—.    186   • — LADISLAV OOOREK:
Franc Levec.
Ob sedemdesetletnici njegovega rojstva.
e4                  arsikdo je med vami, ki je že videl moža, kate-
^-v     -=3C>p=>-     >-*     rega ime sm0 napisali na čelo tem vrsticam.
\     >v       M       /  I     — Dolgo vrsto let je obiskoval naše ljudske
\  \\\ II y//7 /      šole, da se je prepričal, kako se ti, slovenska
\ \ ^S^S/jT    I I       mladina, učiš, kako napreduješ v telesnem in
I  l\ \V^/7   /\ I        duševnem oziru. — Prijazen mož, ljubezniv
I  k\\T//^J  I         v besedi, dober in blag v dejanju, s cvetko v
I  L^^vZ^^U  l        levi gumbnici, visoko in vsestransko izobra-
/ /                    11        žen, bridko izkušan v borbi življenja — to je
/ /                     \ \       Franc Levec, c. kr. deželni šolski nadzornik
/ /                      \ \      in dvorni svetnik v pokoju.
/ /                        \ \          Rojen je bil dne 4. julija 1846. 1. pri Flo-
^"^   rijančku na Ježici h. št. 12 poleg Ljubljane.
Svoja mlada leta je preživel v Radomlju na Gorenjskem in Pod Rožnikom
v Ljubljani, odkoder je obiskoval ljudske in srednje šole. Pot ga je 1. 1867.
privedla na Dunaj na visoke šole, ki jih je dovršil 1. 1871. — Kot domači
učitelj v odlični amerikanski rodovini je prepotoval meogo sveta. L. 1874.
je prišel za namestnega srednješolskega učitelja v Oorico, odtam pa na
realko v Ljubljano, kjer je poučeval do leta 1901., ko je bil imenovan za
ravnatelja c. kr. učiteljišča v Ljubljani. Dve leti pozneje je bil imenovan
za deželnega šolskega nadzornika,  l. 1913. pa je postal dvorni svetnik,
odlikovan od presvetlega cesarja z viteškim redom železne krone III. raz-
reda. Od meseca februarja letošnjega leta živi v stalnem pokoju v Ljub-
ljani. Omeniti je še, da je bil že 1. 1886. imenovan za okrajnega šolskega
nadzornika v okraju Radovljiškem;   ta posel je pozneje z enako vest-
nostjo in z odličnimi uspehi opravljal v mestu Ljubljani.
V tem okviru se je gibalo njegovo dela in sadov polno življenje. Bil je znanec in prijatelj vsem znamenitim slovenskim možem, ki jih je izpod-bujal in vnemal za narodno in prosvetno delo. Življenje in delovanje naših najboljših pesnikov in pisateljev je opisal z mojstrsko roko, kakor ne zna tega nihče drugi1. Mnogo je tudi slovenskih pisateljev, ki je Levec njih spise zbral, uredil in izdal.
Njegove zasluge na šolskem polju so neprecenljive. Ootovo je 50 šo!, ozirorna razredov, ki jih je on ustanovil: 50 studencev vede in omike žu-bori po slovenski1 zemlji, in iz njih zajerna slovenska mladina — rod za rodom — duševne zaklade!
S »Slovenskim pravopisom« je določil pravila našemu jeziku, odkril njega lepoto, mnogoličnost, zvočnost in gibnost ter si tako pridobil častno irne našega zaslužnega jezikoslovca. Imenovati pa ga smenio tudi moj-stra slovenskega sloga!
Deželni šolski nadzornik in dvorrii svetnik Franc Levec
(Podoba s podpisom je iz leta 1900,   druga podoba iz leta 1914.)
—.    188   ¦<—
Deset let je urejal leposlovni časopis »Ljubljanski Zvon«, ki je okrog njega zbral naše najboljše pesnike, pripovedovalce in znanstvenike — do 200 prosvetnih delavcev! Levčeva moška in spretna roka je vodila toliko duševne sile — na slavo naše mile materine besede. v ponos našemu na-rodu! Pravtako so neminljive njegove zasluge, ki si jih je pridobil za naše leposlovje kot mnOgoletni predsednik »Slovenske Matice« in za naše do-movinoznanstvo kot predsednik »Muzejskega društva«.
Vsega Levčevega dela na šolskem in književnem polju ni mogoče očrtati na tem tesnem prostoru. Opozoriti hočem le slovensko mladino na tega izrednega moža. Sama naj proučuje ob svoji dobi njegovo delo, sama naj spoznava, koliko in kaj more storiti mož, ki ima glavo in srce na pravem mestu, ki z vztrajnim delom najlepše časti samega sebe in svoj Ijubljeni narod!1
Priznavajoč vse te zasluge, je Levca odlikoval presvetli cesar — kakor smo povedali že zgoraj — a občinski svet naše bele Ljubljane ga je imenoval za častnega meščana.
Naj za sklep priobčimo presrčno pesemco, ki jo je zložil četrtošolec Levec 1. 1863., ko je takrat bival pri svoji stari materi Pod Rožnikom in v ondotni gorski cerkvi' maši stregel. In ta pesemca — ljub pozdrav iz srečne mladosti — je: