1 i in tovariši naučnega ministra zaradi nameščenja slovenskih učiteljev po slovenskem Štajerskem. — Poslanca Schönerer in Fürnkrauz predložita samostojen načrt postave glede delavne dobe mladih delavcev in delavk in glede nedeljskega počitka — Na to se obrtna postava v tretjem čitanji vzprejme. Za njo glasovala je vsa desnica in nekoliko levičarjev. Po glasovanji zavladalo je občno veselje v zbornici. — Potem se še voli odsek 23 v pretreaovanje vladinih predlog glede državne podpore za Tirole in Koroško; mej njimi je tudi poslanec Obreza. — Konečno se seja sklene in zborovanje odloži čez božične praznike.
V gosposke.! zbornici odložili so vsi ustavoverni členi šolskega odseka svoje mandate. Po nasvetu ministra Falken ha yna izvoli ae potem še v tistej seji posebni odsek petnaj-sterih, kateremu se odkaže v obravnavo novela k šolskej postavi. V ta odsek izvoljeni so z 62 iz 63 glasov: knez Adolf Auer-sperg, grof Belcredi, vitez Brücke, grof F. Couden-hove, knez Czartoryski, grof Falkenhayn, vitez Has-ner, barou Helfert, baron Hye, nadškof Ganglbauer, opat Kari, knez F. Liechtenstein, grof Montecuccoli, baron Tomaschek in grof Leo Thun. — Povišanje kredita za predarlsko železnico od pet na sedem milijonov vzprejme se z veliko večino, ravno tako kontingent vojaških novincev. — V predposve-tovanje obrtne novele voli se odsek deveterih članov. Na to se zbornica preloži čez praznike.
V teku debate o budgetu naučnega mi-nisterstra v ognkem državnem zboru izjavil je Emerich Szalay pri točki: »subvencija za izra-elitske obrede", da je ne more votirati, temveč želi, da se zidovi podvržejo posebnemu davku. Govornik priznava sam, da so njegovi nazori sedaj reakeijo-narni, Še pred jednem letom je bil drugačnega mnenja; on je prepričan,  da je bil umor v Tisza-
Eszlaru verskoobrednega značaja. Govornik naglasa, da zidovi povsod uničijo prebivalstvo; 625.000 ogrskih Židov so brezposleni ljudje ter nasprotniki ogrske neodvisnosti, zato jim ne votira niti krajcarja za njihove obrede. — Iranyi tavrne predgovornika in Tisza ga podpira; na to se ta točka vzprejme z veliko večino.
Iz Menja se poroča „ I'o/oni", da je ondu vladini poverjenik Klemenčič zagrešil velike ne-postavnosti. Samovoljno je izključil iz mestnega zastopa kanonika Žagarja, ter druge zopet urinil nepostavno in proti sklepu zastopnikov, katerim je pretil z zaporom. Vzlic protestu zastopa dal je izvoliti z manjšino zloglasnega Vuica. Ljudstvo je razkačeno nad temi očitnimi nepostavnostmi ter se je bati, da se zgode resni izgredi. Zastopniki izstopajo iz odbora. Mestjani zatekli se bodo k Nj. Veličanstvu zavoljo te samovolje.
Vitanje države.
Srbska skupščina sklenila je v svojej zadnjej seji, da se imajo namesto odstopivših poslancev takoj voliti drugi. Protopop in zastopnik Knjaževaški izjavi, da mu njegova občina brani udeležiti se skupščine, ker ga ne pozdravlja, ne vzpre-jema več, ter se celo cerkve radi njega ogiblje. Navzočni radikalni poslanci označijo sedanjo skupščino nezakonito ter odvračajo od sebe odgovornost za nje ukrepe. Govorilo se je, da se bo vsakemu iz njih naložila globa 1000 frankov, če se ne udeleže sej; pa videti je, da večini manjka za to potrebne odločnosti, posebno, ker je nekaj poslancev bolnih in bi pri prihodnjej seji brž ko ne bili nesklepčni.
„Nemzet" piše, da je dospelo iz Kahire od generalnega konsula poročilo o odškodninskih zadevah s posebnim ozirom na škodo, katero so trpeli avstrijsko-ogrski podložniki. Minister Kal-noky odposlal je v London spomenico, v katerej nastoji za naglo rešitev te zadeve. — Lord Duf-ferin predložil je egiptskej vladi načrt o pre-ustrojenji sodišč za domačine. Ta načrt na-svetuje nameščenje evropskih sodnikov in upeljavo zakonika, kateri naj bi bil kolikor možno v soglasji z onim mej narodnih sodišč. — A rab i paša in tovariši odveli so se v četrtek v Suec, kjer se ukr-cajo v angleško ladijo ter prepeljajo v C o lom bo na Cevlonu.
Domače stvari.
