PoStnlna plačana ▼ gotovlnL Leto XVIII., št. 95 Ljubljana, sobota 24. aprila 1937 Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova m. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L Cena z Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ugled in vpliv Evrope naraščata Pred leti je nastopila doba, ko se je zdelo, da se Evropa postopno oddaljuje od ostalega sveta, od izvenevropskih političnih faktorjev Kolikor večje težave je imelo Društvo narodov, kolikor bolj je nehavalo predstavljati mogočno fronto vsega sveta, toliko bolj je gineval njegov vpliv po drugih kontinentih, seveda v kolikor so tamkaj še samostojne države. Eden najvidnejših stadijev v tem razvoju je bil imperialistični nastop Japonske v Mandžuriji, ki ni prinesel le poraza ženevskemu stališču in ženevski taktiki, marveč je tudi oprostil japonsko politiko ozirov na Evropo. Nekoliko kasneje, ko je evropska politična situacija postajala čim dalje bolj napeta in je zares že kazalo, da se nahajamo na pragu katastrofalnih dogodkov, se je zlasti iz Amerike čul re-signirani klic, da je treba stari kontinent prepustiti usodi... Toda v najnovejši dobi kaže, da se ugled našega kontinenta zopet veča in da so se začeli znova krepiti stiki med evropskimi in izvenevropskimi državami. 2e velika panameriška konferenca v Buenos Airesu je izpričala, da ideja oddaljevanja ameriških republik od ženevskega foruma ne napreduje, marveč da nasprotno ameriške države smatrajo, da jim Društvo narodov, tudi tako, kakršno je, more marsikaj koristiti in da njegovega pomena kljub vsemu ni podcenjevati. Tudi orjaško oboroževanje evropskih držav je začelo kazati svoje učinke. Odkar se je sovjetska Rusija tako temeljito pripravila na obrambo zoper ]aponski imperializem, uredila svoje vojaške postojanke na Daljnem vzhodu ter postavila tjakaj respekt vzbujajočo oboroženo silo, oprto na nove prometne zveze, so za čudo utihnili glasovi o spopadih na mandžurski in mongolski meji. Prej tako rekoč vsakdanji poiav. neprestano izzivanje, o katerem ni bilo mogoče vedeti, če se ne bo čez noč spremenilo v katastrofo, vse to je ponehalo in pač ne slučajno. Sicer se je vojna stranka v Tokiu tačas celo ojačila, ali podoba je, da je vendar resničnega navdušenja za riskantna podjetja na Japonskem čim dalje manj, toliko manj, kolikor več je ruske obrambne moči na Daljnem vzhodu. In te dni so se že oglasile prve napovedi, da se je pričelo uveljavljati pomirjenje med Tokiom in Moskvo, pa da se pripravlja nova era zbliževanja in sprijaznenja. Seveda moramo vzeti te prve vesti s primerno rezervo, toda zato niso nič manj značilne in vsekakor na nedvomen način pričajo, da se je zares doba ruskega popuščanja napram japonski agresivnosti nehala. Enako je značilno, da je popustilo tudi kitajsko-japonsko nasprotstvo. O priliki velikih svečanosti ki jih bo preživljala Velika Britanija ob krona-r >u v bližajočem se maju, se bodo v I ndonu zbrali predstavniki vsega imperija in vršila se bo tudi službena imperialna konferenca. Napoveduje se, da se bodo razgovori tikali tudi osnovno važnih norm o bodočem razmerju med posameznimi členi velikega imperija. Marsikateri očitki so se že čuli od strani dominionov na račun matične države, zlasti glede obrambene možnosti in sposobnosti. V Avstraliji in na Novem Ze-landu so na primer naglašali vedno potrebo po absolutno sigurni zaščiti napram japonski nevarnosti, ki je postajala večja zlasti po ameriškem umiku iz azijskega vzhoda. S strani južnoafriškega dominiona se je cula zahteva po odločni politiki iz Londona v dobi, ko se je zbrala politična nevihta nad vzhodno Afriko v obliki abesinske kolonialne vojne. S tem, da je britanska vlada pristopila k izvedbi velikega oboroževalnega načrta, je dejansko pričela izvajati program, ki ji bo omogočil tudi napram dominionom znatno okrepitev svoje pozicije, tako da bodo mogli v njej gledati zadostno jamstvo zoper nevarnosti kateregakoli imperializma. Nedvomno bo že velikanska svečanost, ki bo v zvezi s kronanjem, sama ogromno pripomogla k utrditvi velike britanske skupnosti. Tako bo nov oboroževalna politika londonske vlade pomenila konkretno ojačenje matične države v imperiju samem in na zunaj. Oboje pa bo nedvomno pomenilo povečanje britanskega ugleda in britanske pozicije ne le v Evropi, temveč tudi v izvenevropskem svetu. Oboroževalna politika Anglije in Francije bo sicer za Ameriko v nekih pogledih neprijetna, ker jo bo silila na primerno reakcijo v smislu ravnotežja v razmerju pomorskih sil tcda v bistvu pomeni tudi njej simpatično ojačenje demokratičnih sil v svetovni politiki. Roosevelt ni nič prikrival svojega stališča napram »dinamičnim« velesilam in se je z vso odločnostjo izjavil za demokratični tabor; dovolj je. ako samo spomnimo na njegov veliki govor v Buenos Airesu, ki o osnovah ameriške orientacije ni pripuščal nobenega dvoma. Zato se ni čuditi, da se v zadnjem času pogosteje imenujejo v eni vrsti vse tri velike demokratične velesile, Ame-jika, Francija in Velika Britanija, ka- U Benetkah nič novega Soglasje v naziranju Italije in Avstrije - Dogovori izven okvira rimskih protokolov so ugodno poroštvo za mir v Srednji Evropi Benetke, 23. aprila, br. Razgovori med avstrijskim kancelarjem dr. Schu-schniggom in italijanskim min. predsednikom Mussolinijem ob sodelovanju italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in avstrijskega podtajnika zunanjega ministrstva dr. Schmidta so bili danes končani. Zadnji razgovor je bil ob 11. dopoldne v vladni palači. Ob 17.30 se je Schuschnigg s Schmid-tom in ostalim svojim spremstvom odpeljal v Milan, kjer si bo ogledal ta-mošnji velesejem. Iz Milana se namerava jutri zvečer ali pa v nedeljo vrniti na Dunaj. Na kolodvoru v Benetkah sta se poslovila od njega Mussolini in grof Ciano. Dočim naglasa komunike, da so potekli razgovori v duhu stare prisrčno- sti, na zunaj tega ni bilo videti, pač pa so splošno opazili, da je bil sprejem dr. Schuschnigga tokrat izredno hladen, a prav tako tudi ob slovesu ni bilo nikakih manifestacij. Zvedelo se je tudi, da je Mussolini zabranil prvotno nameravano parado fašističnih organizacij in vse druge prireditve na čast avstrijskim gostom. Le snoči je bila prirejena ilu-minacija Benetk, ki pa je veljala bolj Mussoliniju kakor pa avstrijskim gostom. Mussolini se je s Cianom in generalom Valleom zopet z letalom vrnil v Rim, kjer se bo, kakor vse kaže, že jutri sestal z Goringom. najbrže v Neaplju. Splošno sodijo, da bo Mussolini Goringa podrobno obvestil o svojih razgovorih z avstrijskim zveznim kancelarjem. Komunike O Mussolinijevih razgovorih z dr. Schuschniggom je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo. Na sestanku v Benetkah sta imela šefa italijanske in avstrijske vlade več razgovorov, inspiriranih s prisrčnim prijateljstvom, ki druži Italijo in Avstrijo. Oba državnika sta v razgovorih proučila vse oblike razmerja med Italijo in Avstrijo, njuno razmerje do ostalih držav ter vprašanja, ki se tičejo neposredno obeh držav. Duce in zvezni kancelar sta ugotovila s popolnim zadovoljstvom soglasnost naziranja obeh vlad in sta tudi to pot potrdila načela, na katerih temelji njuno prijateljsko razmerje. Ugotovila sta vnovič ugodne rezultate izvajanja rimskih protokolov, sklenjenih v popolnem soglasju z Ma- pričanje, da bo to sodelovanje doseglo skupni cilj, to je ustvaritev pogojev za konsolidiranje razmer v Podunavju. Prepričana sta, da se more ureditev razmer v Podunavju koristno uresničiti samo z aktivnim sodelovanjem Nemčije. Zvezni kancelar je porabil to priložnost, da je z Mussolinijem podrobno proučil italijansko-avstrijsko gospodarsko razmerje in podčrtal važnost italijanskega sodelovanja za gospodarsko obnovo Avstrije z intenzivno izmenjavo blaga med obema državama. Duce in zvezni kancelar sta porabila priložnost za izjavo, da so rimski protokoli pristopni tudi vsem drugim podunavskim državam. Sporazuma med Avstrijo in Nemčijo, med Italijo in Nemčijo in naposled pred kratkim sklenjeni italijan- džarsko. Izrazila sta svoje zaupanje v i sko-jugoslovenski dogovor so ugodna vzajemno sodelovanje, prepričana, da bo to njuno vzajemno sodelovanje služilo utrditvi prijateljskih zvez med Italijo in Avstrijo. Izrekla sta svoje pre- noroštva za miroljuben razvoj srednje Evrope, ker so se vsi ti dogovori in sporazumi sklenili v kr>rM držav podpisnic in splošnega miru v Evropi. Avstrija hoče ostati izven blokov Pariz, 23. aprila, o. Nocojšnji »Figaro« objavlja naslednje zanimive informacije, ki jih je v Benetkah prejel njegov poročevalec od neke vodilne avstrijske osebnosti: Avstrija stremi za tem, da ostane izven vseh velikih struj evropske diplomacije. Os Kim-Berlin se Avstrije neposredno ne tiče ali vsaj prav tako malo kakor dogodki v Španiji odnosno odnošaji velesil napram Rusiji. Avstrija hoče razviti svojo zunanjo politiko specifično na naslednji podlagi: 1. Ohraniti se morajo tudi nadalje izvrstni odnošaji napram Italiji in sicer na osnovi rimskih protokolov ter v okviru njihovega morebitnega nadaljnjega razširjenja. 2. Normalizirati se morajo odnošaji Avstrije do Nemčije, vedeti pa je treba, da se Avstrija ne bo dala vključiti v sistem blokov, kakor tudi ne v sistem antiblo-kov. Tudi »Oeuvre« je objavil zanimivo politično reportažo iz Benetk, v kateri pravi, da si je Schuschnigg v Benetkah pridobil več svobode za to, da bi zboljšal avstrijske odnošaje napram Pragi. To je zelo važno dejstvo, ker pomeni ojačenje demokratskih struj v srednji Evropi, njihovo konsolidacijo in zbližanje vse srednje Evrope z Britanijo in Francijo. Enakega mnenja je tudi »Populaire«, ki priznava težave, s katerimi se bo treba še boriti za končno zbližanje med Dunajem in Prago, zaradi katerega se vznemirjata i Berlin i Rim. »Ami du Peuple« ugotavlja, da je Mussolini v Benetkah podvzel vse, da bi Schuschnigga prepričal o pomenu osi Ber-lin-Rim kot edinem jamstvu za Avstrijo. Mussolini bi sedaj rad sklenil z Rumunijo enako pogodbo, kakor jo je z Jugoslavijo. Zato si je prizadeval pridobiti tudi Dunaj in Budimpešto za tesnejše sodelovanje s tema dvema balkanskima državama. V Rimu trdijo, da Beck v Bukarešti pravkar podpira to Mussolinijevo akcijo. Ce bi se Mussolinijeve zasnove uresničile, bi Italija absolutno zagospodarila v Podunavju in vzhodnem delu Sredozemlja, ker so sedaj na njeni strani že Turčija, Grčija ter Bolgarija. Približno enako sodi »Petit Journal«, da hoče Mussolini navezati na Italijo vse srednje-evropske in balkanske države, razen Češkoslovaške, ker se Praga kljub vsem nevarnostim, ki ji groze, noče odreči svojim zvezam z zapadno demokracijo. CSR je bila v Benetkah najbolj občutljivi predmet razgovorov. Od Schuschnigga je sedaj odvisno, ali se bodo Mussoliniju uresničili vsi njegovi balkanski in srednje-evropski načrti. Nemška pričakovanja V Berlinu upajo, da je Mi^ssoliniju uspelo odvrniti avstrijske poglede od Prage in zapadnih velesil Berlin, 23. aprila, b. Dasi se nemške ča_ sopisje omejuje le na podrobna poročila svojih italijanskih dopisnikov o predmetu in poteku beneških razgovorov med italijanskimi in avstrijskimi državniki, se vendar že iz samih poročil da razbrati, da stavijo v tukajšnjih političnih krogih velike nade v prcsredicvalno akcijo itali. janstkega ministrskega predsednika Mus-solinija, ki mu je po poslednjih dogodkih pripadla težka naloga, da pomiri Avstri. jo. Ta je v zadnjem času očitno kazala tendence, da si zasigura svoj položaj • iskanjem novih zvez mimo Rima in Ber_ lina. Politika prostih rok kakor jo je za_ kor da gre za en skupen politični tabor, ki ima skupne cilje in skupne naloge. Mnogo konkretnega sicer v političnem pogledu ni mogoče domnevati v takih formulah, toda mnogo pomeni vendarle že ta pojav, ki nam priča, da je živo stremljenje po uveljavljenju miroljubne, absolutno protiimperialistično orientirane in demokratične volje. In kolikor močnejši postaja zapadnoevrop-ski demokratični tabor, toliko bolj mu raste ugled tudi izven Evrope. Nedvomno bo moglo tudi Društvo narodov knjižiti iz tega naslova obnovo ugleda in veljave po vsem svetu. Podoba je tedaj, da je velika kriza evropskega ugleda v izvenevropskih kontinentih premagana in da se Evropa znova utrjuje v svoji vodilni vlogi sredi sveta. čela iz strahu za svojo samostojnost izva_ jati avstrijska vladla, pa Rimu in Berlinu očividino ni posebno všeč. Za razpoloženje, s katerim spremljajo v Berlinu beneške razgovore, je posebno značilen dopis rimskega dopisnika »Berliner Tageblatta«, v katerem čitamo med drugim: Od beneških razgovorov pričakuje javno mnenje Italije v prvi vrsti »va_ rilo Avstriji pred Beneševim poskusom, da bi pod francoskim vodstvom na novo organiziral podunav^ki prostor proti osi Rim—Berlin ter pridobil Dunaj za tesnejšo naslonitev na Prago. Dr. Beneš, ki j® najprej poskušal ustvariti za svoj sistem vzajemne politike razpoloženje v Beogradu in ki je po neusipehu teh poskusov sejal nezaupanje proti italijanski po_ dunavski politiki tudi v BukaNeue Freie Presse« poroča iz informiranih italijanskih krogov naslednje podrobnosti o razgovorih med Schuschniggom in Mussolinijem, kolikor se nanašajo na kočljivo vprašanje medsebojnega upoštevanja mej italijansko-nemskega sodelovanja na eni ter italijansko-avstrijskega. sodelovanja v okviru rimskih protokolov na drugi strani. Italijansko stališče v tem vprašanju bi se dalo po mnenju dopisnika takole začrtati: Italija polaga tako veliko važnost na svoje tesno sodelovanje z Nemčijo, da ji je sedaj predvsem na tem ležeče, da doseže nekakšno vključitev svojega sistema rimskih protokolov na os Rim-Berlin. Zato spremljajo že v naprej v Italiji z največjimi simpatijami sleherno akcijo, ki lahko priskoči na pomoč temu italijanskemu stališču. Med take akcije štejejo v Italiji zlasti akcijo popolnega pomirjenja med Avstrijo in Nemčijo v duhu znanega av-strijsko-nemškega sporazuma z dne 11. julija lanskega leta. Zato se bo Italija v bodoče z vso vnemo trudila, da izključi iz območja avstrijsko-nemških odnošajev vse pretresljaje, ki bi posredno ali neposredno neugodno vplivali tudi na os Berlin-Rim. Med take pretresljaje štejejo v Italiji tudi avstrijske napore za zbližanje med Dunajem in Prago, ki jih v zadnjem času ni bilo mogoče prikriti. Sodelovanje med Dunajem in Prago bi po italijanskem mnenju neugodno vplivalo tudi na same rimske protokole, oosebno še, ako bi se gospodarskemu sodelovanju pridružilo čez čas tudi politično sodelovanje obeh podunavskih držav, kajti rimski protokoli lahko še nadalje obstoje le pod pogojem, da se ne izrabijo za protinemške tendence. »Giornale d'Italia« o uspehu sestanka Benetke, 23. aprila, o. Po službenih informacijah je bilo v Benetkah ojačeno italijansko-avstrijsko sodelovanje. Proučili so vse možnosti, da bi se sporazumno z Madžarsko na osnovi rimskih protokolov dosegli čim tesnejši politični in gospodarski