Zakaj so narodi nezadovoljni? I. Kako rad bi nGospodar" brž v prvi številki v novem letu svojim bralcem kaj veselega povedal; pa žalibog, da nič veselega ne vidi, kamor koli se ozre. Ne le da razsaja v mnogih krajih mile domovine goveja kuga, ki bo kmetijstvu veliko škode napravila, se kaže tudi druga, duševna kuga, ki zatira vse dobro, in toje nesrečna razdražba povsod, kamor človek pogleda. Zdi se nam, kakor da ljuti sovražnik iz pekla povsod seme nesloge, sovraštva in nezadovoljnosti seje, ter spodkopava ljudem srečo in zadovoljnost. Dolžnost nam je resnico povedati in tako, kolikor mogoče, pospeševati zboljšanje zamotanih razmer. — Vprašamo: Kaj dela narode nezadov o 1 j n e ? Po našem prepričanji izvira splošna nezadovoljnost iz trojnega vira: 1. iz pešanja vere med Ijudmi; 2. iz zatiravanja narodnosti; 3. iz pojemanja blagostanja na kmetih. Ostanimo danas pri prvi stvari. — V graškem, moravskem in drugih dež. zborib, kder je toliko poštenih, katoliških mož med poslanci, da zamorejo predloge staviti, so se oglasili poštenjaki in zabtevali, da se sestavijo posebni odbori, ki naj preiskujejo uzroke splošni nevarnosti, ter nasvetujo pomočkov, kako tatvinam, potepinstvu, zažiganju, roparstvu itd. v okom priti. Poslanci so te predloge podpirali s takimi dokazi hudobije in popačenosti, da cloveku, ki to bere, lasje po konci stoje". In to so le nekteri in ne najhujši izgledi. Prišli smo tako dalječ, da tatovi in roparji niso več s tem zadovoljni, kar odnesejo, marveč pokončavajo tudi še to, kar odnesti alj odpeljati nočejo ali ne morejo. Tako poroča dopisnik od sv. Jnrja pod Rifnikom v graškem ,,Volksbl.", da hudobneži cele kose režejo z žive živine, ki tako v grozaih bolečinah skrvavi in konec vzame. — Ni se torej čuditi, da se v državneni, kakor v deželnih zborih pošteni možje oglašajo in pripomočkov zoper javna posilstva najti skušajo. Preverjeni smo pa, da se kljubu vsem pripomočkom javna varnost zboljšala ne bo, ker manjka poglavitne stvari, brez ktere vse drugo prav malo ali nič ne pomaga. Poglavitna stvar je pa sv. vera, ker zamore le ona število hudodelnikov zmanjšati, ljudem mir in varnost zagotoviti. Zgodovina hudodelstev spričuje, da jili je zmed 100 najmanj 90 slučajev, v kterih je pomanjkljiva verska vzreja iz ljudi hudodelnike napravila. Kdor se drži 10 božjih zapovedi in iz svetih zakramentov moč krepostuega življenja dobiva, s kratka: kdor je dober in zvest kristjan, ne bo hudodelnik postal. Nasproti so pa capini, lenuhi, zapravljivci, ravsarji in tatovi iz vrste onih zdivjanih Ijudi, ki Bogu več ne služijo in v cerkev ne hodijo. Bolj ko torej vera in kršansko življenje med ljudmi peša, bolj se tudi število hudodelnikov množi in se razdira družbinski red, ki je postavljen nabožje postave in obstati le zamore, ako se božje postave in naredbe spostujejo. Zbriši le samo 4. božjo zapoved, in vničil si strah božji pri otrocih in družini. Naj deželni zbori z državnim vred še toliko postav zoper potepinstvo in delapust izdajo, se putepuhi in lenuhi zdatno zrnanjšali ne bodo. To se bo še le tačas zgodilo, kedar se povrue strab božji v iCloveška «ica. To zamore le kat. cerkev opraviti, ki po svojib. naukih in nebeških pripomočkih iz divjakov poštene, trezne, krotke ljudi dela, rod človeški vzreja in požlahtnuje. Pravo je v tem oziru res zadel naš bistroumni poslanec g. Herman, ki je v državnein zboru brez ovinkov rekel: ,,Država zamoie le k vnenji pokoršini siliti, le dovršene čine kaznovati, ne more pa volje k dobremu vzbujati in krepiti, ne hudih nagonov, ki v človeškem srcu tič6, krotiti, ne značajev izobraževati, nikogar v pravega človeka preobrniti, — to zamore le cerkev". Prvo in poglavitno vprašanje bi torej