— (Prihodnja seja mestnega zbora ljubljanskega) bode v četrtek 21. t. m. in obeta biti jako zanimljiva, ker je na dnevnem redu poročilo o mestnem posojili.
— (Iz Rudolfovega) piše se nam pritožba, da so ondukaj razmere, kar se tiče zdravniške pomoči, jako nepovoljne. Ne da bi popisoval dogodke, ki so se pripetili pri pokojnem g. Ferd. Seidelnu in pri otrocih g. Franja Kastelica ml., ne more si kaj, da ne bi omenjal dogodka, ki se je dogodil nekemu meščanu, kateremu je obolela soproga. Poslal je po okrajnega zdravnika dra. Bohraa, a ta bil je sam bolan in nij šel še tisti dan iz hiše, ter rekel, naj čaka do druzega dne, ali pa pošlje po druzega zdravnika. A tudi druzega zdravnika nij bilo moči dobiti, ker se je odpeljal v Žužemberk in tako je bolnik ostal brez zdravniške pomoči.
— (Novi kolek i.) Pofienši od 1. januvarja 1883. pridejo novi koleki v promet (iznimši jedino koleke za časnike po 1 in 2 kr.) Sedfhji koleki smejo se rabiti samo še do 31. januvarja 1883. Trgovinske in obrt nij ske knjige, blanketi za menjice, računi itd. s starimi (sedanjimi) koleki, smejo se rabiti po 31. januvariji 1883, ako so pred tem dnevom prekolekujejo (preštempljajo) uradno.
— (Sokolskv društva.) Kolika važnost da se dandenes poklada povsod na Sokolska društva, razvideti nam je iz naslednjega poročila in menimo, da vstrežemo čč. čitateljem, ako podamo tukaj statistični izkaz krajev, kjer se je do sedaj ustanovil „Sokol". — Sosebno Češka in tudi Moravska ve ceniti potrebo narodne garde Sokolskih društev, kajti ti nahajajo se ondi skoro v vseh mestih. — Našteti hočemo tedaj po alfabetičnem redu najprvo kraje Češke in Moravske z letom, kedaj se je .Sokol" kje ustanovil, in za tem naštejemo druge kraje t Avstriji in izven nje: — BeneŠov 1869, Brand)s n. Lab. 1868, Branik u Praby 1871, Bfasy 1873, Bfeznice 1880, Brno na Mor. 1862, Budčjovice 1872, Časlav 1870. Česky Brod 1870, Domažlice 1868, Helešov na Mor. 1880, Horazd'ovice 1869, Hofice 1863, Hofovice 1867, Humpolec 1868, Chocen 1870, Chrudim 1868, Jaromčf 1862, Jičfa 1864, Jilem-uice 1869, Jflove 1869, Karlin u Prahy 1866, Kolin 1862, Koufim 1871, Kralovico u Plznč 1872, Kral. Dvur 1862, Kril. Hradec 1867, Kromeffž na Mor. 1866, Kutna Hora 1872, Kyjov na Mor. 1872, Lechotice u Holesova 1874, LitomySle 1870, Lom-nice u Jičfusku 1870, Louny 1876, Lysice na Mor. 1871, Litovel na Mor. 1876, Melnik 1868, Mlada Boleslav 1863, Muich. Hradištč 1863, Morkovice na Mor. 1872, Mfto 1870, Nachod 1869, Ncmecky Brod 1868, Nova Paka 1862, Nove Mčsto nad Met. 1868, Nove Strašeči 1869, Nymburk 1868, Olomiic na Mor. 1869, Opočno 1868, Pacov 1871, Pardubice 1867, Pfsek 1867, Plzen 1863, Polička 1870, Praga 1862, Prostčjov na Mor; 1869, Pribram 1862, Pfikazy na Mor. 1870, Pferov na Mor. 1867, Rad-nice 1870, Rakovnik 1870, Rokycany 1869, Roud-nice 1870, Semil 1871, Slane 1865, Smfchov u Prahy 1868, Sušice 1871, Strakonice 1868, Stfe-betice na Mor. 1874, Uher. Hradištč na Mor. 1871, Valašs. Merice na M. 1864. Velim 1869, Velka By-stiice na M. 1871, Vodnany 1869, Vršovice u Prahy 1870, Vysoka nad Jiz. 1871, Vysoke Myto 1869, Vyskov na Mor. 1871, Žabrak 1869, Zelezny Brod 1867, Žižkov u Prahy 1871, Žiželice 1872, skupaj tedaj 82 društev z 7812 člani. — Ljubljana 1862, Beč 1867, Zagreb 1874, Mozirje (Savinjski Sokol) 1882, Trst 1882 skupaj s 1000 Člani. — Izven Avstrije: „Sokol" v Lvovu in v Sredci (Sofija). — V Ameriki: Telovadno društvo „Blesku v Baltimore, „Sokol" v Chicago 111., „Česko-Ameriški Sokol" v Chicago 111., „Čechie" v Chicago III., „Plzenski Sokol" v Chicago III., „Sokol Clevelandski" Cleveland O., „Praha" Cleveland O., .Čecn" Clevelaud O., „Sokol"  v Detroit, Mich., .Sokol" v Kewaunne,
.Odpusti mi Vera," prosi on, .v imenu predobrega tvojega očeta; odpusti vse trpljenje, koje sem pro-uzročil tvojej sestri. Hudo sem kaznovan in še je Bog predober, da mi zopet da mojega dobrega an-gelja nazaj!"