stiki z drugimi podunavskimi državami. Podrobno so bili proučeni tudi odnošaji napram Nemčiji na eni ter Mali antanti na drugi strani. Končno so obravnavali vprašanje o restavraciji Habsburžanov. »Giornale d' Italia« je danes objavil zanimiv članek, v katerem odkriva, da sta Mussolini in Schuschnigg kritično ocenila težnje nekih držav, ki bi hotele, da bi avstrijska vlada preusmerila svojo politiko in krenila s poti, ki ji je bila določena z rimskimi protokoli. Očividen je poizkus Češkoslovaške, pravi Gayda, ki bi rada s pomočjo Francije pridobila Avstrijo za to, da prizna paralelnost svojih in češkoslovaških interesov ter da se mora skupno ž njo priključiti novemu sistemu, ki bi bil naperjen proti Nemčiji. V tej smeri je bil izvršen tudi poseben pritisk iz Prage in Pariza na Dunaj, toda nacionalni interesi Avstrije izključujejo možnost, da bi se avstrijska politika speljala na pot, ki vodi v nevarnosti in negotovosti, dočim je sedaj povsem varna v okviru rimskih protokolov. V turinski »Stampi« pravi Zingarelli, da je beneški sestanek izzval v mednarodnih krogih zaradi tega zanimanja, ker so vsi mislili, da je Avstrija sedaj prisiljena oddaljiti se od osi Rim-Berlin in se nasloniti na Prago in Pariz. Pričakovali so, da bo v Benetkah prišlo do spora. Nikakor si ni treba domišljati, da je v Benetkah poteklo vse lepo in gladko, vendar pa je Mussoliniju uspelo rešiti najtesnejše av-strijsko-italijansko prijateljstvo. »Times« o položaju London, 23. aprila. AA. Današnji »Times« komentirajo zadnje diplomatske sestanke v srednji in jugovzhodni Evropi in pravijo, da prinaša to živahno politično delovanje v mednarodno akcijo precejšnjo gibčnost, lei more sami mirovni stvari le koristiti. Veliki londonski list ugotavlja, da se je splošno mednarodno ozračje razčistilo. Podunavske in srednjeevropske države morejo z intenzivnim medsebojnim sodelovanjem vpliv velikih držav v tem delu Evrope dokaj zmanjšati. »Dailv Telegraph« pravi, da še niso odstranjene vse ovire za tesnejše gospodarsko sodelovanje med srednjeevropskimi državami, da pa opravičuje precejšen optimizem, kar se je v tem oziru že doslej storilo. Avstriji je potrebna opreznost Praga, 23. aprila, o. Glavno glasilo ag. rarcev »Venkov« pravi, da si Italija še nikoli ni tako prizadevala, da bi utrdila svoj pliv v srednji Evropi. Avstrija mora oprezno balansirati med štirimi fronta, mi, italijansko, nemško, francosko in Male antante. Cim se interesi teh štirih sil zbližujejo, Avstrija lažje diha. Vsaka nova orientacija Italije odjekne v avstrijski politiki. Samo po sebi je razumljivo, da bo Avstrija pridobila na ugledu in da bo lahko politično dosegla vedno večje koristi le tedaj, če bo znala ostati elastična in se bo znala držati daieč od mednarodnih konfliktov. Novi spopadi v Španiji Vladne čete obvladujejo položaj na vseh frontah — V vrstah Franeove vojske se pojavljajo upori Pariz, 23. aprila, br. Na španskih fronitah eo bile danes zopet živahnejše borbe. Na madridski fronti ea Francove čete s ponovnimi napadi skušale osvobodili v vseučiljškem okraju obkoljene čete in jim omogočiti z močnim topovskim obstreljevanjem umjk čez reko Manzanares. toda vladne čete so vse napade odlbile im je imel ražnik okrog 100 mrtvih j® večje število jjenih. Pri Toledu 6o vladne čete nadaljevale obstreljevanje mesta, obenem pa po še das lje prodrle v predmestja. Francove čete ne morejo več dobitj pomoči m se vedno bolj umikajo. Čeprav ee v raznih utrjenih zgradbah še vedno obupno branijo, sodijo, da je njihova usoda zapečatena. Mesto bo slej ali prej prešlo v posest vladnih čet. ki nočejo z naglim prodiranjem riskirati prevelikih tegub, ker so itak gotove zmag?. Na baekovski fronti je general Molla znova nadaljeval svojo ofenzivo. Prodirajoč v treh kolonah, se mu je po ogorčenih borbah posrečilo zasesti tri vasi, ki pa so jih vladne čete pred dnevi izpraznile. V borbah na obeh straneh sodeluje tudi letalstvo. Francovi topovj so sestrelili tri vladna leta* la, vladno protiletalsko topništvo pa ie uni« čiilo štiri sovražne lovce in enega bombnika. Pri Teruelu so vladne čete še bolj zožile obroč okoli mesta, obenem pa so pojemajoči odpor Francovih čet izkoristile, da so zbrale bogat vojni vlen, kj so ga pustile na bojišču. Sovražnik je imel na tem bojišču zadnje dni nad 1000 mrtvih. Vedno bolj se nadalje množe vesti o uporih v vrstah Francove vojske. Tako poročajo, da 6e Je na baskovski fronti uprl drugi polk, sestavljen jz Baskov, ki je bil doslej v službi generala Franca. Bask; se nočejo več boriti proti 6vojemu lastnemu narodu in so skušali preiti na stran vlad« nih čet, kar pa so jim preprečili. Franco ie dal polk deeimirati, preostale pa je poslal v zaledje, kjer .jih bodo razdelili med inozemske formacije. Pcav Lako poročajo in te vest; potrjujejo tudi begunci, da je nastal upor med četami, ki so nastanjene ipr; MonlriJu, vzhodno od Malage. Razen tega se širijo še nepotrjene vesti, da se je uprl neki nemški oddelek pr, Vitorijj, vendar pa te vesti ni mogoče preveriti. Iz Barcelone poročajo, da so katalonske čete obkolile Huesco im zasedle tudi cesto proti Saragossi, tako da oblegani Huesci ni mogoče poslati pomoči. Iz Francovega tabora Salamanca. 23. aprila, br. Glavni stan generala Franca je izdal zvečer poročilo, ki pravi: Naše čete so na aragonski fronti zopet napredovale in 60 zavzele več vasi. Naše letalstvo je ves dan bombardiralo utrdbe pri Bilbau in je pri tem sestrelilo trj sovražna letala. Med ubitimi piloti je tudi naj« boljši vladni piilot kapetan Compalta, ki je veljal za najbolj drznega španskega letalca. Pri Penairroyj eo naše čete po hudi borbi (porazile sovražnika. Pri Sierri Grani je imel sovražnik 350 mrtvih. Trije angleški parniki prispeli v Bilbao Saint Jean de Luz, 23. aprila. AA. V Bilbao so davi prispeli trije britanski parniki, ki so ponoči odpluli iz tukajšnje luke s tovorom živil. Pred odhodom so jih pregledali kontrolorji v imenu odbora za nevmešavanje. Britanska oklopna križarka »Hood« je odplula iz luke eno uro po odhodu trgovskih ladij. Na odprtem morju so vse tri ladje takoj stopile v brezžično zvezo s »Hoodom« in z nekim torpednim rušilcem. Tudi dva druga britanska tor-pedna rušilca, ki križarita v tem delu morja sta bila informirana o odhodu britanskih trgovskih ladij. Razdalja med Saint Jeanom de Luz in Bilbaom kakih 70 iporsK**! T"*^- Novi poljski nacionalizem Mladinski pokret s programom, sestavljenim iz hitleri-stičnih in komunističnih naukov Varšava, 20. aprila Poljska, ki zemljepisno leži med Nemčijo in Rusijo, je tudi v političnem pogledu nekaka pregrada, ki loči skrajno desničarsko od skrajne levičarske diktature. Popolnoma prin>dno je tedaj ako preko poljskih meja segajo nekatere ideje z vzhoda in z za.pada ter se skušajo vkoreniniti na poljskih tleh. Še več: Podoba je, da eo posamezne teze jz Nemčije in iz Rusije padle v izvestnem delu poljskega mladega po kotenja na rodovitna tla in da se ie iz sinteze teh misli izcimil nov; program poljskega nacionalizma. ki zmagovito prodira v vrstah poljske mladeži. V političnem življenju se stalno omenja mladinski pokret pod značko ONR, kar po_ menj Ob6z Narodowo Radikalnv (Narodno-radikalni tabor). Zlasti danes se mnogo govori o tem pokretu. to pa v glavnem zaradi šuma. ki je zvezan z vsakim nastopom radikalne mladeži. ONR je nastal 1. 1984.. ko je iz narodne stranke izstopila omladrina in krenila svoja pota. nezadovoljna s preveliko konservativnostjo strankinega vodstva. Zaradi težkih gospodarskih prilik je bila mladina razpoložena zelo radljkaJno in .je zahfevala. da se morajo obupne prilike na Poljskem takoj popraviti. Pred vsem je zahtevala odstranitev Židov iz Poljske kot prvi pogoj gospodarske osamosvojitve. Ostro je pokret odklonil sedanjo vlado polkovnikov češ da gTe vojski vsa čast za njeno delo med svetovno vojno, v rnt-ru pa se morajo junaki umikati v ozadje in prepustiti vlado in upravo civilnim osebam. Zavzeli so se mladi tudj za temeljito agrar. no reformo ter odločno obsodli kapitalistično ureditev gospodarstva. Kakor ie torej videti, je program ONR izposojen deloma iz Nemčije deloma iz Rusije. _ Svoje nazore je pokret širil v javnosti v časopisu »Szfafeta«. ki so ga prodajali dijak? in dijakinje. List je bil pisan izredno rfdrkalno in je bil č^sfo zaplenjen. kar mu je seveda dajalo še poseben čar. V to dobo spadajo fud: znani proHžidovski nemiri, razbijanje židovskih trgovin, kavarn in gosf.i-len ter poboji židovskih dijakov na univerzi. Po umoru notranjega ministra Pe-raoikeora. ki je padel kot žrtev ukrajinskih nacienalcev. je vlada ustavi a list »Sztafeto« in pozaorla mnogo narodnih radikal^ev. še več ra jih ie internirala v ta-borišču Bereza Karfuska. Vkltub temu pa je »Sztafeta« izhajala še vedno; razpečevali so jo tajno in vlada dolgo ni mogla odkriti skrivne tiskarne. Leto dnf po teh dogodkih ye med zarotniki samimi izbruhnil razkol iz osebnih razlogov. Idejnih razlik v listih in revijah obeh skupin ni Mo opaziti, pač pa se ie proti-vladDo delovanjo z razkolom podvojilo. Poleg ^Sztafe?e« je začela izhajati še »Nova Sztafeta«. osobjfo m se je pomnožilo število letakov in brošur, ki jih je dajala na svetlo tajna tiskarna. Obe skupin,; sta tudi imeLj posebno mesečno glasilo, v katerem ni Vilo sledu o kaki osnovni ideološki razliki. Lansko jesen sta skupini, kj sta dobili medtem imeni »Nov,- red« in »Pokret mladih«, začeli izdajati svoja legalna glasila »ABC«. »Falanga« jn »Jutro«. S tem so začelj tudi izgubljati svoj pomen skrivni It sti. tako da mladinski pokret niima več nezakonitega časopisja. V ostalem pa je policija v teku z me odkrila tajno tiskamo in onemogočila nelegalne publikacije. KakoT vse kaže. je med tem prevladala skupina »Pokret mladih« in ta je pred kratkim .objavila svoj program, ki je v poljski javnosti izzval mnogo pozornosti, nevolje in odobravanja. Opira ee popolnoma na katoliška načela. Po nazoru mladih je država organizem zgodovinskih teženj naroda iin slon; na prostovoljci hierarhični ureditvi. Vse politične stranke se morajo razpustiti. Državna organizacija ima svoj cilj, da stvori enotnost naroda, zato mora odstraniti plemenske in razredne razlike in izbrisati razloček med plemiško in kmetsko kulturo. Zidje morajo biti izgnan; iz države in s posebnim zakonom naj se zapleni njihovo imetje. S tem se lx) ustvari začetni kapital za novo narodno gospodarstvo. Narodne manjšine se morajo pridobiti s _ 6motxe-no asimilacijo. Narodno premoženje mora najprej dati dela in kruha vsakomur, šele v drugi vrstj lahko »luži v pridobitne svrhe posameznikom. Temelj kmetskega gospodarstva bo samostojno in nedeljivo posestvo. ki bo nastalo po pravični in pametni parcelaci ji in komasaciji. Vsa industrija, v katerj lastnik sam ne dela. bo razlaščena. Veletrgovina bo podržavljena, samo prodaja na drobno bo ostala v rokah zasebnikov. Vsi kreditni in denarni zavodi se podržavijo. Poleg tega gospodarskega programa, ki obilno zajema zdaj na vzhodu, zdaj na zapadli. so mladi začrtali tudi program poljski državrti in zunanji politiki. ONR smatra za zgodovinsko poslanstvo poljskega naroda pridobiti evropski vzhod za krščansko kulturo z ustvaritvijo krščanskega nacionalizma. Pred vsem je treba organizirati Slovane po teh načelih. Poljska mora mobilizirat; slovanske množice pro+i nadvladi komumjzma in proti pritisku pangerman. stva. Evropa se da rešiti le ako se stvori trdna zveza držav od Finske do Jadranskega in Črnega morja. Ta čudna zmes nasprotujočih si ideolosrij in političnih teženj je tedaj evangelij poljske nacionalistične mladine in ta megleni mesanizem ie prevzel poljske intelektualce onega pokoljenja, k} danes _ stopa v življenje. Kakor pravijo resni ljudje fz vrst poljskjh politikov jn javnih delavcev, mladina z objavo tega programa ni dokazala svoje politične zrelosti. Prej to. da zna kopirate razne tuje misli in jih prenesti na poljske prilike brez ozira, al-- je njih prenos sploh mogoč, pameten jn koristen. čem se je razgovarjal Daladier v Londonu Misija francoskega vojnega ministra v Angliji — Razgovori z vodilnimi angleškimi generali Pariz, 23. aprila, k. Francoski vojni minister Daladier se je včeraj sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenom, s katerim sta razpravljala predvsem o vojaškem sodelovanju Anglije in Francije v okviru eventualnega novega lokarnskega pakta. Zvečer se je Daladier sestal z vojnim ministrom Duff Cooperjem in načelnikoma glavnih štabov vojske in letalstva Angleški politični krogi, ki smatrajo Daladiera za Blumovega naslednika v francoski vladi, pripisujejo tem njegovim razgovorom prav izreden pomen. Splošno govore o vojaški pogodbi, ki naj bi se sklenila med obema državama. Francoski tisk poudarja, da je bilo priznanje belgijske nevtralnosti eden izmed glavnih razlogov za včerajšnje Daladiero-ve razgovore z vodilnimi angleškimi generali. Spričo belgijske nevtralnosti so se morale obveznosti Anglije do Francije glede vzajemnega sodelovanja v marsičem spremeniti. Sedaj se imajo na novo definirati s posebnim vojaškim sporazumom, v poštev pa pridejo tudi še drugi mednarodno-politični problemi In odnosi. >La Republique« pravi, da je skušal Daladier v Londonu glede na angleške in francoske obveznosti napram Belgiji razčistiti najprej vprašanje, kaj namerava Anglija storiti v primeru, da bi nemška letalska vojska vdrla v Belgijo in preko nje v sosedne zapadne države. Ce so angleški državniki pristali na to, da se ima v takem primeru angažirati angleško letalstvo, tedaj je na dlani, da bodo med francoskim, angleškim in belgijskim generalnim štabom nemudoma sklenjene vse potrebne vojaške politične in tehnične konvencije. Glede na vojaške interese, ki jih ima Anglija v Belgiji, odgovor ni mogel biti negativen, če bi pa Anglija vendar ne hotela formalno pristati na tesnejše vojaško sodelovanje s Francijo, je nnjno, da se le še bolj ojači francosko-ruska zveza. Sicer je res, da Anglija z nekim ljubosumjem gleda na pariško-moskovski pakt in sploh na politiko ljudske fronte, vendar ji ne kaže, da bi stavila vse svoje vojaške in politične načrte v odvisnost enega ali drugega režima v Franciji. Kakor nadalje zatrjujejo pariški listi, je skušal Daladier v Londonu izrabiti za svojo akcijo tndi italijansko-angleški spor, ki izvira še iz abesinske vojne, ter opozoriti Angleže, da se Francija z njimi v tej stvari še vedno povsem strinja. Pri tem je oči-vidno mislil na že obravnavano in izvajano angleško-francosko sredozemsko fronto. Le po informacijah »Journala« so se Angleži tudi tokrat uprli Daladierovim načrtom. Po njegovem mnenju je nastalo celo vprašanje, ali bo mogoče še pred Edeno-vim potovanjem v Bruselj definitivno izročiti in objaviti skoraj identični noti angleške in francoske vlade o priznanju belgijske nevtralnosti. Stalin neprestano čisti Molotov ostro kritizira nedostatke v sovjetski državni upravi — Nove senzacionalne aretacije Moskva. 