bilo: Kaj in kako početi, da se sv. vera in kršansko življenje povsod med ljudstvom zopet oživi? Za to pa dandanas postavodajalci ne vprašajo, ker se držijo ravnila, da bodi država svojo pot, ter ne pusti poleg sebe veljati druge, dubovne oblasti. Torej misli vse le na to, kako cerkvi pot zaleči do ljudstva. Liberalcem namreč, ki pri nas kakor po drugib deželah vsled umetno stvarjenih volilnih postav v politiki in postavodaji zvonec nosijo, ne mrzi nič tako, kakor sv. kat. cerkev s svojim naukom in s svojimi napravami. Torej jim je jedro vse politične modrosti, prenarediti vse dosedanje razmere tako, da se kat. cerkvi sapa zapre. Kaj jih srbi, če ljudje zdivjajo, imetek in življenje v največo nevarnost piide, vsaj oni — liberalci namreč — po mestih in gradovih živijo, kamor tatovi in roparji tako labko ne morejo. Liberalni poslanci pa pridno razdirati pomagajo. Na Kranjskem grajajo v dež. zboru dekana Grabrijana, ki je —javni poštenosti na korist in zvest svojemu poklicu — zasmebovalcu sv. vere in vsega kršanstva, namreč libeialnemu advokatu Spazzapanu v Vipavi, cerkveni pogreb odrekel; iz druge strani se štulijo, češ, le čakajte klerikalci, vam bomo že zasolili, ko prinese minister Stremayr ,,cerkvene postave" v drž. zbor; drugi zopet in teb je največ — podpirajo brezverske časnike, ter se veselijo, če zbadajo in zasmehujejo kat. ceikev, njeae naprave, papeža, škofe in duhovnike. Če se torej krog in krog zarote delajo pvoti kat. cerkvi, če brezverski časniki dan na dan brez kazni z blatom ometavati smejo vse, kar je vernemu kristijanu sveto in drago, če se brezverstvo po brezštevilnib pohujšljivih izgledih in spisib *) če dalje bolj širi med ljudstvom, — Se se tako godi, se pač čuditi ni, da se množijo hudobije, pošteni ljudje pa trnjajo, rekoč: Kaj bo za božjo joljo, če pojde tako naprej ? Še bujše se nam jjrozi, kajti ,,če luč svete vere ljudem ne sveti, ne ostane res več druga kakor plamen petroleja" — (pri nas zažiganje, ropanje, kradenje in umori) je pisal te dni list nVatld.u — Brezverski liberalizemjekriv vsehbomatij, ker je razruval trdno podlago javnej varnosti in poštenosti: sv. vero in kršansko življenje! In boljše ne bo, dokler ne pridejo na kvmilo možje, ki vse to spoznajo, in po tem spoznanji ravnajo, naj tudi ,,lučnjaki" ropočejo z ,,mračnjaštvom", ,,klečeplaštvom", nnazadnjaštvom", nklerika]styoni", ,,fevdalstvom", ,,mežnarstvom" in kar je še več tacib liberalnih otepavnic. *) Ravno poroča rSlovenec" o knižioi: ,,vera in pamet", ktero je spisal neki mladoalovensk uiodrijan B. Milinski, in o kteri ,,Slovenec" pravi, da se ,,take bedarije še niso tiskale na Slovenskem", in da ,,knižica mrgoli blasfemij" (boguskrunstva). *) V kratkem poročilu 11. seje v pol. ogledu poslednje številke lansk. leta se je vrhrila pomota, da je IV, red učitoljskih plač s 550 gld. odpravljon. To je sicer nasvetoval odbor, zbornica pa ni pritrdila temu. 64.546 gld.; vsi stroški torej 74.288 gld. Ker so dohodki za 1. 1874 pieračunani za 142.185 gld., bi ostalo čistega dobička 67.897 gld. Sprejeti so bili tudi naslednji predlogi finančnega odseka: a) Kar je tieba vsako leto novega priskrbeti, bo sklenil d. zbor. b) G. Fr. Vozlu se prepusti na 3 leta kisla voda v Gaberniku za 170 gld. vsako leto, in prodajaluica v hiši štev. 8. proti letni najemnini za" 500 gld. na 6 let. c) Končno poročilo zastran stavljenja gledišča na Slatini se naj prihodnje leto da. Zastrau Dobernekih toplic se dovoli strosek s 13.283 gld., le za inventar se dovoli 500 gld. več kakor je predlagal d. odbor. Ker so dohodki cenjeni za 31.500 gld., bi ostalo dobička za 18.217 gld. Poročilo d. odbora skazuje, da prihaja od leta do leta več gostov. Toplice v Tobelbadu pa imajo zopet primankljeja za 502 gld. Prodaje toplic pod očitno prenizko ceno pa fin. odsek ne prijDoroča, marveč nasvetuje, da d. odb. skuša za večjb ceno deželno posestvo oddati. Za izdelovanje odveze služnosti (ServitutenablOsung) se dovoli 9240 gld., deželna vlada je pa dala povelje^v Celje, da se stvar brž ko mogoče skonča. (Cas bi res že bil!) — Kot strosek proti goveji kugi se dovoli 2000 gld. , in d. zbor priznava prizadevanje vladino, da se ubrani razširjenje kuge. Za obdelovanje zemlje se dovoli 15.708 gld., od teh spada na dež. živinske zdravnike 6000 gld. Zastran gozdnarskih postav naj poroča dež. odbor v prihodnjem zasedanji, kakošen vspeh da so te postave imele. (Menda bodo ta vspeb imele, da se jih skoro nihčer ne drži.) Ve5 drugih tocek proračuna dovoli zbornica brez ugovora po predlogih d. odbora. Slednjič predloži dež. predsednik z d r a vstveno postavo za srenje, o kterej pa povemo poglavitne reči pri oni seji, v kteri je bila sprejeta. VI. Seja 9. dec. 1873. Mariborski poslanec Reuter razvija svoje vprasanje do dež. predsednika gledč dež. sodnije v Mariboru. Maiiborska srenja je v ta namen že dovolila 20.000 gld., kar je — pravi R. — res mnogo, če se pomisli, da je srenja vsled velikih stroškov za višjo realko (180.000 gld.) vedno v denarnih zadregab. Vrh tega so nekteri (Perko & Conip.) nove biše pozidali, da bi imeli uradniki dovolj stanovanj. Za sodnijo se je že tudi ponudila primerna hiša (Schmiedererjeva v graškem predmestji) in to po ceni, ki je sedanjim razmeram povoljna. — Na enkrat se je pa raznesel glas, da je fin. ministnt dotična biša za 20.000 gld. predraga, kar bi utegnilo vso stvar ovreti. Iz same skrbi za blagor Dolenje-Stajerskega stavi toraj do vladinega namestnika vprašanje: 1. HoSe li vis. rlada dejanske razmere DolenjeŠtajerkega in dvojni sklep štaj. dež. zbora gledč ustanovljenja dež. sodnije v Mariboru brž ko mogoče v poštev vzeti? 2. Hoče li v. vlada vsled tega pridobiti primerno hišo alj pa novo postaviti in tako ustanovljenje sodnije kiepko pospeševati? Dež. predsednik, baron Ktibek, takoj odgovori: Vladi je res mar, da se napravi posebna sodnija za Dolenje-Stajersko; toda stroški so po sedanjih pogodbah previsoki. Vlada je torej dala dalje pozvedovati, kar se ravno godi. Da je pa vladi resna volja stvar dognati, kaže to, da je za 1. 1874 v državni proračun že tudi postavila strošek za sodnijo v Mariboru. — Vprašalec je s tem zadovoljen. (Popravek [amendement] ,,Gospodarjev" k temu: Ko bi vlada bila izrekla, da ima ta sodnija poglavitni namen: da se narodnim p r avicam Slovencev zadovolji, bi skrb poslanca Reuterja zlafa vredna bila. — Ker ne dvomimo, da se bo Mariborčanom želja izpolnila, izrekamo tudi mi svojo željo: da bi se vendar Slovenci ob nemški meji oglasili in za izločitev iz graške sodnije piosili! Kje ste narodnjaki?) Na dnevnem redu je predlog grofa Platza, da se naj sestavi odbor sedmerih udov, ki bode preiskaval uzroke javni nevarnosti in primernih pripomočkov zoper njo nasvetoval. — Podpiral je svoj predlog prav dobro in med drugim rekel: Podložniki, ki davke plaSujejo in svoje sinove armadi dajejo, imajo tudi pravico do obrambe svojega imetka in življenja. Oboje je pa dandanas v veliki nevarnosti. In da se tudi njemu, kakor poslancu Barnfeindu od strani vlade ne bi očitalo, da le po vetru maha, našteje nekoliko hudodelstev, ki so se v najnovejšem času godile. To yse dela strah in grozo deželanom, treba je toraj misliti na pomočke zoper splosno nevarnost. Pravo je zadel omenivši, da so temu mnogo krivi premehki sodniki. Res je sicer, da neče sedanje pravosodje nič slišati o ubralnih (preventivnib) naredbah, ampak le kaznuje dovišene hudodelstva; alj to poškodovanemu