Solznimi očmi zagotavlja Vera, da mu je davno uže odpustila — kakor Lujiza.
„Da, kakor Lujiza! — Ona je angelj, katerega sem slepo pregnal sebi v škodo in mojemu otroku; oh, uboga Natalija!"
VIII.
Meseca aprila, kmalu po Velikej Noči praznovali so v Leydenu poroko Pavla van Ryzena z Vero Florinsko. — Baron in baroninja Ten Berghe sta s svojo navzočnostjo počastila mlada zaročenca.
Kazimir in Lujiza nijsta prišla radi žalovanja po hčerki; a predno sta ona dva nastopila potovanje, bivala sta knez in kneginja jeden dan pri njima.
Začudenjem opazoval je Pavi svojo svakinjo, katero si je nekdaj zbral nevesto in jo častil, kot svoj uzor. — Srečen pa je bil sedaj tudi, ker dobil
je soprogo, ki jo je od mladosti poznal — in ljubil.
,,Ali si zadovoljna z menoj V" vpraša Lujizo; ali sem bil zvest obljubi tvojemu očotu?11
„Kako moreš to vprašati? — a vedi! — bolj ko prej kedaj je Vera izročena sedaj tvojemu varstvu !"
In gotovo boste vi svoj zaklad vedeli bolje hraniti, nego jaz," pristavi Kazimir.
„To nij lepo," opomina Lujiza, ,,pustimo, kar je bilo!"
Preiskava zoper Kazimira preobrnila se je po čudnih okoliščinah v njegov blagor. Resnica se je skazala in zavidneži bili so uničeni. Zopet je bil nastavljen v prejšnjo službo in car je želel njegovega prihoda.
A Kazimir je odvrnil: „Poprej moram poravnati, kar sem zakrivil svojej soprogi; ta dolžnost me jedino veže na svet." — In skoro bolestnim nagibom hrepenel je po njej; niti za trenutek je nij mogel pogrešati — a ko je bila pri njem, mučil ga je spomin na svojo grozovitost.
Lujiza pa je izvrstno umela zjasniti mu duha in umiriti razburjeno dušo; njena postrežba bila mu je najboljši lek.
Vedno jednaka ljubeznivost in neutrudljiva skrb svedočili sta, da se spomina preteklosti le toliko: da je njemu obljubila večno zvestobo 1
.Tako krasen je večer," rekla je nekdaj, »krasna pomlad nas vabi — ali hočeš iti s Pavlom in Vero malo na sprehod?"
.Da, ako me ti spremljaš I"
„Gotovo, če ti je ljubo !u
Napotili so se proti Ševeningu, — a Kazimir bil je še preslab, da bi mogel dohajati Pavla in Vero in tako sta ona dva bila kmalu precejšno pot spredaj.
„Lujiza," pravi Kazimir, .pojva na — saj veš, jaz še nij sem bil!"
„Ali te ne bo preveč užalostilo?tt
„Nikakor; jaz sanjam vsako noč o njej! Mirnejši bom, ko bom klečal na njenej gomili."
.Ravno se je Vera ozrla.
Wis., „Sokol" v Milvaukee, Wis., nSokol" v Novem Yorku, BSokolu v St. Louis, M., .Sokol" Cedar Rapids Jowa. — Kakor se čuje, ustanoviti si hočejo „Sokola" tudi rodoljubi v Ajdovščini skupno z Vipavo in v Ptuji na Štajerskem. — Da bi ta vest v kratkem postala tudi istina!
Telegrami „SI o venskemu Narodu":
Berolin 19. decembra. „Norddeutsche", ponatisni vsi uvodni članek , Moskauer Zeitung" o vzdržanji historičnih razmer mej Rusijo in Nemčijo, k čemur ne treba niti naporov niti konvencij, dostavlja, da temu članku z ozirom na veljavnost lista prisvoja višji pomen.
Rim 19. decembra. Pričakuje se nota papeževa v zadevi Martinucci.
Pariz 19. decembra. Gambetta zopet obolel (recidiv); napala ga je vznemirjajoča mrzlica.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 17. decembra. Dne 16. decembra dopoludne zatožen je bil kmetski dninar Miha Trost iz sodnijskega okraja Radeče zaradi uboja. Zatoženi in Tone Odlazek, tudi dninar, oče še s ter i h otrok, bila sta prijatelja, kakor se zatoženi zagovarja, še nekoliko preveč, na dostkratno jezo žene Toneta Odlazka. Dne 15. decembra t. 1. minulo je ravno devet tednov, da sta Sla vkupe po oglje za brata Odlazkovega. Ko sta prišla domov in živino spravila v hlev, dal njima je gospodar kruha in hruškovca, katerega je Tone Odlazek nekoliko povžil, glavni del pa nesel družini svojej, a kmalu se je vrnil v bratovo hišo in začel kregati se. Nekoliko sta se z bratom poprijela, le-ta ga je vrgel na tla, potem so ga spravili ven iz hiše. Skušal je ulomiti vrata bratove hiše, a ker so vrata tiščali, nij mu bilo to mogoče. Ker le nij bilo miru, ponudi se Miha Trost, da Toneta Odlazeka umiri in spravi domov. A slabo je pogodil zatoženec pomirjanje, kajti udaril je Toneta Odlazeka z bukovim plošastim polenom po glavi, da se je zgrudil na tla in čez četrt ure umrl. Zatoženec Trost ne taji dejanja, pač pa zanikava, da je imel namen usmrtiti Toneta Odlazeka. Zdravniki izpovedo, da je bil ubiti popolnem bolan človek, da so bili možjani gojili in da mu ie počilo vsled razburjenosti srce, katero je itak bilo bolno. Žena ubitega pravi, da je zatoženec dejanje le zaradi tega izvršil, ker je vedel, da nič nijma, da bi njo in šestero malih otrok pomagal preživeti, kar predsednik sodišča g. pl. Zhuber odločno zanikuje. Po kratkem a jasnem zagovoru gospoda dra. Zamika so porotniki vprašanje, katero je šlo na to, je-li zatoženi storil hudodelstvo uboja, jedooglasno zanikali. Vsled tega je bil Miha Trost od sodišča zatožbe oproščen in nekrivega spoznan.
tembra t. 1. meli so proso pri Cvetkovih v Marti -njaku in več kmetskih fantov, mej njimi tudi zatoženi Rožanec, Modic in Švigelj, prišli so na pčd, da bi pomagali pri delu, zraven pa uganjali pri tem delu navadne burke. Matija Modic imel je seboj ustne orgljice, na katere je piskal. Vzel mu jih je naj prvo kmetski fant Švigelj, od katerega jih je Matija Modic nazaj zahteval, Švigelj pa je orgljice dal Rožancu, kateri je znal dobro na nje poskočne igrati. Matija Modic zahteval je vedno bolj nujno orgljice od Rožanca, in slednjega obljube, da mu jih plača, nijso nič pomagale, kajti Modic bil je nekoliko pijan in je hotel iti domov spat. Začel se je kreg, potem pretep. Najprvo se je zaletel Modic v Rožanca, potem pa je Rožanc Modica, kakor to izpovedo tri priče, s .štefernico", (to je orodjem, ob stoječem iz kladiva, kakor je navadno za kamenje drobiti, če se dela šuta, in katero je privezano na kratkej vrvici), dva do trikrat po glavi udaril, da se je Modicu precej ulila kri. Hotela sta se Modic in Rožanec še dalje bojevati, a brata Cvetkova spravila sta ju raz pod in šli so v vas, Modic pa spat. Modica so zdravniki preiskali in označili rane kot jako nevarne, prepeljali so ga v bolnico ljubljansko, kjer je 29. septembra t. 1. umrl. Pri ogledu se je videlo, da je imel tri teške rane na glavi, vsled katerih so mu otrpneli možjani in je nastala smrt. Zatoženi Rožanec taji, da bi bil udaril Modica s .štefernico", akoravno je isto uže nekaj dnij bratom Cvetkovim kazal, rekoč, da se sedaj nobenega ne boji, ampak trdi, da je udiiril Modica le z razklanim cepcem po glavi. Porotniki so Rožanca spoznali jednoglasno krivega hudodelstva uboja in bil je obsojen na štiri leta teške ječe, poostrene vsak mesec s postom, vsacega 16. septembra pa s trdim ležiščem, tamnico in samotnim zaporom. Razen tega ima očetu Modica plačati stroške za pogreb
Dne 16. decembra popoludne bil je zatožen 34 let star kmetski delavec Janez Rožanc iz Marti-njaka pri Cerknici hudodelstva uboja. Dne 16. sep-
Izpred porotnega sodišča Novomeškega.
(Konec.)