23. aprila, o. Ruski tisk je danes objav?] važmo poročilo predsednika izvršnega odbora Sovjetske unije Molotova. ki je ostro kritiziral nedostavke v ruski upravi in grajal napake sovjetskih funkcionarjev ki jim je očital, da sabotirajo državo, zanemarjajo delo in ne kažejo nobeneoa »bolj-ševiškega« razumevanja za. državne potrebe. V svojem poročilu je objavil tudi serijo imen sovjetskih funkcionarjev, kar je izzvalo veliko pozornost v Moskvi in drugod. Splošno prčakujejo. da bodo t,- funkcionarji v najkrajšem času aretirani in postavljeni pred sodišče. Stockholm. 23. aprila, o. Po vesteh it Moskve sta bila včeraj aretiraraa bivši komisar za kmetijstvo Serebroveiki in njegov bivši pomočnik. Obtožena sta bila raznih zlorab in poneverb. Iz enakih razlogov je bil aretiran tudi bivšj komisar za notranje zadeve, k; je bil nekaj časa zastopnik ko-misarijata za zunanjo trgovino v Londonu in Berlinu. Nadalje so uvedle oblasti strogo preiskavo proti šefom kmetijskega tru-sta ki so prav tako osumljeni velikih pore verb. Odlikovanje maršala Rydz-Smiglyja Beograd, 23. aprila, p. »Službene Novi. ne« so danes objavila ukaz kr. namestni-štva. s katerim je bil maršal in generalni inšpektor vseh oboroženih sil na Poljskem Rydz Smigly odlikovan z redom Belega orla I. stopnje. Rektor pariške univerze v Zagrebu Zagreb, 23. aprila, o. Rektor pariškega vseučilišča Charletty je dopoldne na vseučilišču predaval o zgodovinskem razvoju | pariške univerze. Poleg mnogih profesorjev in dijakov so k predavanju prišli tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Rektor Charletty si je ogledal nato vse-učilišiko knjižnico in etnografski muzej. Popoldne je bil v gosteh pri društvu prijateljev Francije, zvečer pa ga je v hotelu »Esplanade« pogostila zagrebška univerza. Jutri zjutraj se bo vrnil v Pariz. Iz davčne službe Beograd, 23 .aprila, p. Premeščena sta pomožna davkarja v 9. "položajni skupini Anton Kozjak iz Prevalj k davčni upravi za mariborsko okolico in Viljem Hrešiak iz Maribora v Prevalje. Beležke »Nasprotniki" V »Slovenskem gospodarju«, štajerskem podeželskem glasilu JRZ, čitamo iz Gornje Lendave dopis, ki pravi med drugim: »Kakor iz neba nas je zajelo: g. kaplan Škraban je prestavljen. Vsak je žalostno povešal glavo, razen tistih »prijateljev« cerkve, katerim je bil on trn v peti. G. Škrabana bo pogrešalo vse. Ustanovil in vodil je Prosvetno društvo, vodil nekaj časa sploh vsa katoliška društva. Vse je ležalo na njegovih ramah. Bil je tudi prijatelj »Slovenskega gospodarja« in mislimo, da so bile njegove notioe, ki so nasprotnike tako razburjale.« Mi pa mislimo, da bi bilo mnogo lepše in Bogu bolj dopadljivo, ako bi odhod g. kaplana obžalovali vsi farani, tudi »nasprotniki«. Kajti pod temi nasprotniki so mišljeni le oni ljudje, ki g. kaplanu niso hoteli slepo slediti tudi v politiki. Da bi bil imel g. kaplan verske nasprotnike, je pač težko verjeti. Ali res za versko življenje odgovorni činitelji še vedno ne uvidijo, kako nevarno je trmasto istovetenje vere in politike po raznih duhovnikih? Naš stari Ljutomer Iz Ljutomera nam pišejo. V javnost) so se zadnji čas zopet pričele širiti govorice, da bo mestna občina Lju'o-mer spojena z okoliško občino. Razumljivo je, da so te vesti vzbudile mnogo vznemirjenja, saj gre za mestni značaj ene najstarejših meščanskih naselbin v Sloveniji Ljutomerski obč;nski odltor je ob navzočnosti vseh članov razen dveh soglasno sklenil, opozoriti memdsins činitelje na pomen in značaj mestne občine ljiitomerv=ike_ jn na potrebo očuvanja njene samostojnosti. Razposlal je tozadevne spomenice vsem. ki lahko o stvarj odločajo. 0 govoricah je tazprnvljal tudi občinski odbor okoliške obcitic Izrekal se je sicer za to, da bj se okoHka občina združila z mestno, pristvi] pa zahtevo, da bi morala biti pritegnjena tudj ostala okolica, zlssti vasi Gornje in Doli je Krapi Je ter del Spod« njega Kamensčaka. Oc se to n«i da izvršiti, potem ostanejo okoličani raie za e^be. Napadi »Samouprave" na šefe beograjske opozicije »Samouprava« nadaljuje s koncentričnimi napadi na predstavnike beograjske združene opozicije. Očita jiim, da so sami starci, ki iz gole škodoželjnosti in kljubo-valnosti nagajajo režimu, kjer le morejo. Pri tem pozablja glavno glasilo JRZ, da se nahaja v tem častitljivem društvu starcev tudi ustanovitelj JRZ g. Aca Stanojevič, ki ga je takrat proglašala »Samouprava« sama za patriarha stare, s slavo ovenčane radikalne stranke. Naše stališče napram starim gospodom iz združene opozicije je znano, saj smo vodili hude borbe z njimi že takrat, ko so današnji stebri JRZ z njimi se gradili zidove »trdnega gradu«. Toda očitki »Samouprave« so vendarle vsaj deplasirani, če ne kaj hujšega. Saj očita glavni organ JRZ gg. Ari Stanojeviču, Ljubi Davidoviču, Miši Trifunoviču in Joči Jovanovicu, katerih patriotizem stoji gotovo iznad vsake sum nje, da »z destruktivnim delom kopirajo komunistične metode in da klevetajo svojo rodno domovino,« ter da so prešli preko vseh obzirov do bitnih »interesov države.« čiščenje med radilevci »Seljački dom«, službeno glasilo HSS, objavlja: »Mate Mikrut, župan v RetfaTi, Makso Rapič iz Osiijeka m Fran Hartman iz Jo-vanovca pri Osijeku se od danes naprej ne smatrajo več za člane HSS, ker njihovo delo ni v skladu z organizacijami HSS in ker so kot nedisciplinirani člani postopala na svojo roko.« »Seljački dom" o zagrebškem spopadu Službeno glasilo HSS razpravlja v svoji zadnji številki o poboju med zagrebškimi akademiku Pravi, da je enako, kakor med mestno gospodo, tudi med vseučiliško mladino nekaj ljudi, ki ne morejo najti priključka k velikemu hrvatskemu kmečkemu pokretu. Ta del vseučriliSunikov je razdeljen v dve struji, od katerih ena išče rešitve v fašizmu, druga pa v komunizmu. Oboji pa pozabljajo, da ima hrvatski narod svoje ideje in da ne potrebuje drugih. Nato list nadaljuje: »Ti komunisti in fašisti so zašli tako daleč, da so začeli med seboj obračunavati z orožjem. Lahko si mislimo, kako bi bilo, če bi ti ljudjte kdaj dobili v svoje roke oblast Bila bi to srdita medsebojna borba za tuje ideje, hrvatsko kmečko ljudstvo pa bi od tega ne imelo ničesar, kakor nikdar nri imelo ničesar od gosposke politike. Gospoda bi se borila med seboj, ljud-Btvo pa bi trpelo. Taka bi bila politika te gospode, ki še danes ne more pojmiti, da mora ljudstvu slediti, ne pa ga voditi.« Radičevsko delavstvo bo slavilo prvi maj Zagrebški listi objavljajo proglas vodstva HRS, radioevske delavske organizacije. Proglas poziva vse podružnice in člane, da proslavijo letošnji prvi maj kot hrvatski delavski praznik. Delo naj počiva v vseh podjetjih. Z ozirom na sedanje razmere pa naj se ne prirejajo javne manifestacije in zabave, marveč naj se dan obhaja v rodbinskih krogih ali z izleti v naravo. Narodna odbrana v Vojvodini Novosadski oblastni odbor Narodne odbrane so dobili v roke ljudje, ki so bili v nasprotstvu z osrednjim odborom v Beogradu. Očitali so mu, da vodi neko politiko, ki nI v skladu s smernicami današnje državne politike. Prišlo je do ostrega konflikta, kii je končno dovedel do tega. da je osrednji odbor razpustil novosadski oblastni odbor in nekatere njegove člane z dr. Matičem na čelu izključil. Od policijske oblasti je dr. Matic dobil potrdilo, da je razpust neveljaven in da je on še dalje predsednik oblastnega odbora. Borba se je na ta način nadaljevala in zavzemala vedno ostrejšo obliko. Izkliučenci so zahtevali, naj notranje ministrstvo razpusti osrednji odbor in postavi na čelo Narodne odbrane komisarja. Osrednji odbor je sklica! pred kakim mesecem delegate vseh oblastnih organizacij in jim pojasnil zadevo Njegovo postopanje je bilo soglasno odobreno. Ker Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 23. aprila. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je sprejel dopoldne nemškega poslanika Viktorja Heerena, poslanika v Atenah Boška Hrističa, nad. škofa dr. Josipa Ujčiča in predsednico društva prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzarič« Olgo Stanojevičevo. Pri revmatizmu, protinu, ishiasu, obolenjih prehlada, glavobolu — pomagajo znane TOG AL TABLETE, preskušene v naši državi in inozemstvu. Dobivajo se v vseh lekarnah. Registr. S. br. 1347, 24. L 36. Lepo zborovanje JNS v Celju Celje, 23. aprila. Organizacija JNS za mesto Celje je imela v sredo zvečer v Celjskem domu občni zbor. Predsednik dr. Brnest Kalan je pozdravil številno zbrano članstvo in zastopnika oblasti ter se s tc plimi beseda_ mi spominjal onih zvestih in iskrenih članov, ki jih je pobrala smrt od zadnjega občnega zbora, pa tudi onih mnogošte. vilnih živih članev organizacije, ki bi radi bili na občnem zboru navzoči, a jim časovne prilike to onemogočajo. Vsem tem članom je poslal občini zbor svoje iskrene pozdrave. * Prišel bo čas, je nadaljeval dr. Kalan, ko bo mogel vsak državljan brez pomisleka javno izraziti in uveljaviti svoje prepričanje, ko berno tudi dejansko vsi brez ozira na svoje politično prepričanje in brez ozira na to, v kateri pokrajini ž;vi-mo, povsem enaki. Jugoslovenska nacio_ nalna stranka vrši svoje delo v izredno težavnih prilikah, že d: Igo je Izpostavi je. na klevetam in napadom od vseh ftrani, že dolgo se združujejo proti njej najna-sprotnejši si elementi, ker jih druži ena želja, da uničijo temelje one politike, ki jo zastopa in brani JNS. Najžalostnejše je, da druži te raznolike faktorje le ta negativni namen, in da ni nikogar, ki bi znal in hotel postaviti drug državni in nacionalni program. Predsednik je pri t m omenil tudi petomajske volitve v katerih so se s podporo takratne vlade združili proti JNS vsi nasprotni elementi v ostri borbi, ki smo jo najtežje občutili ravno v Celju in celjskem srezu. Ko je potem prišlo še novo stanje v državi, je postal položaj organizacije še težji. Toda vse te težkoče v nas niso mogle ukloniti prepričanja, da je pot, ki £mo jo ubrali jugoslovenski nacionalisti, zbra. ni v JNS, pravilna. Ohranili smo si ogrem no število resničnih in prepričanih članov, ki vedo, da more našo domovino privesti v lepšo bodočnost le dosledno izvajanje prave jugoslovanske politike. Zato nas ne plašijo nikaki boji im naperi, pa tudi nika_ ke žrtve. Naša glavna naloga je, da obdržimo organizacijo v polni zavesti, da je to močen kader borcev za našo politično idejo. Celjska organizacija se je lotila že tudi dela za osnovanje mladinske organizacije. Poročilo predsednika dr. Kalana je bilo sprejeto v navdtušenim pritrjevanjem. Pozdravljen s prisrčnim aplavzom, je nato poslanec Ivain Prekoršek v tehtnem in vseskozi zanimivem govoru razpravljal o notranji politiki, zlasti o delovanju JNS, o vladni deklaraciji iz L 1935., o vprašanju političnih svoboščin, o hrvat_ skem -vprašanju, ki vsak dan bolj zahtev« razčiSenja in jasnosti o povečanju javnih bremen, o gospodarskih razmerah zlasti v dravski banovini, o likvidaciji krneč, kih dolgov in denarnem zadružništvu, o problemu brezposelnosti ročnega delavstva in intelektualnega naraščaja itd. Dotaknil se je tudi nekaterih aktuainih zunanjepolitičnih -vprašanj. Zborovalci sprejeli govor g. poslanca z efnociušnim odobravanjem in živahnim pritrjevanjem. Občni zbor je nato soglasno sklenil združitev mestne in okoliške organizacije JNS v enotno organizacijo za mestno občino celjsko. Za predi-edruka organizacij je je bil z iskrenimi aklamacijami izvoljen zopet g. dr. Ernest Kalan. Prav tako so. glasno je bil zvoljen novi odbor, ki je iz-popolr^© i z nekaterimi mlajšimi močmi in ki nudi jamstvo za živahno delo. Končno je občni zbor s prisrčnimi ovacijami izrekel narodnemu poslancu g. Prekoršku zahvalo in neomejeno zaupanje za vse njegovo delo. Lepo zborovanje je pokazalo, da vladajo v organizaciji mladostna borbenost, disciplina in trdna sloga, ki dajejo najboljšo garancijo za napredek in razmah. o najnižjih masiafi Zagreb. 23. aprila, o. Ban savske banovine dr. Ružič je danes izdal naredbo o minimalnih mezdah. Po tej naredbi bodo delavci. stari preko 18 let. v krajih 8 preko 5.000 prebivalci prejemali najmanj po 2 Din na uro. v krajih, kj ne štejejo 5.000 prebivalcev. najmanj 1.80 Din na uro. Delavci rzpod 18 let bodo prejemali najmanj po 1.50 Din na uro v krajih., ki štejejo preko 5.000 prebjvalcey, in najmanj po 1.35 Din v krajih z manj prebivalci. Kvalificiran- delavcj ne morejo prejemati v nobenem pa-jmeru manjših mezd od nekvalificiranih. Za akordno delo morajo biti delavci pla.čani; najmanj v toliki meri. kolikor bi znašala njih redna najnižja mezda brez akorda. Mezde, ki so danes, ko je ta naredba stopila v veljavo, za delavca povoljnejše. 6e ne smejo znižat*. Tudj drugače ne sme biti ta naredba povod za znižanje povoljnej-š;h mezd. Naredba velja za vse ozemlje savske banovine. Drugi nasički proces Zagreb, 23. aprila, o. Občinstvo se skoro nič več ne zanima za drugi našički proces, tako da je dvorana le slabo zasedena. Zato poročajo tudi listi o razpravi precej na kratko. Danes se je nadaljevalo zasliševanje posameznih obtožencev glede očitanega jim podkupovanje državnih uradnikov, ki so z nižjimi odmerami prenosnih in dopolnilnih taks oškodovali državo. Obtoženci za-nikajo vsako krivdo. Prihodnja razprava bo v ponedeljek. Verjetno je, da se bo zasliševanje obtožencev v ponedeljek že j končalo in da bodo v torek zaslišane še ; priče, ki Jih je za enkrat 8, kolikor jih je ' predlagalo državno tožilstvo. Ban moravske banovine v Sofiji Sofija, 23. aprila, t. že nekaj dni se mudi v Sofiji ban moravske banovine Marico Novakovič. Njegov obisk je privatnega | značaja. pa je dr. Matič še nadaljeval borbo proti osrednjemu odboru, je ta objavil v glasilu Narodne odbrane nekatera Matičeva pisma, ki so vzbudila v Novem Sadu veliko razburjenje, saj je v njih trdil, da je Novi Sad »središče pokvarjene inteligence in špekulantov ta koz v a ne prečanske fronte«. V ponedeljek so se v Novem Sadu zbrali delegati zveze srbskih kulturnih društev v Vojvodini. Razpravljali so tudi o Matičevih trditvah in sprejela resolucijo, ki z ogorčenjem odbija njegove napade ter poziva vsa društva, da disciplinsko postopajo proti njemu, ako je njihov član. Kon- . čno ugotavlja resolucija, da jc že skraj- j ni čas za likvidacijo razlik med prečani in J Srbijanci. ' Radičevci in hrvatski klerikalci »Katolička riječ«, glasilo splitske nadškofi je, poroča o shodih, ki jih prireja radi-čevski poslanec Miškina po dalmatinskih vaseh Ostro ga napada, češ da rovari proti duhovščini in cerkvi sploh. Pravi, da so ga nekje prijeli zaradi teh napadov in so mu dokazali, da vsaj za dalmatinske duhovnike ne morejo veljati, ker so ti duhovniki vedno bili z ljudstvom. Miškina si baje ni znal drugače pomagati, kakor da je zamrmral: »Mogoče ie tako, toda pri nas tehta vsak pop po 180 kg.« Vesti o odstopu šibeniškega škofa Šibeniška »Tribuna« je pred dnevi poročala. da bo šibeniški škof dr. Mileta na lastno željo odšel v pokoj in da bo za njegovega naslednika imenovan msgr. Pian. »Hrvatski dnevnik« poroča, da je dobil od škofa dr. Milete pooblastilo za kategoričen demanti te vesti, ki jo g. škof označuje za tendenciozno in docela izmišljeno. Ponarejeni tisočaki Beograd. 23. aprila. AA. Zadnje dni prejšnjega meseca so se pojavil; v prometu ponarejeni bankovci po tisoč dinarjev. Organom notranjega ministrstva se je posreoitfo ponarejevalce aretirati. Ker je na podlagi preiskave verjetno, da so izgo-tovjii le prav majhno število ponarejenih tisočakov in da so spravil; v promet doslej le nekaj kosov, opozarja Narodna banka, da je ponarejeno novčaniioo mogoče spoznate zlasti po naslednjih znakih: 1) Filigran (vodni tisk) je prav slabo izdelan jn na. njem manjka epoleta na rame. nu kralja Aleksandra I. Uedlnitelja. 2.) Papir. iz katerega je izdelan falzjfikat je debelejši od papirja pravega bankovca in pod .preiti zveni topo. 3) Številke so tanjše. ožje in daljše kakor številke na pravem bankovcu. Zaplenjeni falzifikatii imajo tele številke: 189 b, 0391, 09768189, 180 b. 0301. 09768180. 4) Črke so na obeh straneh fasjfikata debelejše od črk na pravem batnkovcu. 5) Posebno znamenje za spoznanje ponarejenega bankovca je nohet na palcu leve noge, leve ženske sike na spodnji strani bankovca. Nohet na falzifjkatu je izdelan v obliki hruške, na pravem bankovcu je pa pravien. Bolgarski vojni svet Sofija, 23. aprila, p. Višji vojni svet, ki je zasedal neprespano 9 dni pod vod. stvom vojnega ministra Lukova, je sno. 6i zaključil svoje posvetovanje. Talcoj nato se je sestal ministrski svet, ki je zasedal do 23. ure. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, so bili tako na zasedanju vrhovnega vojnega sveta kakor na poslednjih dveh rejah vlade sprejeti izredno pomembni sklepi glede nadaljnje, ga razvoja političnih razmer v državi. Nova amnestija v Bolgariji Sofija, 23. aprila, t. Politični krogi spio„ šno pričakujejo, da bo ob pravoslavni ve. liki noči objavljena nova amnestija ia sicer ne le za kriminalne zločince, nego tudi za politične kaznence. Pričakujejo, da bo ob tej priliki pomileščen tudi znani polkovnik Damjan VeSčev. Izlet jug. poštarjev v Sofijo SofSja, 23. aprila, p. Za pravoslavne velikonočne praznike bo prispela v Sofijo velika skupina jugoslovensfkih poštarjev iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Skop-lja. Samomor Slovenke v Zagrebu Zagreb, 23. aprila, o. V ZagTebu je Sa danes prostovoljno v smrt 35-letna brezposelna Terezija Vidcčnrk, ki je prej služila v kavarni »Korzo«. Videčnikova je bila is Čadrama pri Oplotnici. Tenis Jugoslavija s Madžarska Zagreb, 23. aprila. Na igrišču zagrebškega drsalnega društva se je danes pričelo pred 600 gledalci teniško tekmovanje mej reprezentancam Jugoslavije in Madžarske. Kot prva sla nastopila v singlu Radovanovič in Gabori. Zmagal je sijajno razpoloženi Madžar s 6:1, 6:3, 6:2. V drugi igri pa je zmagal Jugoslovea Palada v treh setih nad svojim nasprotnikom Pethojem s 6 2, 6:1, 6:3. Stanje po današnjem dnevu je torej 1 : 1. Zemunska: Postopno se bo zjasnilo ▼ vzhodni polovici im v severnovzhodnem delu države. Nova pooblačvtev se pričakuje J zahodnih krajih, kjer utegae biti ponekod tudi dež. Temperatura bo nekoliko poskoc čila. Dunajska: Izpremenljivo vreme, prehodno nekoliko topleje, nato zopet padec temperature, vdor zraka s severa. Naši kraji in ljudje Danes in jutri praznuje Jčliga Obsežen in lep spored za proslavo petnajstletnice Ljubljana, 22. aprila V 6oboto in nedeljo proslavlja tukajšnja Jugoslov.-češkoslovaška liga petnajstletnico svojega obstoja: v soboto s koncertno in družabno prireditvijo v Trgovskem domu, v nedeljo dopoldne pa s svečanim občnim zborom prj Slamiču. Napovedani so dele« gatje vseh slovenskih lig, dalje zastopniki zagrebške lige. beograjske Zveze Jč lig in drugi gostje. Najbolj pa je ljubljanske li-gaše razveselila vest, da je centrala Češko-slov.-jugoslov. lig v Pragj delegirala kot svojega zastopnika častnega člana ljubljanske lige, g. generalnega konzula dr. Oto« karja Beneša. Gospa Milena Verbič-Štrukljeva Sodeluje na današnjem svečanem večeru v Trgovskem domu Petnajstletnica ljubljanske Jč lige ie tem pomembnejša, ker je bila ljubljanska liga prva v Jugoslaviji, kakor je imela Ljubljana prvo sokolsko društvo na vsem slovanskem jugu jn kakor je sploh vzdrževala najživahnejše stjke s Čehi ju s Prago. Tako je bila ustanovitev prve lige v Ljubljani, za katero sta si pridobila jiosebnih zaslug tedanji češkoslov. generalni konzul v Ljubljani g. dr. Otokar Beneš in sedanj; predsednik Jugoslov.«bolgarske lige. častni član Jč lige g. ravnatelj Kasto Pus!os]emšek, samo nova potrditev starih, tolikokrat preizku fenih bratskih vezi Ljubljane in Slovencev 6 Prago jn Čehi. Jug06lov.-češkoslov. liga je v novih razmerah prevzela organizacijo smotrnega de« la za jugoslov.-češkoslovaško vzajemnost in propagando za širjenje velike ideje našega bratstva, naše zvestobe za zvestobo. V tem pogledu zaznamuje kronika njenega petnajstletnega delovanja že lepo število vidnih uspehov. Prirejala je velike manifestacije za Češkoslovaško, širila s svojimi vsakoletnimi tečaji znanje češkega jezika, organizirala predavanja o Češkoslovaški, omogočala in podpirala koncerte čeških umetnikov in glasbenih združb priredila je delovno zborovanie vseh jugoslov. delavcev za jugoslov.sčeškoslov. vzajemnost, anketo o gospodarskih stikih, lani je skupno s svojim Akademskim odsekom storila češkoslovaškemu kulturnemu ugledu veliko uslugo, ko je priredila krasno razstavo češko-elov. knjige. Že dolgo vr^to let z javni* mi prireditvami spominja čsl. praznika ©svobojenja 28. oktobra in 7. marca prvega prezidenta T. G. Masaryka. Delo ljubljanske lige je bilo v teh petnajstih letih, zdastj še v zadnjih petih letih, tako obsežno in mnogostransko, da ga ni mogoče orisati v okviru časniškega članka, prika« zano bo v posebni brošuri- ki jo izda liga ob svoji proslavi. sporazumu z ljubljansko ligo jn na njeno inicijativo so ustanovili Jč lige v Mariboru. Celju, Ptuju, Kranju, na Bledu; te lige so se pozneje strnile v Izvršilni odbor Jč lig za dravsko banovino, čigar predsednik je predse In k ljubljanske lige. šele več let po ustanovitvi ljubljanske Jč lige so se ustanovile odnosno so prešle s papirja k aktivnejšemu delu lige v drugih centrih Jugoslavije, ki so se združile v Zvezo Ju« gostov.-češkoislov. lig s sedežem v Beogradu. Ljubljanska Jč Jiga je imela v teh petnajstih letih štiri predsednike: Prvi je bil pokojni dr. Karel Triiler. za njim je prev« zel predsedstvo g. minister dr. Albert Kramer jn ko je bil le^ta imenovan za poslanica v Prago, je posial predsednik dotedanji poslovodeči podpredsednik g. rav. Kasto Pustoblemšek. Parlamentarno delo je tretjemu predsedniku otežkočalo intenziv- nejše udejstvovanje v ligi, zato ga je zamenjal v predsedstvu odvetnik dr. Egon Stare, kj uspešno vodi ljubljansko ligo in Izvršilni odbor lig še danes, obenem pa kot podpredsednik zastopa slovenske Jč lige v beograjski Zvezi Jč ljg. Slovenske Jč lige, na čelu jim ljubljan ska, zbirajo v svojih vrstah lepo število iskrenih prijateljev bratskega češkoslova« škega naroda, praktičnih delavcev za našo vzajemnost, bivših praških in brnskih dijakov. S svojim javnim delovanjem nadaljujejo delo predvojnih čeholjubov, kj so v težjih razmerah oznanjali idejo našega bratstva In organizirali kulturno in poli« tično koristne stike s Čehi. V6i resnični prijatelji slovanskega duha. vBi prijatelji Češkoslovaške in njenega naroda, žele Jč ligam, zlasti pa njenemu -matičnemu društvu na Slovenskem — ljubljanski ligi — še mnogo plodnih uspehov v nadaljnjem delovanju 1 Cesto čez šmihel Z njo bi se odkrile Mozirje, 23. aprila. Vprašanje cestnih zvez ni od danes —■ saj ga poznajo že naši otroci iz zgodovine starih Perzijcev pred štirimi tisočletju Kjer je umevanje za reševanje tega pro_ blema, tam so tudi večje zapreke hitro premagane. Težja pa je stvar, kjer vodi take gradbe samoljubne, naklonjeno le osebnostnim interesom in kapricam, ko morajo sicer vsega uvaževanja vredni kraji čutiti zapostavljanje na čigavo ko_ rist? V mislih imamo cesto Mozirje-šmihel. Mežiška dolina. Prav čudimo se da se ni porodil junak, ki bi se mu posrečilo že na kakršenkoli način predočiiti odločujočim gospodom pomen te pre važne ceste! Ali je res potrebno danes še p osebe razkrivati velevažni pomen te ceste? Nobena skrivnost ni, da so se že ljudje sami — pa recimo, da jih je vodil tudi le samo »lokalni patriotizem!« — ponovno obračali na osebe, od katerih so pričako. vali umevanja in zastopanja svojih ko_ risti, jim poverjali svoje zaupanje in stavili vanje vse nade, meneč, da je njihova vplivnost vsaj tolikšna, da je zmožna vzbuditi na pristojnem mestu zanimanje za zadevo. Zaman! Svetec Miha ne potre, buje ceste! šmihel, ta lepa točka sredi Gornje Savinjske doline le bore 5 km daleč, pa ta_ ko lepo gospodujoča nad Mozirjem, zroča po vsej dolini kakor srečna planšarica sredi svojih ovčic, je kruto zapostavljen pastorek. Saj moraš imeti skoro izvežba. nega vodnika, da te podnevi varno privede iz Mozirja preko vseh brdovitih kotanj in neštetih korenin do krilatega bojevnika božjega, ki si je izbral ta prelepi gorski hrbet za svoj dom. Gorje ti pa, če zaideš na to pot ponoči! Sam sveti Badjura ti tu odpove. Kar lepo sedi pod smreko, ob v Mežiško dolino! mnoge nove lepote katero si treščil, pa zadremlji, da laže pričakaš zore, ko se lahko razgledaš. Cesta? — Brate! To pa šmihelčanl itak lahko vsak hipec vidijo, kako lepo se vije po vsej dolini tam od Nazarij pa skoz doli med hmeljniki do Celja! Ali se res ne najde na odločujočem me. stu oko, ki bi spoznalo, da je ta cesta gotovo izmed vseh v Sloveniji najpotrebnejša: že predvsem iz razloga, da se poveže kra/j z ostalimi v naši dolini! Da se izvede tu preko trasa, ki bi zvezala i Mežiško dolino s Savinjsko! Vodo v morje nositi, bi se dejalo, če bi se naj utemeljevala važnost v tujskopro. metnem pa tudi v vojaškem pogledu, če ne omenjamo gospodarskega pomena. Treba je pogledati le dolge karavane »pešadije«, ki se vzpenja tu skozi na Gol. te poleti in pozimi Kaj čuda, ko je pa ta pot vseskozi od Mozirja čez šmihel do Boskovca m Medvejaka vsa razgledna! Niti za hipec se ta edinstvena panorama ne odtegne tvojim cčem. Za tujski promet! če se hočete prepričati, koliko dono_ sa daje ta državi — ne le posameznim gorskim vaščanom! — preglejte uradne podatke! človek strmi. A da dosežemo te smotre je pa tudi po_ trebno, da se — ne »žrtvuje!« — marveč z obema rokama zgrabi in izkoristi vsa. ka prilika! Gotovo je upravičeno in na mestu, da se že gotove ceste vzdržujejo, izboljšujejo in izravnavajo v splošno korist, še bolj pa je potrebno danes, da se grade take. ki že desetletja kriče po izvedbi. Pozivamo odločujoče činitelje, da se zavzamejo za izvedbo te ceste! G-spoda bana pa prosimo, da podpre težnje zapo_ stavljenega kota z vuo svojo možnostjo, da se odredi skorajšnja izvedba te neod. ložljive zveza. Matarožnik. župni upravitelj z Golega pred sodnikom Razprava je pokazala vzroke žalostnih razprtij Ljubljana, 24. aprila, župni upravitelj Janez Tiringer z Golega, o katerem je »Jutro« že svoj čas pisalo, se te dni poslavlja od prijazne župnije pod Krimom. Za slovo pa se je včeraj dopoldne pred sodnikom poedincem dr. Miillerjem na okrajnem sodišču obravnavala še majhna, sama po sebi brezpomembna zadevica, ki pa meče na delovanje župnega upravitelja na Golem in na njegovo razumevanje poslanstva, kakršno ima božji namestnik na zemlji, precej zanimivo luč. Našim čitateljem utegne biti v spominu, kako se je Janez Tiringer takoj potem, ko je po odhodu župnika Janeza Kunaver-ja prevzel golsko župnijo, zapletel v spore z domačini zavoljo bire in tlake. Njegov prednik je s svojim postopkom v gospodarskih rečeh tako razburkal duhove, da se je skoraj vsa golska fara čisto resno pripravljala da prestopi v starokato-liško cerkev, če ga škofijski ordinariat ne odstrani. Pod Tiringerjem se je to gibanje začelo od kraja in danes je verski duh na Golem toliko omajan, da bo škof težko našel dovolj zglednega in razumnega duhovnika, ki bo znal cerkvi in veri med ljudstvom iznova pridobiti izgubljeni ugled. Kakšne so dandanes razmere po vaseh okrog Krima, najbolj zgovorno izpričuje naslednji primer: Nedavno so prišli kmetje iz sosednjega škocjana, kjer so se bili pravkar lotili dela, da zgrade prvo starokatoliško hišo božjo pri nas, v golsko župnijo nabirat prostovoljnih prispevkov za zgradbo novega pokopališča. Ko so se oglasili pri nekem gospodarju v škriljem, jih je najprej vprašal: — Za kakšen britof pa nabirate, za rimskega ali za starokatoliškega ? — Za rimskega, so odvrnili možje. — Za takšno reč pa ne štejem denarja, je odvrnil škriljan. Stari vaš britof bo že kar dosti velik za vašo porabo, saj smo brali, da bodo škocjanski starokatoliki morali kmalu svojega odpreti. Na praznik Sv. Treh kraljev je v gostilni pri Jerneju na Golem sedela družbica domačinov in ljudi iz sosednih vasi. V gostilni se je mudil tudi župni upravitelj Janez Tiringer, pa je med njim in enim izmed gostov, mladim Ižancern, prišlo do besedovanja. 2upni upravitelj se je spozabil do nekaterih precej nedostojnih žaljivk in psovk. Pritoževal se je nad razmerami v svoji fari in izjavil, da stalno nosi revolver s seboj, še kadar grem iz zakristije, ga vzamem s seboj pred oltar, in ko odprem tabemakelj vzamem mon-štranco ven, revolver pa denem vanj«. Med prerekanjem , je duhovni gospod izrekel tudi krilatico: »Kdor katoličan, ta klerikalec — kdor klerikalec, ta JRZ.« Bil je tako razburjen, da si je kolar strgal z vratu, in je govoril, da pojde že drugi dan proč. Razburljiv pomenek pri Jerneju je dal mlademu Ižancu, povoda, da je od Janeza Tiringerja iskal zadoščenja zaradi onih žaljivk in psovk. Ker je poizkušena sprava ostala brez uspeha, se je moral včeraj dopoldne baviti sodnik z vso rečjo. Tožitelj je pri tej priliki ponudil župniku Tiringer-ju poravnavo, če je župnik pripravljen razen preklica plačati še 200 din za novo cerkev na Barju, po 100 din pa gasilskima četama na Golem in na Igu. župni upravitelj je izjavil, da nima toliko denarja, a tudi sodniku samemu se je vsota zdela previsoka in je predlagal, naj se užaljenec zadovolji samo s preklicem na sodni zapisnik. Ker se tožitelj s takšno obliko za- doščenja ni zadovoljil, je Sodnik otvoril razpravo. Zaslišane priče so v obtožbi navedene trditve potrdile do kraja, a tudi Janez Tiringer sam jih je skoraj v celoti priznal. Branil se je pa, da je bil izzvan, češ da mu je tožitelj očital, da je zavoljo njega prišlo do razburjanja na Golem. (V resnici je nezadovoljstvo nastalo po krivdi Tiringerjevega prednika, ki je razen drugih pretiranih dajatev zahteval od kmetov po 10 din »za Boga«, kakor se na de želi reče božji popotnici. Zavoljo njega je svoj čas tudi prišlo do starokatoliške ma še v Gasilskem domu.). Ob koncu razprave je tožitelj znižal svoj zahtevek najprej na 50 din, nazadnje pa na 3 din, tako da bi moral župni upravitelj plačati barjanski cerkvi in obema gasilskima četama po di narju. Nazadnje je bil župni upravitelj Janez Tiringer obsojen na 120 din globe, oziroma na dva dni zapora, kazen pa se mu je odložila za eno leto. Med razpravo je prišlo do značilnega in cidenta, kakršni so redki v naših sodnih dvoranah. Ko je sodnik opozoril pričo, uglednega posestnika s škriljega, da mora govoriti samo čisto resnico, mu je ta na originalno ižanski način položil na mizo svoj stroškovnik in zahteval, naj sodišče najprej poravna račun, potem bo pa že govoril. Na ta domislek je prišel Ižanec pač zaradi izkušnje, da tudi sodnija od državljana zmerom zahteva »štempeljne« vnaprej. Sodnik pa se je na to njegovo gesto razburil —■ * (© ID® 0? zobna pasta K vprašanju mestnega liceja Ljubljana, 23. aprila, šolsko leto so bliža koncu. Mala in ve_ lika matura sta pred durmi, naši srednje, šolski zavodi bodo pa morali pred počitnicami opraviti tudi sprejemne izpite v prve razrede. In ob tej priliki bo pred nešteto staršev deklet, ki so dovršile osnovno šo_ lo in bodo jeseni postale gimnazijke, predvsem pred starše, ki stanujejo v ob_ širnem južnem m zapadnem delu mesta, stopilo spet pereče vprašanje: ali se bo le. tos moja hčerka končno mogla vpisati v prvi razred na Iicej? Ali pa bo spet morala mimo poslopja, ki je po volilu namenjeno »višjej ženskej omiki«, mimo za. voda, ki je v higieničnem oziru široko za. snovan in skrbno opremlja z učili in pripomočki, mimo šole, na kateri delujejo izvrstno kvalificirani srednješolski uči_ telji — hoditi na zelo oddaljeno in prenapolnjeno poljansko gimnazijo ali v šele nastajajočo in v tujem poslopju gostujočo novo državno žensko gimnazijo, ki posluje tudi čisto Da drugem koncu mesta? S tem vprašanjem se bo občinski svet vsekakor moral baviti že na eni svojih prihodnjih sej. Smo mnenja, da po mno. gih tozadevnih izkušnjah ne bo več ovir za zcpetno otvoritev prvega razreda Mest. ne ženske realne gimnazije. Kakšen je sedaj položaj? Pred dvema letoma je občinski svet sklenil zavodovo postopno ukinitev, pač v popolnem p:e_ pričanju, da bo državna uprava slednjič vendar ie prevzela v svoje breme večino učiteljskega zbora. Toda nfštevilne intervencije občinskega sveta na vseh odločujočih mestih tako v Beogradu kakor v Ljubljani so žal ostale brez uspsha. Naš državni in banovinski prosvetni proračun je pač tako skromen in nove potrebe so tako ogromne, da vsaj še nekaj let ni m sliti na podržavljenje liceja. Navzlic temu smo mnenja, naj občinski svet nadaljuje akcijo za prevzem Mfstne ženske realne gimnazije v državno upra. vo, medtem naj pa izpolni željo mnogih staršev in naj z obstoječim profesorskim zborom, ne da bi si občina s tem naložila nevih bremen, spet otvori zaželjoni prvi razred. Več staršev. 25 let koristne uradniške zadruge v Celju Celje, 23. apr.ia Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju je na svojem rednem obenem zboru 15. t. m. obhajala 25-letnico poslovanja. Predsednik g gimnazijski direktor Mrav-ljak je podal sliko različnih razmer v tej dobi, zaradi katerih je bilo treba prebrodi« ti mnogo težkoč. V teb nestalnih razmerah je delovala zadruga skrajno previdno. Zadruga proslavi svojo 25«letnico skromno, a z mirno vestjo, da je vršila svojo nalogo v polni meri. S hvaležnostjo se je predsednik spominjal vseh vnetih sodelavcev in dobrotnikov zadruge. Poudaril je, da gre posebna zahvala mestni občini in Celjski mestni hranilnici, ki sta v letih 1927. do 1932. omogočil1 i kredit za zidanje lastnih Da spoznate veličino borb za Jugoslavijo, obiščite v Beogradu novi vojni muzej Beograd, 21. aprila. Kakor je »Jutro« že poročalo, so v torek dopoldne slovesno otvorili vojni muzej na Kalemegdanu. odnosno v zgornji trdnjavi. Ker ob slovesni otvoritvi ni bilo mogoče ogledati muzeja v vseh podrobnostih in ravno tako tudi ne popoldne, ker je bil naval občinstva prevelik, sem ga ogledoval v sredo dopoldne in sem šele tako dobil pravo sliko o dragocenih spominih, ki so zbrani tu v sicer zelo prikladnih, ali vsekako daleč preozkih prostorih dveh paviljonov in njene okolice. Vidi se: takoj, da je sedanja namestitev vojnega muzeja samo začasna in bo, ker bo muzej sedaj po otvoritvi gotovo dobival od vseh strani zopet novih prispevkov, v najkrajšem času treba misliti na zgradbo posebnega muzejskega poslopja, kjer bi se hranile vse še toliko povečane in pomnožene zbirke. In ker je beograjska trdnjava že itak sama po sebi muzej in je v njej prostora dovolj, naj bi se, ko se že ni uresničili nekdanji načrt našega mojstra Plečnika za prezidavo in zazidavo gornje trdnjave s kraljevim dvorom, venčala ta častita starina z mogočnim poslopjem vojnega muzeja, seveda v slogu, ki bi odgovarjal kraju, na katerem bi stalo- in njegovi okolici. Vojnemu muzeju so določeni za sedaj trije paviljoni na gornji trdnjavski planoti, na čijem skrajnem voglu stoji Meštro-vičev »zmagovalec« na visokem stebru, odkoder gleda tja čez Savo, k Zemunu. Do-fcod je skozi Kalemegdanski park na sav-"Sa. po velikih stopnicah navzdol. mimo nasadov s tulipani, čez most in navzgor, mimo »rimskega bunarja (vodnjaka)«, ki je sedaj tudi popravljen in dostopen občinstvu, ki hoče po neštetih stopnicah nizdol, do savskega in dunavskega nivoja. Takoj ob poti navkreber, onstran »rimskega bunarja« je paviljon II, v katerem se bodo branili spomini na vojne dogodke pred letom 1914., pred svetovno vojno, spomini na balkanske vojne, pa vse tja do Karadjordjeve vstaje in še dalje nazaj do skrajnih časov, o katerih govori naša vojna zgodovina. Toda te zbirke še niso urejene in se še vedno izpopolnjujejo. Zato se tudi ta paviljon še ni odprl in ni pristopen občinstvu. In je ureditev teh zbirk tudi res najtežavnejša Nekdanja kraljevina Srbija je imela sicer svoj vojni muzej že od leta 1904. sem, iz prvega leta vladanja kralja Petra I., toda so zbirke tega muzeja v svetovni vojni padle v roke sovražniku. Po vojni se je marsikaj iz teh zbirk, ki so jih odvlekli v Budimpešto in drugam, vrnilo, vse pa vendarle ne, pa je sedaj treba izpopolniti vrzeli. Oddelek Viteškega kralja Paviljon I. stoji na planici desno nad »rimskim bumarjem«. Na obeh straneh so razmeščeni topovi, od najmanjšega gorskega topa. do najzajetnejše havbice. V paviljonu samem, pred katerim danes še stoji z državnimi zastavami okrašena tribuna za včerajšnje visoke goste in se gno- tejo okoli nje cele trume šolarčkov iz beograjske okolice, ki so si s svojimi učitelji prišli ogledovat muzej, pa zadovoljno hrustajo kosilce, ki so si ga prinesli s seboj v šolskih torbicah, sita nameščeni zbirki dveh oddelkov: v pritličju oddelek pok. kralja Aleksandra I. Uediniteija, v prvem nadstropju pa spomini na svetovno vojno. Ob vstopu plačaš vstopnino 2 din in moraš oddati vse, kar nosiš s seboj v rokah: palico, aktovko, knjigo itd. Vojak, ki opravlja posel garderobnika, je celo zahteval, naj mu izročim beležnico. pa si je dal dopovedati, da mi je potrebna za moje novinarsko ogledovanje muzeja. Stvar je razumljiva. Skoraj vse zbirke se hranijo v steklenih omarah, pa se je bati, da bi se ne razdrobilo kako steklo. In so pod steklom stvari ogromne stvarne in še večie zgodovinske vrednosti. Dasi me je zelo ljubeznivo sprejel in popeljal tja gor po stopnicah sam upravnik muzeja, topniški brigadni general g. Vojislav Vukovič, sta me pozneje, ko sem ostal sam in si zabe-ževal posamezne razstavljene predmete, zelo skrbno povpraševala oba gg. kapetana, ki vsak v svojem oddelku opravljata nadzorniške posle, kdo sem. zaikaj beležim in za kateri list Vsekako ima tudi to svoj prav. V predsobi v pritličju, kjer ob vhodu stojita vsak na svoji strani kipca »Zmagovalca« In »Vodje Karadjordja«, vzbujajo predvsem pozornost gledalca vitrine z zastavami zaveznikih držav iz svetovne vojne: srbske, francoske, ruske, ameriške in angleške. Na levi strani pokriva vso steno slika reformatorja Turčije, Kcmala Atatur-ka, njegov spominski poklon kralju Uedi-nitelju: »A la memoire de mon Auguste Ami le Roi Preux Alexandre 1* Unifica teur — En dšferent hommage — K. Ata-tiirk — 1937.«(V spomin svojemu visokemu prijatelju kralju junaku Aleksandru Uedi-nitelju spoštljivo poklanjam K. Atatiirk, 1937.«) Pa zopet vitrini z zastavami: zastava »srbske legije« (»Servian Legion«) in albanska (rdeča) in turške (rdeče in zelene). Tam na desni pa mizica z mično garnituro za dve sveči, napravljeno iz samih puškinih krogel. Ob vhodu v oddelek kralja Aleksandra, ki zavzema tri sobe, pa stojita figuri polno opremljenih gardistov, na desni konjenik, na levi pa pešec. Mislil bi človek prvi hip, da sta — živa. Prva soba daje ogledovalcu sliko pokojnega kralja, kakor smo ga gledali v javnosti. Na desni tamkaj velika njegova slika. ob straneh pa naša državna zastava in kraljev prapor. V pokončnih omarah so vsenaokoli nameščene uniforme, kakor jih je nosil: svečana generalska, polkovnika gardijske konjenice, gardijskega topništva, admiralska, uniforma, kakor jo je nosil v vojni, tam v levem kotu pa njegova lovska obleka in lovska puška. Vmes pa zopet vitrine z zastavami, srbskimi iz Amerike in drugimi, više po zidovih pa fotografije, ki kažejo kralja v njegovih nastopih v javnosti. Po sredi sobe stoje štiri mi-zne vitrine z vsemi neštevilnimi redovi in odlikovanji, ki jih je imel, domačim? m tujimi. Pod veliko sliko stoji mizica z redom Karadjordjeve zvezde z meči. na obeh straneh pa šopek poljskih cvetlic, ki jih je kralj sam nekoč nabral. In še dva spominska predmeta: na desni strani pri vhodu čaša, iz katere je kralj Muče-nik usodnega 9. septembra 1934. leta ob 15.15 popil svoj zadnji čaj na našem m-šilcu »Dubrovniku«, na levi pa tintnik, ki je pomočil vanj pero, ko je 29. septembra 1918. leta podpisal premirje z Bolgar j L 1» etotof fdMl »«>>' onatufo - *Putniki tu, di skupinska potovanja do Niče. Oni. kj se bodo udeležil; teh potovanj, bodo poleg Pariza jn Benetk videli tudi Njco in Monte Car-lo. To potovanje s 5-dnevnrm bivanjem v Pa* rizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040. odnosno 3.870 Din za potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovj«: uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beo-j grad dobi brezplačno prospekt vseh potos vanj, ki bo gotov konec t. m, * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1 KINO IDEAL i DANES! DANES! Habsburška tragedija Charles Boyer, Danlelle Darrieux Predstave ob 16., 19. in 21.15 Možje naj bi bili krepki ? 2ene hočejo samo krepke može. Delodajalci hočejo močne roke. študij hoče krepke moči. Šport zahteva močno srce in pljuča. Težki časi? Slabič pade najprej. — Tisoč priznanj za mladeniško moč po BIOMALZ Poefeuena <\m& Din 12.50 v lekarnah * Polovična voznina ra rotarjjce. Promet, ni minister je dovolil polovično^ voznino članom rotarskjh klubov v naši državi in na tujem, ki se udeleže konference 77. di-strikta rotarskih klubov od 7. do 9. maja t. 1. v Skoplju. Dalje je prometni minister dovolil polovično voznino ob vrnitvi obiskovalcem sejma, ki bo od 2. do 9. maja t. 1. V Poznanju. Popust velja od 27. aprila do 14. maja. • Preiskava zaradi umora majorja Ko-vačiča v Varaždinu še vedno nima pričakovanih rezultatov. Upokojeni major Kovačič je bil umorjen v noči od 16. na 17. marca in po večdnevni preiskavi so zaprli štiri osumljence iz okolice, ki so bili že večkrat zaprti v zaporih varaždinskega sodišča in so kot kaznjenci opravljali razna dela na vrtu in v hiši majorja Kova-čiča. Zdaj so tri osumljence izpustili, v zaporu pa je ostal samo še neki Anton Ba-tina iz Novakovca, ki nima pravega alibija za noč, v kateri je bil major umorjen. Batina odločno zatrjuje svojo nedolžnost. Iz Lfubijane n— Važno predavanje. Univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar bo predaval 27. t. m v Prirodoslovnem društvu o temi »Elektrotehnika kot pionir nove potj v svetovnem gospodarstvu«. Predavatelj, priznanj strokovnjak svetovnega slovela na polju elek, trotehnike, je imel pri svojem letošnjem obisku ameriške unije, ko se je udeležil svetovnega kongresa za energijo, priliko, da si od blizu ogleda velikanske napore mogočne in bogate države, da preuredi 6voje gospodarsko življenje, utemeljeno na najbolj nebrzdanem individualnimi, v novo smer urejenega, po enotnih načrtih vodenega gospodarstva. Potreba po tak; preusmeritvi 6e je pokazala najprej pri preskrbi z osnovnimi gospodarskimi dobrinami in sicer kot prva pri preskrbi z električno energijo. Prj tej je že v?a tehnika proiz, vodnje, prenosa in razdelitve taka, da izziva povezanost obširnega ozemlja s skupnim, za daljšo dobo preračunanim načrtom. Na tem velikem zgledu nam bo predavatelj pokazal, kakšn; problemi čakajo tudi nas v lastni državi, ki skuša vsem državljanom preskrbeti kar najugodnejši dostop do osnovnih gospod a rekih dobrin. Predavanje bo ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vaš fotoaparat najkulantneje zamenjamo za LEICO, CONTAX ali ROLLEIFLEX! vedno na zalogi fotoaparati Foto Tou?ist Lojze Šmtic ALEKSANDROVA CESTA 8. u— Predavanje o mednarodni razstav; v Parizu. V četrtek zvečer je občinstvo do dobrega napolnilo dvorano Delavske zbornice, da sliši francosko predavanje direktorja »Echo de Belgrade« g. Jeana Uour* gojna o letošnji mednarodni razstav; v Parizu. Odličnega predavatelja je občinstvu predstavil s toplim nagovorom francoski konzul g. Remdrand, nakar je g. Bour-goin v tričetrturnem predavanju mikavno in pregledno orisal namen razstave in značaj njenih posameznih oddelkov, vzbujajoč o pozornih poslušalcih željo, da b; letos videli na lastne oči ogromne zaklade čiove, škega znanja in veščine, ki bodo v Parizu ne le razstavljeni, marveč tudi prikazani v zvezj e stanjem in problemi bodočega razvoja naše civilizacije. Predavinje ie bilo poučno tudi za one, kj so morali obžalovati, da jim letošnja atrakcija Pariza ne bo dostopna. Predavatelja je občm^vo nagradilo z navdušenim aplavzom. Po predavanju je bil predvajan film, ki kaže, knko nastaja velika mednarodna razstava; p>droben prikaz manuelnega dela pa je očin Koval neko« liko enolično in bi ga bilo treba v propagandnem interesu osvežiti s kakšnim; vedu- tami Pariza, mesta, k; bo za mnoge nB manjši magnet ko razstava sama. Vsekako je bil to lep večer, ki je obenem nazorno pokazal, koliko občinstva že lahko privabi v Ljubljani francosko predavanje. Vendar bi v interesu razširjenja propagande priporočali predavanje v domačem jeziku z dobrimi skioptičnimi slikami o razstavi in o Pa* rizu. u— Spomin Zrinjskega in Frankopana bo podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« v Ljubljani počastila na ta način, da bo dala opraviti 30. t. m ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi svečanj re, quiem. V soboto 1. maja ob pol 21. pa bo imela podružnica prijateljski sestanek članov v restavracijskih prostorih hotela »Slona«. Na sestanku bo imel priložnostno predavanje društveni tajnik g. dr. Kallay. Poleg članstva so na sestanek vabljenj tudi po članih uvedeni gostje in prijatelji. u— Slavnostna predstava »Lojzka«, v ka, teri proslavlja g. L. Drenovec svoj umetni-šk; jubilej, bo 1. maja. Ker je za to predstavo veliko zanimanje, vljudno prosimo občinstvo, da si preskrbi vstopnice že prej prj operni blagajni. u— Pianist Pavel Šivic v zadnjem času zelo pogosto in izredno uspešno nastopa na raznih umetniških koncertih bodisi kot samostojni pianist ali odliani spremljevalec. V ponedeljek 26. t. m. si je nadel drugo nalogo, da 6eznani naše koncertno občinstvo z nekaterimi sodobnimi deli poljske in argentinske literature. Z njim vred nastopita mezzosopranistka ga. Milena Verbičeva* Štrukljeva, ki poie 6 samospevov, in pa brez dvoma najbolj nadarjena gojenka najvišjih letnikov klavirske šole prof. Janka Ravnika na našem konservatoriju. g. Osterc-Valjalova. Vsi trije bodo izvajali izredno zanimiv spored v ponedeljek zvečer v mali filharmonični dvorani. Je to intimni koncert Glasbene Matice, za katerega se dobe sedeži v knjigarn; Glasbene Matice. u— Pod okriljem Društva slušateljev }u-ridične fakultete predava danes na univerzi ob 18. v predavalnici št. 90 g. dr. Krivic Rudolf o temi. »Jurjst v odvetniški službi.« To je obenem tretje predavanje ciklusa »Juriet v praksi«, ki ga prireja društvo v tem mesecu. u— Ljubljanske srednje šole prirede v torek. 27. t., m. ob 15. na vojaškem vežba_ lišču pri Fužinah javno telovadno^ prireditev. spojeno z izletom v naravo. Telovadbe se udeleži okrog 5000 učencev in učenk fn bo vsekakor zanimiva. Zato se vabijo starši. da si pridejo ogledati to prireditev. Pot je zelo lepa in vod; po Zalo&ki cesti skozi Moste do vežibaliKča, ki leži takoi za Mostami. Prav lopa je tudj pot čez Kodeljevo mimo božjega groba, čez Fužine mimo fužinskih slapov na vežbnlišče. Kdor bi se ne hotel vrniti peš. poide lahko do postaje D. M. v Polju 'in se vrne z vlakom. Skozi mesto bo spremljala učence vojaški godba, kii bo igrala tudi med prireditvijo. Od postaje električne železnce Pri vojaški bolnici do vežbališča je 30 minut zmerne hoje. u— V vednost. Odbor Narodnega prosvetnega društva »Vodnik« v Zgornji Šiški izjavlja glede na okrožnici Sokolskega društva v Zg. Šiški, da nima ničesar skupnega glede zgradbe Sokolskega doma. ker društvo »Vodnik« samo zbira sklad za zgraditev in posvetitev doma Valentinu Vodniku, čigar ime nosi. — Narodno prosvetno društvo »Vodnik«. u— »Na Trški gori«, igro s petjem in godbo, bodo Šentjakobčani na splošno željo ponovil; še dane6 in jutri. Ker je prič ako« vati velike udeležbe, prosimo cenj. občinstvo, da si zanesljivo preskrbi vstopnice že pri dnevn; blagajni, ki bo poslovala od danes dalje ob običajnih urah v Mestnem domu. Začetek obakrat točno ob 20.15. Vstop v dvorano med izvajanjem ne bo dovoljen. u— Združenje trafikantov opozarja člane, da je treba na podlagi obvestila banske uprave, objavljenega v številk; 89 >Službenega lifrta«, rameniarti binovinske kolke najkasneje do 30. aprila 1937. Zamenjava po tem roku bo mogoča le na prošnjo, ki jo bo treba kolkovat; z 10 Din. u_ škoda v gozdovih. Mestno poglavarstvo poziva vse gozdne posestnike na ozemlju mestne občine ljubljanske, da iz. trebijo iz svojih gozdov drevje, ki ga je polomila teža mokrega snega konec me. seca marca, da bo tako mogoče pravo, časno preprečiti pojav in širjenje gozdnih škodljivcev. u— Sestanek zaradi povišanja pasje takse, ki bi moral biti 22. t. m., je zaradi formalnih nedcst&tkov odpadel. Seftanek v isti zadevi bo v ponedeljek 26. t. m. ob 19.30 v restavraciji pri Mikliču. Društvo za varstvo živali v Ljubljani. u— Izjava. V javnost5 se širijo o meni razne neresnične ver.ti, zlasti da sem zadolžena in da sem s; hotela končati življenje zaradi svojega moža. Vse te vesti so laAnjive in bom .'.odno postopala proti vsakomur, ki bi jih širil. Imela sem nam. reč opraviti s plinom, pri katerem sem se tudi ponesrečila. Pavla Cutič. u— Buifet »Rio« v Šelenburgovi toči izvrstno zagrebško pivo črno in belo, vedno sveže! Vrček 4.50 Din. N C J f ^ MATI U A J velike Joh. Straussove opereta NESMRTNE MELODIJE v glavni vlogi Marija Paudler, Lizzi Holzschuh, Leo Slezak PREMIJERA velenapetega filmskega dela TAJNOSTI PARIŠKEGA PODZEMLJA v glavni vlogi Constant Remy, Lucien Barroux, Henry Rollan, Madelaine Czery MATINEJA Danes ob 14.15, jutri ob 11. uri vesela opereta KRALJESTVO SMEHA Stan Laurel Oliver Hardy BECHH2S Veliko filmsko delo iz mornariškega življenja po poznanem romanu Claude Farrere-a -PRED BITKO Victor Francen Annabella Režija M. L. Herbiera, glasba Jean Lenoir Iz Celja e— Razpored bogoslužja v pravoslavni cerkvi. Danes, na Vrbico.Lazarjevo bo ob 14. procesija iz cerkve. Po procesiji večer-nja. Jutffj, na cvetno nedeljo, bo blagoslovitev Vrbice. Na veliki četirt-ek 29. t. m. ob 10. večernja z liturgijo. ob 18, bdenije s čtanjom 12 pasi jonskih evangelijev. Na veliki petek 30. t. m. ob 16. večernja z j^ne. šenjem plaštanice in poljubljanjem Kristusovega groba, nato jut.renje. Na veliko soboto 1. maja ob 10. večernja z liturgijo. Na Veliko noč (Voskresenije) 2. maja ob 4. jutrenje oh 10. liturgija. cb 18. bdenije. Na drugj dan Vosfcresenija. 3. maja ob 10. lj-turgija. Na Gjurjev dan 6. maja ob 9. 11-turgija. v e— Adamičev spominski koncert pretežen na 4. junij. Celjsko pevsko društvo je izrodi koncerta francoskega violinskega vnr_ tuoza Soetemsa jn orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, in da bo la-hiko priredilo dobrodelni koncert v prid Protftuberkukraie lige. preložilo Adaimr-červ koncert na 4. junij. CPD prosi vsa društva., da upoštevajo ta datum. e— Predavanje o socialni zakonodaji v ČSR in v Jugoslaviji bo priredil krajevni medstrokovni odbor v Celju jutri ob 10. v velikj dvorani Nairodmega doma. Predavali bodo gg. Karel Brožik iz Prage, poslanec češkoslovaškega parlamenta fn predsednik Unjje rudarjev v Londonu, odvetnik dr. Avgust Reisman iz Maribora, novnar Viktor Eržen iz Maribora, in Adolf .Telen. predsednik krajevnega me ".strokovnega odbora v Mariboru. Poročilo g. BroZ-ika bo iz češčine prevajal g. dr. Re-'sman e— Cei.jskj mestni svet bo imel redno sejo v petek 30. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Lovska razstava. Lovsko društvo v Celju bo priredilo od 1. do 8. maja v mali dvorani Celjskega doma lovsiko razstavo, na katero vabi vise mfjatelje porode tn lova. Razstavljene bodo misne trofeje iz naših krajev pa tudi iz rno7.en»tva, celo iz Indije in Afrike. e_ K|no Union. Danes ob 16.15 in 20 30 velefilm »Simfonija srca« f»Povec njene Visokosti«) z Benjaminom Giglijem m tednik, ob 18.30 matineja; »Kapitan Korkoran« z KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.1-5 in 20.30 »ALAHOV VRT« prekrasen film v naravnih barvah. Ob 18.15 »UPORNIKOV A HČI« (Shirley Temple). e— Absolventi delovodjih šol i* Celja Jn okolice imajo sestanek danes ob 20. v gostilni »Branibor«c. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerz« 23. aprjla Ljubljana 7. 761.9. 3.4. 80. NE1. 1. -; Maribor 7. 76?,.5, 3.0, 80. NWl, 3, —. —; Zagreb 7. 763.8. 9.0. 50, N3, 3. —, —; Beograd 7. 758.5, 7 0. 80, NNW5, 10. dež, 19.0; Sarajevo 7. 762.8, 5.0. 80. N2, 10. dež, 1.0; Skop! i e 7. 757.3. 7.0. 80. W3. 10, dež, 1.0; Kumbor 7. 756.9. 12.0. 50, W4 8, —, —; Split 7. 760.9. 11.0, 40. N2, O, -; Rab 7. 7635, 8.0. 80, E2, O. —, —. Temperature: Ljubliana 15.0. 2.0: Mari, bor 12.0. 1.0; Zagreb 14.0, 5 0; Beograd 12.0, 6.0; Sarajevo 16.0. 4.0; Skoplje 17.0, 7 0; Kumbor —, 10.0: Siplit 15.0, 9.0: Rab 7.0. sledovi predragocene krvi. ki je potekla j tedaj Na vsakem vogalu visok svečnik z debelimi, skoraj do polovice dogorelimi svečami, ki niso uigane. Dnevna svetloba je tu ublažena v modro, pa tako bela kraljeva mrtvaška maska in roka pod n;o — steno pokriva velika držjvna zastava z državnim grbom — s svečama ob strani tem pretresljivejše kliče v spomin grozni dogodek tistega katastrofalnega dneva. In tam v levem kotu mizica: prestreljene bele rokavice, zelena sveča, ki jo je držal v raki, ko je umiral, dva žepna robca, dve revolversiki krogli, ki sta ostaii v avtomobilskem naslanjaču in užigalo, ki ga je uporabljal med vojno na fronti. Na drugi mizici Kelemenova avtomatična pištola, samokres in strelivo, na steni pa orožje in strelivo njegovih sokrivcev. Pod tem arse-nalom morilskega orožja na mizici trije albumi — spomini iz svetovne vojne. Na steni zraven slika »Dubrovnika«. V zadnjem oddelku te sobe pa stoji avtomobil, ki je ' vozil kralja Mučenika v smrt. še se poznajo rjavi madeži na vseh treh sedežih. Na desnem sedežu, kjer je sedel kralj, je le majhen madež v doljnem delu naslonjala in sredi sedišča. toda je v sklopu sedišča z naslonjalom vse rjavo: tu je poteklo največ krvi. Na levem sedišču je le majhen madež, pač pa je sprednje sedišče do polovice okrvavljeno, toda žrtev je vendarle ušla smrti. Ogledovalci tega oddelka so odhajali iz njega z vlažnimi očmi... Vojna £914« do 1918* Dvojne stopnice vodijo iz pritličja v prvo nadstropje, v razisežno predsobo z lesenim stropom, galerijo srbskih vojskovodij v svetovni vojni. Tu so doprsni kipi in slike kralja Petra I., kralja Aleksandra in vojvod Radovana Putnika, Stepe Stepano-viča, Živojrna Mišica in Petra Bojoviča. Velik reljef razkazuje bojišče Soko—Do-bropolje—Vetrenik (1916.—18.) V prvi sobi na levi nas gledajo s sten slike kralja Petra I., kralja Aleksandra še zelo mladega na konju, carja Nikolaja II. in kralja Nikole črnogorskega, v vitrini na levi je original »naredbe št. 1.« od 22. julija 1914. leta. vojne napovedi, v siredi vitrina »neznanega vojaka«, po stenah pa slike o borbah za Beograd. Sosednja leva soba je razdeljena v dva oddelka: rumunskega in češkoslovaškega. V rumunskem se vidi oprema rumunskega vojaka v svetovni vojni, orožje, šnapneli. granate in drugo strelivo, po stenah pa slike kralja Ferdinanda, kraljice Marije, generala Averesca in drugih tedanjih romunskih vojaških veljakov in državnikov, pa zemljevidi romunskih front. V češkoslovaškem oddelku vidimo kipa obeh predsednikov republike, Tomaža Ma-saryka in Edvarda Beneša, figure in kipce, ki predstavljajo češke borce v svetovni vojni, celo vrsto fotografij z raznih front, tedanjega prestolonaslednika Alek sandra, ko pregleduje češkoslovaške dobro voljce na solunski fronti, češkoslovaške re volucionarje v Ameriki itd. Tu je spomin ska knjiga »K vitezne svobode«, na sten i pa naramni znaki vseh čepkih revolucionarnih čet in činov. Na desni strani je sredi prve sobe velik reljef področjacersike bitke (16. avgusta 1914). po stenah pa slike, ki predstavljajo najtežje čase za naše brate Srbe v svetovni vojni: umikanje skozi Albanijo. Tu je znana slika kralja Petra I., vozečega se na kmetskem vozu z volovsko vprego. Poseben črtež razkazuje to umikanje, preccj razsežna slika pa solunsko fronto. Druga soba ravno tako razkazuje strahote umikanja. Zelo značilna je tu Voji-novičeva slika »Dve grabljivici« (»Dve ptici roparici«): krokar, ki frfota nad mrtvim srbskim vojakom, in Arnavt, ki se pripravlja, da oropa umirajočega Srba Razbito in skrivljeno orožje, poljski telefon itd. Isto tudi v sosednji sobi. Tudi tu slike iz najtežjih časov. Zanimiva in značilna je slika Mihajla Milanoviča »Trebljenje« (»Ra-zuševanje«). Nepokrita stoji tu primitivna »poljska lekarna«, lesen zaboj s predalci. V vitrinah pa vojaška oprema, nahrbtniki, te-lečjakii, do neuporabnosti raztrgane opan-ke, plaSci, kjer ni niti za dlan cclega blaga, ostanki po neznanem junaku s solunske fronte. Četrta soba ie »kajmakčalanska«. Na sredi kiparsko delo Dj. Jovanovič: srbski borec zabada bajonet v prsi bolgarskemu. Stene so pokrrte s slikami bojišč. Med njimi reljefni glavi kralja Petra in vojvode 1 Stepe Stepanoviča. Peta soba je francoska soba. ali pa soba maršala Francheta d' Espereya. Tu sta ljegov doprsni kip in velika slika, figure francoskih borcev na solunski fronti v pol-li opremi, slike Clemenceauja, Poincareja, Joffrea. Fochea, slike s francoskih front in zbirka sijajnih risb Louisa Raemaeker | sa s karikaturami Viljema II., Franca Jo-; žefa itd, na sredi pa zbirka razbitega oro žja. i Zadnja 9oba v tej vrsti jc občezavezni-ška. Tu so italijanska, gršica in angleška ' vitrina. Figure borcev v polni opremi. orožje, kakor se je uporabljalo, in slike vojskovodij: general Cadorna, general Per-shing. Zastave, razbito orožje. Druga stran paviljona ima samo tri sobe. Prva bi se mogla imenovati soba generala Miloša Vasica. Tu so v obsežni stekleni omari vsa njegova mnogoštevilna odlikovanja in vsa njegova oprema. Na steni je slika kralja Petra I. na konju. Mičen je model 90 mm protiletalskega avstrijskega topa, izdelan v Sarajevu. V sosednji sobi so najraznovrstnejši ročni izdelki srbskega vojaštva na fronbi: peč, izdelana iz patron, šah, usnjate stvari, leseni izdelki, vozički, pečice, razno orodje, leseno in železno. Večino teh predmetov je poklonil muzeju kraljevi dvor. Zadnja soba je soba bivših sovražnikov. Na čelni steni visi velika slika cesarja Franca Jožefa, vse naokoli pa slike nemških in avstrijskih glavnih poveljnikov. Tu so »kronprinc«, Hindenburg, Ludendorff, Maokensen, Conrad von Hotzendorf, Bo-roevid, Kovess, Bohm-Ermolli Wurm in in drugi. V posebni vitrini so avstrijska vojna odlikovanja in pod posebnim steklom vojaški rogovi, ki so jih občine darovale avstrijskim polkom. Orožarna Malo višje, nad paviljonom I. je paviljon III, kjer je razstavljeno najrazličnejše orožje, od najstarejših pa do dosedanjih časov. V levem oddelku je starinsko orožje. Tu so loki s puščicami, popoln viteški oklep, najraznovrstnejSa kopja, helebarde, topu-zi. buzdorani, kladiva, bojne sekire, turški meči, jatagani, handžarji, vse vrste me- čev, gotsiki, viteški, »schiavoni«, kakor so jih nosili hrvatski gardisti beneških dožev in drugi, dolgi in kratki, ozki in po štiri prste široki. In ravno tako sablje. V posebni vitrini stojita dve puški (»haberda-ra«, »ramazanka«), dolgi skoraj po tri metre. In potem vsa sila raznovrstnih drugih pušk, zlasti arnautskih, iz 18. stoletja, preprostih, pa tudi naravnost umetniško okrašenih z biserniškimi. zlatimi in srebrnimi vložki. Poleg njih pa neštevilne pištole vseh vrst in vseh časov. Tu je tudi Karadjor-djev top, majhna, neznatna stvarca nasproti sedanjim velikanom, in kupi starih, okroglih topovskih krogel. Tri figure s polno opremo kažejo stare srbske in turške borce. Na desni strani se vidi modernejše vojaško orožje, puške vseh mogočih znamk od polupreteklih časov pa do sedanjih, pištole, sablje, bodala, strojnice, avtomatične puške itd. Popolna orožarna. Vojni muzej se je začel obnavljati na pobudo