prav malo pomaga, in če je bil umorjen, nič. In če obsojenec nič nima, je tudi ukaz, da ima škodo povrnoti, za poškodovanega list papirja brez vrednosti. Slednjič poveda iz svojega življenja primerljej, kteri kaže, da so nekdanji sodniki drugih misli bili kot sedanji. Ko je namreč kot sodnik službo na Štajerskem dobil in se na Dunaji s6 svojimi predpostavljenimi poslovil, mu reče že zamrli, izvrsten pravdoslovec: rZdaj se podaste sodeb sklepat. Dajte pravico vsakemu, ter pomislite, daje mehkota proti hudodelnikom o nepravem času — nezaslužena kazen za poštene ljudi". (Pohvala.) Seidl je hotel, da se ta predlog, kterega je od slovenskih poslancev edini Herman podpisal, izroči odboru za srenjske zadeve (v njem je namreč Seidl, ki bi menda bil rad svojo juridično ostroumnost nad tem predlogom nekoliko zbrusil); toda Seidlnov nasvet se odbije in sprejme Platzov. Vladni predlog, da se postava zastran realk spremeni v tem smislu, uaj se vsak učenec razun učnega jezika še dveb drugih uči, kterih eden naj bo francoski, drugega pa naj starši ali skrbniki Jerofi) odločijo, se izroči šolskemu odboru. (V njem so sami ,,mladi"). Dvema nemskima srenjama: Scbladming in Grobming se dovoli, da smete in sicer prva po 1 gld., druga po 2 gld. pesjega davka naložiti. Bi tudi za marsiktero slovensko srenjo nasvetovati bilo, če je v njej mnogo in nepotrebnili kužetov. V inienu fiu. odseka poroča Lobninger o sadjo- in vinorejski šol; v Mariboru. Proti nasvetom dež. odbora se je proračun le v nekterih stvareh zvišal, v drugih pa znišal. Zvišala se je plača drugemu kmetijskemu učitelju (prvi je direktor sam) od 400 na 600 gld., vrh tega obdrži 200 gld. kot pavšal za preužitek. Tako upajo ložje uajti sposobnega učitelja, kterega zdaj ni. Namesto učitelja za tvarine narodnih šol pa mislijo dobiti iz mesta pomočnega učitelja proti mesečni nagiadi. Ravno tako so se povišale plače dvema vrtnarjema, dvema vincarjema in sodarjema, kterib vsak ima 500 gld. na leto. — Znižal se jc strošek za kurjavo in svečavo od 400 na 160 gld., ker je dovolj drv v grajšinskem gozdu, kupljenem za šolo. Pri gospodarskib pripravah je odbitib 200 gld. za gasilnico, ktero pa že imajo!! Ravno tako se je v proračun vzel strošek za sadno stiskalnico (prešo), ki jo tudi že imajo. — Drugi zneski so bili po nasvetu d. odb. potrjeni. Vseh rednih stroškov za 1. 1874 je 13.424 gld. Izvednih stroškovje 6420, vseh vkup torej: 19.844 gld. Dohodki iz gospodarstva so cenjeni za 3432 gld., ostaje torej primanjkljeja 16.412 fl., ki ga trpi dež. blagajnica. Baron R a s t je tu in tam ugovarjal poročevalcu; ta pa je sicer dobro in resnično, pa nekako nasoljeno ugovore odbijal, tako da se vidi razdražba med ,,staiimi" in ,,mladimi", kterib najmlajši je menda Rast. — Slednjič je bil sprejet sklep po nasvetu fin. odseka, da naj skuša dež. odbor stvar tako vravnati, da se bo na tej šoli ob piimernem času za goste podučevalo iz sadjo- iu vinoreje in kletarstva, ter vse to praktično kazalo, da bi se v isti namen osnovali potni poduki, od vlade pa naj skuša dobiti denavne podpore za to. Kakor je namrec poročevalec povedal, so za to prosili nekteri bližnji posestniki sami. — To je vse lepo in dobro, alj pravega vspeba vse te naprave z vinorejsko solo vred tako dolgo imele ne bodo, dokler bo poduk izključivno nemšk. Srenji sv. Lovrenca na muriškem polji se za popravo srenjskih cest in mostov, ki jib je poškodovala povodinj 1. jul. 1873, dovoli po nasvetu Wanischa 2000 gld. iz dež. blagajnice namesto 1600 gld., ki jih je dež. odbor nasvetoval. Srenja ima le 600 gld. premoženja in že zdaj 12% srenjske priklade, ter si sama ne more pomagati. Omenjena svota se vzame iz ostacka podpore za ceste II. reda.