Priča France Šribar, po domače Gabrič, 16 let Btar, pastir pri Jožetu Zorko, bil je začetkom preiskave na sumu, da je on zažigalec, in 14 dnij v preiskovalnem zaporu. V preiskavi je pravil, da je tožena Marija Zorko malo časa pred požarom posegla na polico nad vrati sobe, na kateri se hranijo žveplenke v Škatljici, da je potem šla iz sobe, tekla po vrtu naravnost proti koči, v kateri je stanovala Urša Zorko, da je pri gorenjem zadnjem delu koče postala, da se je po ravno isti poti vrnila v hišo in da je koj potem začelo goreti. Pri porotni obravnavi pa pravi France Šribar, da je šla tožena malo časa pred požarom iz hiše, in da uij vzela žveplenk seboj. Na vprašanje predsednikovo, zakaj je France Šribar v preiskavi drogače govoril, pravi France Šribar, da je iz strahu prod zaporom tako govoril, in da se je v preiskavi popolnoma zlagal. Predsednik ga ostro opozori na nasledke krivega pričevanja pri sodniji in krive prisege. France Šribar pravi: .ustrašil sem se poprej in nijsem resnice pri obrav-
.Pridita počasi za nama!" pomigne jej Lujiza, vedoč, da želi Kazimir biti sam na grobu.
Skupno sta korakala proti mirodvoru. Lujiza je dobro poznala pot, kajti vsaki dan je prinašala cvetja na grob; .tukaj!" rekla je in obstala sta pred majhenim a okusno izdelanim nadgrobnim spominkom. Pod medaljonom, v katerem je bila v marmor u rezana njena podoba, stale bo besede: .Spavam, a srce moje čuje!" In pod tem bil je v okviru pod debelim steklom majhen križec od zlata. Bil je oni kojega je Lujiza v vseh letih svoje osamljenosti vedno nosila pri sebi. Nižje stalo je ime in starost umrle:
Natalija Dalmačin, stara 16 let, hči Kazimira Dalmačin in
Lujize Florinske. Kratko je bilo nje življenje, a kakor prijetna vonjav okrepčnje nje spomin življenje njenih roditeljev.
Kazimir je stal poleg svoje soproge.   Z izrazom srčne bridkosti strmel je na kamen, ki je po-
krival truplo ljubljene hčerke. Njegovo oko zapazi napise, poklekne in solza za solzo kaplja na hladni grob pokojne. „Spavam, a srce moje čuje — kakor prijetna vonjav" — mrmral je; „o Lujiza, to so bile njene misli in nje zadnje besede — se-li spo-minaš? Da na svidanje tam gori — v ljubezni. In v jednej veri — li-ne, Lujiza?" hitro pristavi. „Lu-jiza, uči me tvoje in njene vere; obedve sta trpeli za njo in tudi jaz jo želim poznati."
Hvaležnim srcem nagne Lujiza svojo glavo, — njene prošnje bile so uslišane! — Skoro še gola jagneta so tiho zašumela v pomladnem vetru in solnčni žarki poigrali so se še jedenkrat pred zatonom na nežnem listji mladih vrb-žalostink, ko sta Kazimir in Lujiza vstala in stopala roko v roki, trdneje zvezana kot kedaj — proti domu.
rKako krasna pomlad!" opozori Lujiza.
„Da, krasna! Krasna je tudi za njo — a midva sva v jeseni, Lujiza!"
„0 ne, Kazimir! .Jeseni sledi zima, in tej zopet najkrasnejša pomlad. Tudi nama bode, upam vsaj, še zasijala!"
navi govoril; izpovedba moja v preiskavi je popolnem resnična." France Šribar pove potem toženi v obličje, da je vzela žveplenke, tekla po vrtu proti koči Urše Zorko, in da se je precej plamen prikazal, ko je tožena v bišo prišla. Nadalje tudi pove, da mu je tožena velela, naj molči, da se ne izve, si<vr ga bo natepla; da se je tožena nagrozila Urši Zorko dan pred požarom, da ji bo uže nekaj napravila, da se ne boste vedno prepirali; da ji bo kočo zažgala, pa nij rekla. — Tožena opomni, da je vsaka beseda Franceta Šribarja laž, to se uže iz tega sklepati da, ker vedno svojo izpo-vedbo sprevrača, ona pa vedno jednako govori; posebno trdi tožena, da nij šla 8. oktobra od dveh popoludne do druzega jutra iz hiše.
Priča Urša Zorko pravi, da se ji je nagrozila 8. oktobra okoli četrte ure popoludne, ko je mimo njene koče nekaj jabolk nesla, rekoč: „ko bi imela čas, bi se uže sedaj zmenili; dolgo ne boste v tej koči, pojdete kmalu vun, poprej, kakor jaz iz očetove hiše." Urša Zorko pravi, da jo je tožena uže pogosto ne samo psovala, ampak celo tepla ; da ogenj nij nastal vsled nepaznosti Urše Zorko, ker je samo jedenkrat vrgla pehar pepela na ognjišče, ki pa je bil ves mrzel; to se je zgodilo tri tedne pred požarom. Da je kočo nekdo iz hudobnosti zapalil, izhaja uže iz tega, ker nij poti pri tistem delu koče, kjer je nastal požar, ampak košenica. Škodo vsled ognja ceni Urša Zorko na ¿58 gld. 85 kr. — Tožena taji, da bi se bila popoludne ob 4. pred požarom sploh pogovarjala z Uršo Zorko, ker niti u postelje vstati nij mogla; pravi, da je izpovedba Urše Zorko povsem neresnična.
Priča Marija Zakrajšek pravi, da je malo časa predno je začelo goreti prišla mačeho tožene, Antonijo Zorko obiskat, in da je pri tej priliki videla toženo čepeti za češpljevim drevesom blizu hiše, v kateri stanuje tožena. Precej za njo prišla je tožena v hišo; prav malo časa se je pogovarjala Marija Zakrajšek z Antonjo Zorko, ko je zavpil nekdo v hiši, da gori. — Tožena pravi, da jo nij mogla videti Marija Zakrajšek pri češplji, ker sploh nij šla popoludne od dveh iz hiše.
Priča Antonija Zorko pravi, da je šla tožena morebiti dve minuti predno je začelo goreti iz hiše k svoji potrebi, da pa nij vzela žveplenk soboj, ker še ne doseže od tal do police; pastir da je bil pa neprenehoma v hiši od tistega časa, ko je domov prignal, okoli šeste ure, do takrat, ko je bila koča uže v plamenu. — Sedaj pa prizna tožena, da je šla k svoji potrebi in da jo je videla Marija Zakrajšek; trdi pa, da je bilo to okoli pete ure popoludne; ostala nij vzunaj niti polu četrti ure; poprej da je bila vsa zmešana in nij tega povedala.
Zadnja priča Neža Zorko, po polu sestra tožene pravi, da je šla tožena malo časa pred požarom iz hiše; ostala je pa toliko časa vzunaj, da bi bila lahko prišla do pogorele koče, nazaj pa ne. — Tožena ne opomni ničesar.
Prebere se zapisnik Bodnijskega ogleda, iz ko-
Kazimir jej molče pritrdi, potem pa se hitro napotita za Pavlom in Vero.
*■ *
In tako je tudi bilo. Kazimir je popolnem okreval. Vrnil se je z Lujizo na Rusko; tam živita v blagor svojih podložnih na kneževin gradeb. Oddaljena sta od carskega dvora, a predno je Kazimir ostavil carski dvor, predstavil je Lujizo carskej rodbini kot svojo ljubljeno in čislano soprogo, kueginjo Dalmačin. Častno je bila sprejeta in tudi njegova rodbina vedla se je čisto drugače proti njej; niti prestopa h katoliškej cerkvi mu nihče nij oponašal. Mej tem pa se je njijino življenje upodobilo tako lepo, kakor le možno po viharnih bojih, koje sta prestala. Pavla in Vero obiskala sta le jedenkrat; vsako leto pa sta se podala v Holandijo, obiskat dvojna grobova: častitljivega deda in ljubljene hčerke; ker, akoravno ju je Bog obdaril še z dvema cvetočima dečkoma, je vendar v obeh srcih bil globoko utisnjen spomin na njuno prvo ljubljenko — Natalijo. —
jega izhaja, da se vidi iz sobe hiše, v kateri stanuje tožena, na pogorišče; moral se je tedaj tudi plamen koj zapaziti; prebere se spričevalo županije Krške o vedenji in premoženji tožene; kazenski izkaznik, ki kaže, da nij bila tožena sodnijsko kaznovana, in konstatuje se, da je bil Jože Zorko na pogorelo kočo visoko zavarovan.
Državni pravdnik predlaga, da se potrdi vprašanje stavljeno porotnikom (v smislu §§. 166 in 167 črka e. k. z.). Toženo zagovarja dr. Rosina.
Po kratkem a bistveno popolnem resumeji predsednika odidejo porotniki v posvetovalno sobo.
Čez četrt ure uaznani uačeinik porotnikov, da bo porotniki vprašanje ]ednoglasno zanikali; — tožena nij kriva.
Sedaj pa premešaj možjane čitalec, in vprašaj 8e, je li Marija Zorko kriva ali ne?
Razne vesti.
* (Železnica Tiflis-Baku in Tiflis-Poti) otvori se po oricijelnej objavi ruske vlade v 1. dan januvarija 1883.
* (Statistika telefonov.) Ta najnovejša pa veleva^na iznajdba širi se jako hitro po površji naše zemlje in kolikor znano, so v glavnih državah evropskih telefoni razdeljeni tako: V Francoskej je 2620 telefonov, od teh 1718 v Parizu; v Angleškej 2898, izmej teh 1561 v Londonu; v Avstriji 334 telefonov, vsi na Dunaji; v Švici je 770 telefonov, izmej teh 378 v Zurichu; v Belgiji 1961, od teh 402 v Bruselji, 651 pa v Antverpenu; v Italiji 1890 telefovov, 389 v Rimu, 348 v Genovi; v Nemčiji 1950 telefonov, od teh 606 v Hamburgu, 581 v Berolinu. Če bi se po številu telefonov sklepalo na blagostanje, gibčnost in zavodnost dotičnih dežel, bi nam Avstrijcem prihajale pač čudne misli.
