/. T.: Beneška .Slovenija.
187
:
Nadiška dolina pri Šempetru.
(Prim. str. 189, a.)
kakor z gladom, sklene mirno čakati pod pečino, češ da v brlogu kmalu zmanjka živil. Ni se motil, zakaj kraljici je ostajal naposled le še polovnjak žita. Toda ona, hote premotiti oblegalce z zvijačo, je vsula med nje vse žito in se zraven glasno poba-hala, da ima živeža še za toliko let, kolikor zrn pšenice je priletelo med nje. In to je hasnilo; sovražnik je utrujen pobral kopita in kraljica je bila rešena.
Stari zgodovinarji imenujejo jamo trdnjavo Slovencev (la fortezza degli Slavi). Nekateri tudi mislijo, da je bil notri zaprt čedadski vojvoda Pemmo, potem ko je zaman izkušal s pomočjo Slovencev zopet zasesti vojvodski prestol, s katerega ga je bil pregnal longobardski kralj Luitprand radi nasilstev zoper patrijarha Kaliksta.
Sicer pa pustimo zgodovino zgodovinarjem; rajši iz lope stopimo po zadnjih stopnicah in po glavnem vhodu v cerkev. Ta vhod nima nič podobnega vratom: široka, naravna odprtina, z nizkim zidičem na desni,
ki ti brani pasti iz cerkve v lopo. Na kraju zidiča dobiš kamenito posodo z blagoslovljeno vo-mfcgJaT?g~r. ¦ ¦•.           do. Nad glavo
od skalnatega stropa ti visi zvon, ki kliče vernike k svetemu Ivanu. Cerkev sama ni '*-'*,               drugega kot spred-
!fe>.:..               nji del jame; dolga je
kakih 16 metrov, široka okoli   10   in   visoka   povprečno 12—14 m. (Natančno ne morem  govoriti,  ker nisem ¦ \             meril.)   Stene   in strop  — vse je
masivna, trda skala, kakor jo je Bog ustvaril. Zidan je samo kos stene spredaj z oknom, mala zakristija in dve tretjini presbiterija.
To, kar bi moralo biti cerkvena ladija, nima nič posebnega: par izpovednic, priž-nica in postranski oltar Matere Božje, naslonjen na nizek zid, ki deli cerkev od ostalega dela še daleko v goro sezajoce jame — to je vse, povsem preprosto, celo primitivno. Niti klopij ne dobiš, da bi pokleknil; Beneškim Slovencem ne dela preglavice kle-čanje na golih tleh.
Prezbiterij se nahaja na desnici; zidan je prav lepo v priprostem, a čisto gotskem zlogu. V kričečem nasprotju ž njim je lesen baročni oltar, posvečen sv. Ivanu.
Na zidani steni dobiš ploščo z napisom v krasno izdolbenih gotskih črkah, z letnico, če dobro pomnim, 1477. (Popolnoma jednaki, prav lepi plošči se nahajata tudi vzidani od zunaj na cerkvici sv. Kvirina, poprej omenjeni, in na cerkvi v Briščah.) Mimo omenjenega se nahajajo v jami še drugi stari napisi.
Pri „Sv. Ivanu v cele" je dvakrat na leto velik shod: na drugi velikonočni praznik in