* (Pogovor mej udovami.) Prva: Moj zakon bil je tako srečen, da se bodem zopet orno žila, da zopet uživam jednako srečo. Druga: Moj zakon bil je nesrečen, menim tedaj, da me drugi zakon odškoduje. Tretja: Drage moje! Pri meni bilo je vse drugače. Moj prvi zakon bil je jako srečen, drugi pa ravno nasprotno. Moja tretja možitev bode stoprav odločila moje mišljenje o zakonu, zato vzamem tretjega moža.
* (Drag pes.) V Londonu bila je v 9. dan t. m. javna dražba dragih hrtov, pri katerej je bila hrtica z imenom „Prineess Dagmar" prodana za 250 funtov sterlingov (2500 gold.). Ta pesica zmagala je nekdaj v pasjej Waterloo-dirki in visoka ponudba bila je menda storjena z ozirom na izvrstno pleme.
Loterij      srečke 16. decembra.
Na Dunaji: 6, 42, 41, 28, 54. V Gradci:     20,     26,    84,     37, 1.
ID-cLiiSujsfea, borza
dne 19. decembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 75 gld. 55 kr.
Srebrna renta .... ..... 76 „   50 „
Zlata renta.......... 94 .   60 „
5°/0 marčna renta......... 90 ,   05 ,
Akcije narodne banke....... 827 „   — „
Kreditne akcije......                               .   . 277 »75 „
London   . ....... 119 - 30
Napol. ...........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke .....
4«/. državne srefike iz 1. 1854   250 gld. Državne srečko b 1. 18S4 .   .    100 , 4°/Q avatr. zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata ronta 6°/a......
4°/
rt n        rt      ™ /i».....-
,      papirna renta .">", . .
f>° a štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava re#. srečke 5°/c • • *00 gld. Zemlj. obč. avstr. 4I/1°/0 zlati zant. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig Ferdinandove sev. Železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove srečke..... l"
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a- v. . .
9	•	48	•
5	■	65	•
58	*	55	■t
117	n	—	n
165	1	25	
94	n	25	n
117		60	rt
84		35	
83	o	25	n
103	n	—	n
113		50	rt
119	n	—	•
98	p	15	
104	n	75	n
173	n	50	pj
19	»	25	n
109	rt	75	n
207	*	'¿5	
Prodasta se
pitana vola. — Natančneje pri (785—2)      oskrfoiiištvii graščine Mokronog.
J. ANDEL-a
novoJznaJdeni
prekomorski prah
umori
stenioe, bolhe,  ččurke.   mole.  muhe, mravljince, prešioke, ptione crvee, sploh vse žu-žvlke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
•I. A \l>
13, „pri črnem psu'', Hussgasse 13,
(Domiulkanergasse- 13, Kettengasse 11,) -v- IFIK-A.G-I.
V Ljubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjeno po plakatih." (730—2)
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 steklenica 35 kr.,  še kedaj čuti zobne bolečine ima
iz U8t dub- «1. G. Kol h«
umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—42) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-
koczjji in v vseh lekarnah, droguerijah, pariemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
UM Za zdravljenje v        jeseni in po zimi, "[»j
I'I ol i
protinu.
-ov
Proti
trganju.
antiarthritični, antirheumatični
kri čistilni čaj
•-# •——— f f •
i Skazan i | Učinek f j Vspeh j I kot siguren. |      izreden. (   I Izboren. I
•-• m m m-•
Mejnarodna svetovna razstava 1979. Sidney Hors concurs. Mejnarodna svetovna razstava 1880. Mel-bourn-ska zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem.
Frana Wilhelm-a,
lekarnarja v Neunklrchen-u (N.-Oest.),
rabil se je uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zhstarane dolgotrajne bolezni, vedno gnnječe se rane, spolne in kožne bolezni, ogrce po životu ali licu, hraste, sifilitične otekline, nabasanje jeter in vrance, hemorojide, zlatico, hude živčne bolečine, mišične ali členske boli, ždodčen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, polucije, slabosti, belo pri ženskah, škrofelje, bezgavke in druge bolesti.
Knjižica o zdravilskih vBpehih zadnjih 12 let franco in gratis.
Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.J dobi ho pri Fran ti ilbelin-u« lekarnarji v Nounkirchenu (N.-Oest.)
Osiguraj se, da ne kupiš ponarejatve, ter glej na znano znamke, ki so v več državah postavno varovane.
Ta čaj prodajejo: VLjubljani: Peter Lo.NMiiilc;
v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škof jej Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Kizzoli, lekarnar; v Kamniku: Jos.
Močnik, lekarnar. (656—7)
Za zdravljenje v spomladi in po leti"
¡8 S
i?
O
M.
mm
S * n
XI *™
M »i?
ar °*s
I a I
o ü
o" a   r B
2 o <ri
f i S
a a
> S ■
h «o »g
•S *j
03 _ T3
«1 -i
H lir*, u
^3 S "S o> <y> "p "7 —'^^j co -a »S S3
oj JU 03 0
S N S j »2 o
H   S) O
„'E 1
..s ..2
£> ^fl x2 ko
S -2 a M
SLas a> ¿5
V    ,   O) D
t-* . od 3
pH   O —
Ji
Tržaška razstavina loterija
lOOO &o*blt3EO-*r
v vrednosti e-lčL- 23.3.SSO.
Loz
lir.
I lOOO	
v	vrodnoHti 1
	213.BEO- j
1. glavni dobitek: v gotovem 50.000 gld. ali ggOO eohinov.
2. glavni dobitek: v gojojem gjKOOO gltl. ali 8500 cekinov.
3. glavni dobitek: v eotovem lO.OOOgitl. ali cekinov.
4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld.
Štirje dobitki : Kinč od zlata z briljanti in biseri v vrednosti po SSOOO |;I<1.
Pet dobitkov : Različne stvari za kinč v vrednosti po 30O0 i*s7 dobitkov v vrednosti po looo, 5009 300, 2«o. 1O0, (SO in 25 gld.
Mr Sredkanje 5. januvarja 1883.
Cena jednemu ložu ¿30 kr. NaroČila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
p.Grlnde^.loterijski oddelek tržaške razstavep,™!^.
IP^~ Kdor hoče lože razprodaj ati, obrne naj se takoj na predstoječo
adreso.
(784—3)
Loži dobivajo se v LJubljani pri slavnej kranjakej eskomptnej banki, pri J. C. Luckmannu. Edv. Mahru in Jan. Ev. Bučarjevih naslednikih.
»oooo«
I»fi
volno in tapiserijskim blagom in predtiskarija
i v Ljubljani, židovske ulice hiš. št. 1,
j        Marije Drenik,
* na tržaškej razstavi odlikovana s
% srebrno medalijo "W
e priporoča svojo bogato zalogo: vezilj (štikarij) pričetih in izdelanih, za vezanje
♦ predtiskano omlzno in drugo platenino; volno, preje, svile, koralde; \ vsakovrstno blago in orodje za vezanje, pletenje, vezenje in šivanje;
:volnato rute, nogovice, modrce, trakove.- zrezlano, usnjato in drugo galanterijsko blago. ♦
x IN   • i-<*l m i tx*»ilcovi s zlatimi in srebrnimi napisi, prodtiakarije, t
f kakor tudi vsako drugo čast. naročilo izvršuje se takoj.                        (743—8) ^
LUTREINIGUNGapilLEN
\\\
h I
p p
lioljši od vooh podobnih izdolkoF, nemajo te pastiljo ni* škodljivega v mM; najuaprtntje »r rabijo zupor bolezni v organih bpodujoffa dola toleaa, menjalno mrzlieo, bolesni t prsih, na koži, na oueli, v možjantli in uotib, zopor otročje m ženike bolezni; čtstiju kri in lehko odpravljajo blato. Nij ga zdravila, ki bi bilo boijEo in pri tem popolnom neškodljivo zoper
teie&na &ajpwtfe9
gotorf vir vsoh bnleznij. Ker ao posladkorjeno, uživajo jih radi tudi otroci. Te pile go odlikovane i jako OaBtinni pismom dvornega svetnika J'itha.
WmW Jcdtut ikatljica a 15 pitami velja IS ki: — Zavitek, osent škatlic skupaj, 190 pit, velia
samo 1 gld. a. v. (705—6)
I -__ .— Quarionio 1   VBftlttt Skatljica, kinemafirmo: Apotheke asum.
SZJPj mJ* mm^^       Y~      "VdlJClljC.   heiligen  Ijeopold iu na zadnjej   strani naitt
WGfSLs'P*       Jmr        s /»       varstvene znamke, Je poti ari Jen t, ter  svarimo,   naj so no HM^A/T &*&££»~ kupuje. ^KJjimAJJi-M/71^.^ ^c=—~S f,i ,ti se, mora dotiro, da kdo ne dolri slnliega, ■nevpliv-
<£Z   ^C^K^EX^***-^ ttega ali eelo škodljivega iztlelka. Vsakdo naj izročuo zabtova
iS    0 Js'tusteinovih Klizabrtinih pil, te imajo na zavitku ter navodilu
za rabo poleg stojeel podpis, a litvna zaloga, na 7tot imji: Apotbeko „zum helligen T^eopold" des J*h. Nettsteln, Stadt, Heke. der Planken- utul Sptegelgaase.   Za 1 gld. 10 kr. poiljemo fronko jeden zavitek.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tiBk „Närodne tiakarne".
0206
0990
84