pokojnega kralja Aleksandra Uedi-nitelja in se je obnavljanje pričelo leta 1934. Dasi muzej danes še ni popoln in se zbiranje spominskih predmetov še vedno i vso vnemo nadaljuje, vendar žc sedanje zbirke nudijo toliko zanimivosti, obenem pa obujajo tudi toliko in tako pretresljivih spominov, da je muzej že zdaj, komaj po otvoritvi najvabljivejsi zavod ne samo za prestolnico samo, temveč tudi za odda-i Ijenejše kraje. In ni dvoma, da si ga bo i vsak, pa naj pride odkoderkoli v Beograd, j domačin ali tujec, ogledal z največjim i zanimanjem in spoštovanjem. —r. o Iz Maribora a— B»n dr. Natlačen si je včeraj ogle. dal pekrsko trsnioo, Vinarsko in sadjar« sko šolo ter Raeerjev dvor, ki ga je, kakor znano, kupila banovina od admontskega samostana. a— Proslava Kraigherjeve 60'etniet ▼ mariborskem gledališča. Prihodnja dramska premiera bo najboljša slovenska družabna drama »Skolika«. delo pisatelja Kraigherja, kj je te dni proslavil 60-leit>ico rojstva. Režija je Kovičeva. Sodelujejo Rasberger-jeva, Starčeva, Kraljeva, Nakrst, J. Kovič in P. Kovič. — Drevj premiera »Dolarske prjncese«. — Jutri popoldne »Punčke ži» ve«. a— Terenska sokolska družina gostuje v Narodnem gledališču. V torek 27. t, m. bo doživel nacionalni, sokolekj in kulturni Maribor izreden dogodek. V Tali ji nem hramu bodo nastopili vneti in spretni igralci sokolskega diamatskega odreka na Tezneui in sicer z dramo »Ko umira sreča, v petih slikah. Dramo je napisal zaslužni sokolski prosvetni delavec in vešči režiser tezenske odrske družine, ki deluje v okviru tamoš-njega sokolskega društva, br. Vinko Rebolj. V tej drami se obravnava problem mlade tn stare ceneracije ter se razpletajo vezi ljubezni med mladiim kaplanom in naduči-teljevo hčerko Heleno na ep; strani ter slikarjem Viktorjem in učiteljico Mariio na drugj strani pod težkim vtisom in posledicami smrt? učiteljice Marije, k,- podleže je-tiikj. Viktor, k; se je podal v tujino najde še samo sveži grob svoje ljubljenke mla_ d i kaplan se prečist i v zavesti svo jih poklicnih dolžnosti. Helena pa se poroči s sinom očetovega prijatelja in ee z gorske va-f'. kjer se to dogajanje izpolnjuje, preselj v mesto. S to dramo bodo vrli tezenski sokolski igralci srostovali tudi na dru g h so-kolskih odrih in mstopijo med drugim dne 2. maja na sokolskem odru na Viču. v Ljubljani. a— Oblastni odbor jadranske straže v Mariboru ima jutri 25. t. m. ob 10. dopol. dne v mestni posvetovalnici svojo redno XII. skupščino, na katero naj vsi ogranki pošljejo svoje delegate, da spet enkrat ffeupno manifestiramo za cilje Jadranske straže in za očuvaroje našega Jadrana uedinjeni domovini. a— Koncert tria F. Brandlove v dobro zasedenem gledališču je v čeM?k odlično uspel. Vse tri članice tega slovitega komornega združenja so bile od stran; glasbenega občinstva deležne toplega priznanja in so ponovno potrdile svoj sloves. a— Starešinsko druStvo jngosl. akad. dru« štva »Triglav« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 2. maja ob pol 10. v hotelu >Orel< v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1.) Čitaaje zapisnika, 2.) poročila funkcionarjev, 3.) volitve odbora in poverjenikov, 4.) slučajnosti. Odbor. a— Pogreb mladega učitelja. V četrtek 60 pokopalj na pobrežkem pokopališču mladega učitelja Vladimirja Fabijanija. Na pokopališču se je zbrala ogromna množica pokojnikovih prijateljev io znancev, molki zbor' Glasbene matice z zastav,o oficirski zbor, zastopstvo Sokolal., tovaflšice sošolke ter Častna četa z vojaško godbo. Matičarji so pod vodstvom g. Faganolija odpeli za-loetinko »Pomladi vse se veseli«, ob odprtem grobu pa sta se poslovila učitelj Cibic ter pokojnikov sošolec. Pokojni Fabijani je bil vnet pevec, navdušen Sokol in vesten vzgojitelj, ki ga bodo ohranili njegovi sta* novski tovariši in vsi, ki so ga poznali, v prijetnem spominu. a— Staro-katoliška cerkev. V nedeljo 25. t m. bo izjemoma namesto ob 9. uri običajna 6lužba božja ob 8. uri. a— Absolventi delovoilskjh šol iz Maribora jn okolice imajo sestanek jutri ob 9. v pisarni Obrtniških združenj. Vetrinjska ulica 11/I. desno. a— Avtcmobilisti pozor! Tvrdka »Mo-toroil«, Maribor, Kralja Petra trg 4, vljuono sporoča svojim cenj. odjemalcem, da je premestila svoji dve bencinski črpalki začasno zaradi regulacije trga malo više na državno cesto, vis a vis hotela »Mariborski dvor« in se priporočamo tudi v nadalje Vaši naklonjenosti. Mo_ toroil družba z o. z. Maribor. a— Vlomilska smola. V gostilniške prostore Franca Čerina v Vetrinjskj ulici se je včeraj ponoči splazil doslej še neznani vlomilec, ki je skušal s silo odpretj omare in predale v gostilni. Prj tem pod" pa ga je zmotil gostilničar, ki ga je na ropot v gos stilnj opozoril službujočih stražnik. Vlomilec je skozi kuhinjsko okno izginil na sosednje dvorišče in odtod v temno noč, v gostilni pa je pustil vlomlsko orodje. Na podlagi prstnih odtisov skuša sedaj policija storilca iz6leditj. a— Pojasnjena vloma. Policija je izšle dila 22 letnega Franca Homca, ki je pri zaslišanju priznal vlom.no tatvino, ki jo je izvrši] pri posestniku Potisku v Zgornjih Jablanah, kateremu je odnesel gotovine za 1700 dinarjev ter vlom v tukajšnjo Študij« sko knjižnico, od koder je odnesel za 250 dinarjev gotovine. 9 ureditvi italijansko-jugoslovenskih gospodarskih odnošajev Rimski »Giornale d'Italia« prinaša razgovor svojega stalnega beograjskega dopisnika z bivšim ministrom in senatorjem g. dr. Frangešem, ki je dejal med drugim: konferenci interparlamentarne unije v Rimu se je obravnavalo vprašanje regionalnih gospodarskih dogovorov. Ju-gosloveni menimo, da more trgovinski promet med dvema srednjeevropskima državama napredovati in se razvijati prvenstveno na osnovi dvostranskih dogovorov z največjimi preferencialnimi olajšavami in z vravnoteženjem vrednosti trgovinske izmenjave. Če industrijske države dovolijo te prednosti kmetijskim državam, se okrepi kupna moč kmetovalca, kar ima v obojestransko korist za posledico večje povpraševanje po industrijskem blagu. Na primer: Ce jugoslovenski kmet lahko proda žito sli živino v Milanu po cenah ki se za to blago plačujejo na italijanskem tržišču, bo razpolagal z večjimi denarnimi sredstvi in bo spričo tega sposoben, nabavljati si v večji meri italijanske tkanine in stroje. Selimo varovati svobodo, da se lahko c govorimo z vsako državo posebej. V neki drugi podunavski državi so zahtevali, da se proti tezi dvostranskih dogovorov postavi stališče kolektivnih pogodb. Gre za to. da bi se vse države Srednje Evrope združile v en ekonomski blok, ki bi se kot celota pogajal z drugimi državami ali s skupinami drugih držav. Ta načrt ni izvedljiv, ker so interesi raznih držav preveč različni in si v mnogih rečeh tudi nasprotujejo. V najboljšem primeru bi se mogle predlagati le splošne linije akcije za neko vrsto širših mednarodnih odnošajev, kar se tiče prometa, turizma, valutnega kliring-a in podobnega. Toda tudi v teh primerih se ne more reči. da je kolektivni dogovor absolutno potreben. Zadostujejo skupne smernice, določene na konferencah. Bilanca trgovinskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo je bila zmerom aktivna za Jugoslavijo. Jugoslovenski izvoz na italijanska tržišča je bil zmerom močnejši od italijanskega izvoza v Jugoslavijo/ Pri tem pa je treba upoštevati eno, na kar se splošno malo misli, čeprav je osnovnega pomena. Naša aktivnost je bolj formalna kakor vsebinska. Mi izvažamo les, meso, jajca, kar vse je blago, v katerem sta tako kapital kakor delovna sila slabo angažirana. Med tem pa mi uvažamo industrijske predmete, v katerih sta kapital in delo mnogo močneje zaposljena. V vrsti izdelkov italijanske industrije, ki se uvažajo v Jugoslavijo, so predmeti, ki so v nekem razmerju za štiri in polkrat dražji od jugoslovenskih kmetijskih pridelkov, ki prihajajo v Italijo. Ako to pomislimo, vidimo, da Jugoslavija kljub aktivnosti v trgovinski izmenjavi blaga med kmetijskimi in industrijskimi državami do-seza priznanje teh dejstev v pogodbi, ki velja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Naši pridelovalci lahko izvozijo v Anglijo vsako količino blaga brez kontingentov in brez omejitve. Mi pa smo dolžni uvoziti iz Anglije le dve tretjini vrednosti pridelkov, ki jih razpečamo v Angliji. Ali ne bi bilo mogoče, da se na podobni osnovi sklene trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo? Režim angleško-jugoslovenske izmenjave blaga ni urejen s kontingenti in ne s preferenciali. Tudi v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo bi se mogli kontingenti opustiti, ali pa bi se morale uvesti čim večje olajšave. Seveda bi bila Jugoslavija dolžna uvoziti dve tretjini vrednosti blaga, ki ga razpeča v Italiji. Prepričan sem, da bi razvoj trgovinske izmenjave na ta način dosegel visoko stopnjo, s čimer bi se okrepilo tudi prijateljstvo med obema državama«. Ta zanimivi predlog senatorja g. Fran-geša, zaključuje rimski list svoje poročilo, dajemo v razmišljanje stalnemu italijansko- jugosl ovenskemu gospodarskemu svetu. ki se bc kmalu sestavil. V kritiko tega predloga pa se list ne spušča. Gostinska združenja so zborovala Skoplje, 23. aprila. V Skoplju se je vršil danes kongres gostinskih združenj Jugoslavije, na katerega so prišli delegati iz vse države. Zbor je vodil predsednik zveze hotelir Vlada Bog-danovič iz Skoplja. Kongres sc je otvoril s pev9k im Koncertom akademskega pevskega društva Obilica Ln s predvedbo več turističnih filmov i/ naše države. Zatem je predsednik predlagal v danostni brzojavki Nj. Vel. kralj u Petru in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravne brzojavke pristojnim ministrom. Glavni tajnik zveze je podal obširno poročilo o položaju gostinskega stanu v državi, ki se mora za svojo eksistenco boriti s hudimi fiskalnimi bremeni in drugimi težavami. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva novelizacijo obrtnega zakona, v katerem naj bi se gostinstvo priznalo kot posebna panoga, uredbo o določitvi števila gostinskih obratov za vsako posamezno mesto v sorazmerju s številom njegovega prebivalstva, pravilnik o znižanju bano-vinske trošarine, posebno gostinsko zastopstvo v gospodarskih zbornicah, ki bodi v sorazmerju s številom gostilničarjev in hotelirjev, včlanjenih v dotični zbornici, večjo obzirnost pri obdavčevanju gostinskega stanu, znižanje, odnosno ukinjen je nekaterih davkov prepoved prodajanja alkoholnih pijač v trgovinah in podobnih lokalih, ureditev vprašania avtorskih taks in drugo Ministrstvo za socialno politiko naj bi izdalo uredbo o zavarovanju gostinskega osebja, ministrstvo za trgovino in industrijo pa uredbo o strokov- ni izobrazbi in plačah gostinskemu osebju. S posebno uredbo naj bi se določil tudi obseg dela v gostinskih obratih ter se uredilo vprašanje hanov v Južni Srbiji, ki so tam zaradi pomanjkanja hotelov važen gostinski faktor. Nadalje zahteva resolucija uredbo o ločenem gostinskem zavarovanju proti boleznim in nezgodam, ukinje-nje davka na poslovni promet, ki ga gostilničarji plačajo že pri nabavi blaga, ukinjen je pivskega kartela in ureditev še vrste drugih vprašanj. Cene pšeniee se vračajo na staro stanje Poročali smo že, da je cena pšenici zaradi ugodnih vesti o stanju posevkov na svetovnem trgu v zadnjih dneh precej nazadovala. Nenadno pa je nastal preokret in cena se je začela spet vračati na prejšnjo višino. V sredo je znašala svetovna pariteta 172.50, a v četrtek že 177 din. Prizad se je zaradi tega v četrtek pojavil na domačih tržiščih s ceno po 180 za po-tisko ladijsko pšenico, po 179 za baško in banatsko in po 177 din za Dunav—Sava. S tem povišanjem odkupnih cen se je Prizad vrnil na stanje 16. aprila, ko je naglo znižal ceno od 180 na 165 din. Nato je spet povišal ceno na 170 in dalje na 180 din za 100 kg. Kljub temu so odkupne cene prizada ostale za 10 din pod stanjem, na katerem so bile 15. aprila, ko se je potisko blago plačevalo po 190 din. Kaže, da vznemirjenje, ki je vladalo dva tedna na svetovnem trgu pšenice, vse bolj popušča in da bo ob koncu aprila na pše- ničnem trgu spet mirno. Zatrjuje se, da do nove žetve na pšeničnih tržiščih ne bo večjih izprememb v cenah. Svetovni trgovini z žitom ne gre v račun, da bi cene padle, a prve prognoze o bodoči žetvi ji tudi onemogočajo povišanje cen. Kar se turščice tiče, je Prizad plačeval v četrtek 97.50 din za 100 kg, med tem ko znaša svetovna pariteza 93 din. Tendenca za turščico je precej čvrsta. Zatrjuje se, da bodo cene turščici še poskočile, in sicer za 15 do 30%, ker je pridelek v Argentini tako slab, da ta država letos ne bo izva-žila večjih količin. Gospodarske vesti = Na vzorčnem sejmu v Plovdivu, ki bc pod najvišjim pokroviteljstvom kralja Borisa III. od 3. do 16. maja, bodo zastopana mnoga industrijska podjetja iz 14 držav s stroji, strojnimi deli, aparati, napravami in orodjem, potrebnim v industrijah in kmetijstvu. Na sejmu bodo zastopani tudi vsi bolgarski poljski pridelki Plovdivski sejem je sicer eden izmed najmlajših, a vzlic temu uživa odličen ugled v tujini. Zato je eden izmed najpomembnejših činiteljev v razvoju gospodarskih zvez med Bolgarijo in drugimi državami. Sejem ima od leta do leta več obiskovalcev ne samo lz Bolgarije, temveč tudi od drugod Zaradi posebnih ugodnosti na bolgarskih železnicah in na železnicah v drugih državah je zanimanje za ta sejem še večje. Glede podrobnih informacij se je obrniti na bolgarsko poslaništvo v Beogradu. = Kolkovanje vlog na oblastva. Opazilo se je, da nekatera oblastva neenotno ravnajo pri pobiranju državne takse iz tar. št. 1,. 2.. 5. in 6. taksne tarife in odnosnih banovinskih taks. Da se doseže v tem pogledu enotnost, je davčn: oddelpk finančnega ministrstva izda! pojasnilo, ki pravi med drugim, da se v nobenem primeru ne sme pustiti vnemar pravilo, da se za stvari, ki so podvržene taksi iz gornjih tarifnih številk, pobira samo ena taksa, in sicer državna ali banovinska. Tako se na vloge, prošnje in pritožbe in na njihcve priloge o samoupravnih zadevah plača banovinska taksa, na vse druge vloge, ki se ne nanašajo na samoupravno banovinsko področje ali na banovinske ustanove, in na njihove priloge, se pa plača državna taksa, in sicer samo ta, ne glede na to, ali se te vloge predlože banski upravi ali kateremu drugemu oblastvu. Prav tako je treba za pismene rešitve, odločitve, sklepe in obvestila in za pritožbe proti odlokom nižjih upravnih oblastev v zadevah samoupravnega banovinskega področja in banovinskih ustanov plačati samo banovinske pristojbine, za vse ostale rešitve in pritožbe pa samo državne takse. =Naš plovni promet v prvem četrtletju. Po uradnih statističnih podatkih se je promet po naših plovnih progah gibal prve tri mesece takole: Vsega skupai »e je prepeljalo 637.842 ton blaga; od tega pride na zunanji promet 184.609 ton. na notranji 212.294 ton in na tranzitni 240 939 ton. — potnikov se je prepeljale v^eh skupaj 102.317. = Izvoz naSe živine in živinskih proizvodov v Nemčijo je zastal V teku tega meseca je padel izvoz v Nemčijo na minimum. Do zastoja je prišlo zlasti zaradi tega, ker so cene živini pri nas prilično visoke nasproti nemškim. Poleg tega nizki tečaj nemške marke na naših borzah in nestabilnost nemške valute onemogočata našim izvoznikom realne kalkulacije pri izvozu v Nemčijo. Borze 23. aprila Na ljubljanski borzi so razen Curiha vse devize nekoliko popustile. V privatnem kliringu se je avstrijski šiling za malenkost okrepil na 8.03, a angleški funti šterlingi so se iskali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.0350 v Beogradu po 8.0122 nasproti 8.0050 včeraj), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.50, a italijanske lire so se ponujale po 225. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.15, v Beogradu 12.1312 in v Zagrebu 12.1750 (za sredo in za konec julija 12.27 den.). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrsti tendenci trgovala neizpremenjeno po 411, v Beogradu za junij po 409. Promet je bil še v PAB po 196 in v Oceaniji po 300. Devize Ljubljana. Amsterdam 2385.66 — 2400.26. Berlin 1750.02 — 1763.90. Bruselj 735.45 — 740.51 Curih 996.45 — 1003.52. London 214.78 — 216.84 Nevvvork 4324.75 — 4361.07 Pariz 193.27 — 194.71. Praga 151.93 — 153.04. Trst 228.70 - 231.78. Curih. Beograd 10 Pariz 19.41. London 21.5875. Newyork 437.25. Bruselj 73.85. Milan 23.0250 Amsterdam 239.40. Berlin 175.70. Dunaj 80.20 (81.80), Stockholm 111.1750. Oslo 108.4250. Kobenhavn 96.35, Praga 15.25. Varšava 83.10, Budimpešta 86. Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 409.75 — 411. za maj 408.50 den., za junij 408 den.. 8% Blair 95.75 — 96 7«Ve Blair 87 — 87-50, 7°/o inveet. 88.25 — 88.50. 6% begluške 76.25 den.. 6% dalm. agrarne 74.25 — 74.75. 4"/« agrarne 52.75 _ 53. 4% sever, agrarne 52 den.: delnice: Narodna banka 7250 — 7400. nAB 196.6q — 197. Gutmann 60 — 65 Šečerana Osijek 165 — 190 Osiješka livarna 175 — 185, Dubrovač. ka 350 — 370. Trbovlje 252 — 280 Oce-ania 280 — 310. Jadranska plovidba 400 den. Beograd. Vojna škoda 409.75 — 411 (410), za maj 409 — 410 za juni j 408.50 — 409.50 (409) 6% dalm. agrarne 74.75 — 75 (74.75), Narodna banka 7230 - 7260 PAB 197 _ 198.50. invest. 88.50 bi-, 8% Blair 96.75 — 9630, 7*1» Blair 87 — 87.50, 7% Posojilo DHB 99.50 — 100. 6*/» begluške 76-75 — 77 (76.75). 4% agrarne 53 den.. 4°/i 6ever. agrarne 52 den. Blagovna tržiSča ŽITO '+; Chjcago (20. t m.) Začetni tečaji; pšenica za maj 11.25, za julij 117.50, za sept. 115.50-, buračica- za sept. 107.50. + VVjnnipeg (23 t. m.) Začetni tečaji: pšenica; za maj 131. za julij 127, za okt. 115.50. 4- Novosadska blagovna borza (23. t. nO Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška. sremska 169—171, slavon. 160—171. banatska 168—171, baška potiska 174—176 Oves: baški. sremski. elav. 104 — 106 Ri. baška 144 — 146 Koruza: baška «n sremska 93—94, banatska 92—93. Moka: baška in banatska »Og« in Ogg« 250 — 260, »2« 230 — 240 >5« 210 — 220. »6« 180 — 190 »7« 150 — 160. »8« 115 — 120. Otrobi: baški, banatski 88 — 92. Fižol; baški beli brez vreče 240 — 245 + Budimpeštanska tenraijska borza (23. t. m.) Tendenca slaba promet fJab. Rž: za maj 20.50 — 20.52, za junij 20.16 20.17. Turščica; za maj 11.83 — 11.84. za julij 12.40 — 12.41. Ako imate žolčne aii ledvične kontne ali preveč želodčne kisline obiščite termalno kopališče £ ipt/e BOMBAŽ + Liveropol (22. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 7.40 (prejšnji dai 7.31), za maj 7.39 (7.30). + New york (22. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 13.46), za julij 13.46 (13.47). PORT Bask ali Ljubljana Tekma bo jutri ob 16.1$ na igrišču Primerja z dvema predtekmama Moštvo Baska je odpotovalo z jutranjim brzovlakom iz Beograda pod vodstvom gg. Jovanoviča jn Kolnaga. Za tekmo v Ljubljani je določena najmočnejša postava im sicer: Bjelič. dr. Ivkovič. MjhijJovjč Kljsa-rič, Voj in o vič Dimjtrijevič Cabrič. Detlin-ger. Toma še vič. Matija« Sarič. Iz postave je razvidno, da je vodstvo Baska postavilo vse svoje »ase« v napadalno vrsto. Tudj odlični igralec Čabrič. ki običajno igra branilea. bo zasedel mesto na desnem krilu. Gotovo se zanašajo na nesposobnost napadalne vrste našega moštva, ki po njihovem mnenju ni sposobna dati gola. Ker čmo-beli iz Beograda nujno potrebujejo točke, smatrajo. ] Pri nekem višinskem poletu so v zadnjem čauPu proučevali posebno vprašanje, koliko bakterij je v visokem ozračju. Sterilizirane posode z redivi so med poletom v raznih višinah izpostavili za kratek čas zračnemu toku in jih potem hermetično zaprli. Po vsakih 300 m višine so ponavljali ta poskus. Najvišja višina, ki so jo dosegli, je znašala 8700 m. Ko so pristali na tleh, so spravili posode v valilno omaro, da bi se bakterije v njih razvijale. Ugotovili so, da je ozračje v višini 6000 m praktično sterilizirano. Posebno težavno je bilo preprečiti, da bi letalo, s katerim so se dvignili, samo ne pri neslo v te višine kakšnih bakterij. S primerno ureditvijo poskusov pa so premagali tudi to težavo. Panika pri predvajanju šolskega filma Neposlušnost povzročila smrt v plamenih vršilo. Med otroki je nastala divja panika. Učitelji in učiteljice so zaman vpili, naj se vržejo na tla. Namesto tega so vsi otroci silili proti edinemu izhodu dvorane, nekateri pa so stekli naravnost v ogenj, kajti pri vratih je bil projektor, kjer je bila nastala eksplozija. V paniki je bilo mnogo otrok pomendranih, nekateri pa so skočili skozi okna na cesto, ki je bila dve nadstropji nižje. Ko so pogasili požar, so našli pet zogljenelih otroških trupel, kakšnih 80 otrok je bilo večinoma težko poškodovanih in deset izmed njih bo težko ostalo živih. Skozi brazilsko Guyano Ekspediciji, ki sta jo vodila Nemca Schulz in Kampfhenckel ,je kot prvi uspelo, da je prečkala brazilsko Gujano v južno severni smeri in sicer od Amaconke na veletoku Jaryju do kajenske meje. Po 53 dnevih potovanja s kanuji skozi neobljudene pragozdove tega ozemlja je odprava dosegla lovišča ojamskih Indijancev. Treba je bilo premagati mogočne brzice in to je bilo mogoče le zavoljo tega, ker je vladala lansko leto tod velikanska suša. S 35 Ojamci so raziskovalci prodrli do reke Ku. ki so ob njenih izvirih naleteli na mostišča Indijancev Ooajopojcev. Vse znanstvene zbirke, filme in fotografije, ki so jih napravili v tem ozemlju, so lahko dobro ohranjene prinesli s seboj. Ekspedi-cija se vrača ta čas domov. Za prijatelje mačk Pijanci ne smejo v rumunske vlake Generalna direkcija rumunskih državnih železnic je izdala odredbo, da mora biti vsak sprevodnik na železnici oborožen. Nadalje ne sme stopiti v vlak na rumunskem ozemlju nobena vinjena oseba. Ce bi se kljub tej prepovedi pijancu posrečilo priti v vagon, ga mora sprevodnik na prvi postaji vreči iz vlaka. Zaradi morebitnih sporov, ki bi nastali pri tem postopanju, bodo rumunski sprevodniki dobili službene samokrese. Ta mačka je dobila na razstavi v Parizu prvo nagrado Mogotec puščavnik V Londonu je umrl v starosti 83 let lastnik premogovnikov John T. Hedley. Osta-vil je imetje 100.000 funtov šterlingov. Mož je živel zadnjih štirideset let v popolni osamelosti. Pred štiridesetimi leti se je bil zaljubil v eno najlepših revijskih pevk, Phillis Broughtonovo, ki ga je pa odklonila. Zavoljo tega se je umaknil iz svojega razkošnega gradu v Kentu v majhno vilo v We3tmorlandu. štirideset let ni potem spregovoril nobene besede. Svojemu služabniku je oddajal vsa naročila pismeno. Njegov grad v Kentu so smatrali ljudje za začaran. Veliko število služabnikov je tam skrbelo za red, šest vrtnarjev je gojilo ruše in cvetlične grede. Vsak dan je služabnik iz gradu ponesel sadja in šopek cvetlic izvoljen-ki svojega gospoda. Mož je še vedno upal, da jo bo s temi dokazili zvestobe spremenil. Ko je pred desetimi leti umrla, je bil ves zlomljen. Sedaj je smrt rešila čudaka Kopalnica, zrcalo civilizacije V listih je bila pred kratkim objavljena statitika kopalnic v raznih državah na svetu. Po tem pregledu odpade na tisoč prebivalcev število kopalnic: v Zedinjenih državah 35 na Angleškem 31. v Nemčiji 26, v Švici 21 na Danskem 20. na Holand-skem 19, v Belgiji 18 v Franciji 14. na Japonskem 12 v CSR 10. na Norveškem 8, na Madžarskem 7, v Italiji 6. na Poljskem 5. v Španiji 5. na Portugalskem 4 na Grškem 3 v Rumuniji 2, v Jugoslaviji 1, v Rusiji pa 0.1. ^upajte domače blago S Japonska pilota fhlnuma in CuJkagaši, ki sta preletela razdaljo Tokio — London v dobrih 93 urah, sta te dni obiskala francosko prestolnico, kjer so ju sprejeli z velikimi častmi Kulturni pregled Mladinski časopisi n. Večkrat črtamo o poplav; mladinskega časopisja. Res je, kot milijonski narod imamo toliko revjj za mladino, da nastaja upravičena skrb ali nam to koristi ali škodi. Preglejmo, kakšno je to časopisje in komu je namenjeno. Vae mladinske liste delim al,- kategoriziram v bistvu takole: a) idejni; Vrtec. Zvonček. Naš dan. Luč; b) šolski: Naš rod. Razori, Mentor; c) reportažni: Mlado Jutro. Mladi Slovenec; d) propagandni; Podmla. dek R K Naša radost, Sokolič. Mladi junak. Zamorček itd. Vsi ti_ list; se v nekem delu svoje vsebine primikajo k Času, t j. ne glede na svoje bistvo dajejo posebne koncesije čitateljem. ki so izven programa in ki prav za prav prit.ikajo le reportažnemu tisku. n. pr. šport, čah. filatelija. kino, oledališče. bežni dogodki. k L kratko: novi Carski drobiž. Ves ta drobiž v mesečniku zastari in postane nezanimiv. S tega vidika smatram, da bi MS in MJ bolj ustrezala svojemu namenu, če bi ne biia le bolj ali manj posrečena miniaturna izdaja literarnega mladinskega ti_ ska za najmlajše, marveč naj bi poleg povesti gojila zgolj reportažo. Propagandni tisk vzgaja enostransko fn oblikuje tako društvenjka pred človekom, pripadnika posameznih gesel in njihovega udarnika bolj kot člana človečanstva. Logično b; biilo. da mora pri nag uvesti mladinski list tudi gasUstvo. dalje skavti, planinci itd., saj vendar vsaka organizacija strem; za tem. da s tiskom ustvarja preko naraščaja članstvo. Idejni tisk je predvsem opredeljen sve-t^vno_nai7orsko. Viden poudarek nosita tu posebno Vrtec in Luč. Zvonček drži Ganglo-vo tradicijo pri boljšem urejevanju, ne vem pa. j7, kakšne potrebe je nastal Naš dan. Šolska skupina uvažuje najnovejše h-sledke in pridobitve pedologije in psihologije. ki sta danes nerazdružljivi z mladinskim tiskom. Oprti na t-e izsledke &o postali ti listi bolj umnski kot. literarni, rekli bi jim tehko šolski literarni listi. Važno je, da pri prvih dveh up odločuje le osebnost in sposobnost urednikova, temveč sta vsebinsko. in oblikovno odvisna od stalnega uredniškega odbora ki je odgovoren vsa_ koletnemu zboru poverjenikov fn izdaja^ telja še boljša 1>- bila zadružna organizacija v t "m smislu, da bi po6tal vsak naročnik oh istem času član zadruge Mm v najširšem smislu besede. Ta lista ee približujeta idealu stalnega šolskega. preriodičnesra čti-va. za katerega nastaja prav zdaj reformno gibanje v smislu šolskega, lfsta. Naš rod — naš vodilni mladinski list po kvaliteti in kvantiteti — je nameren predvsem osnovni šoli. Razore čita meščanska jn nižja sred- nja šola. Mentor najbolj višja gimnazija. Tako so vBi trjje listi utemeljeni. Mislim pa da bi bila potrebna pri Našem rodu diferenciacija za nižjo in višjo stopnjo^ v posebnih izdajah aJi oa. fuzija z Razori. Vse štiri kategorije imajo lahko literarno vrednost. Dočjm prvi dve kategoriji to tudi brezpogojno zasledujeta, sta ostali dve — posebno zadnja — odvisni od svoje prave naloge: reportaža, stroka, ki jim daje prar vjeo nepotrebnosti literarnih člankov. Vidimo torej, da so do enega vsi ti listi kljub »poplavi« utemeljeni z zgoraj podano razdelitvijo. 3. Pri tem vprašanju ne mislim mrtve točke, kar tiče koDsuma. marveč kar tiče sodobnega razvoja prj mladinskem časopisu. posebno pr, onem. ki je v tesni zvezi s šolo. Prav za prav vsi mesečniki zadevajo tudi šolo. saj je nanje naročena po večini šolska mladina. Zato to poplavo še najbolj čuti šola z učiteljstvom. Propagandna _ literatura tekmuje za čim boljše plasiranje in to privede tako daleč, da bi moral biti vsak šolar naročen na vse Podmladke, ako bi hotela šola ustreči vsem okrožnicam in priporočilom. To tekmovanje nikakor ni vzgoj. no, ali je naravno, dokler pač obstoja toliko društev. Vprašanje, ali nam je potrebno toliko društev jn z njimi vred podmladkov. je sicer še odprto, mislim pa. da bi morali Slovenci napraviti tu že zdavnaj temeljito korekturo. Društev nič koliko, v resnici pa povsod mrtvilo — to naj bo nam mrmento! Pri Cehih imamo za vi,šjo stopnjo šo^ke literarne tednike, ki združujejo tudi reportažni in propagandni tisk. Prikazujejo mladini tekoče življenje, torej so aktualni, kar prav hoče današnja mladina. Ideal bi seveda bjl šolski dnevnik, toda do tega je še daleč, saj se temu vprašanju previdno izogibajo, celo pedagogi pr; najnaprednejših narodih. Končno, ko bodo padle tehnične ovire in bodo odstranjeni nekateri predsodki, ho dobila, tudi mladina svoj dnevnik, pr; katerem bodo imeli poleg književnikov važno besedo tud? pedagogi. Tedaj bomo dalj šele mladini ono. kar ji no vsej pravici pripada in kar si sama želi. Na drugi strani bj pa s šolskim dnevnikom eliminirali pri mladini vnljv političnega dnevnika z raznimi političnimi in krimimalnimi reportažami. saj skoraj ni članka k: bi ne bil svojevrstno zabel jen in kj pri nerazsodni mla-din,- rodj nedogledne posledice. Šola ne potrebuje politične vzgoje, pač pa mnogo državi ianske. Imejmo v evidenci šolski literarn; tednik! Potrebna je natančna priprava pa seveda do vseh podrobnost; izvedena organitzaeiia. S tem Itoimo tudi nadomestil; zastarelo obliko šolskega literarnega etiva — čitanke. Tone Gaspari. Rssptghijev ,fPlamen" Po premieri Uprizoritev Respighijevega >PIamenar je pokazala, da je na podlagi tega dela le v omejenem obsegu mogoče govoriti o komponistu lastnem slogu. Kajti pod slogom razumemo neka; doslednega in svojstvenega v izražanju, pri velikih mojstrih nekaj enkratnega, samoniklega, kar prej Se ni bilo doseženo, kar je nadpovprečno in zato tudi novo. Pri Respighiju najdemo le malo tega v sunkovitih, kratkih in manj po« membnih medigrah, več pa v zaključnj sliki, ki je ogromna ne la po števil,i sodelujočih, temveč prav t?Ko po muzikajni evoluciji. Prav tu >»a operira skladatelj s preprostejšimi izraznim; sredstvi (diatoni« ko) in mocročni finale posrečeno in gran-diozno zaključuje opero. Sklepati smemo torej, da Respighiju tak način glasbenega izražanja mnogo bolj ustreza kakor koncesije novejšim 6trujam, ki jih sem in tja opažamo v harmonsko in kontrapunktsko k apliciranejših orkestralnih odlomkih in 7 ' Tih. ki pa niso vedno v prid delu. Vse ostalo, posebno pa ariozno petje, se giblje v mejah epigonstva in avtor se ne boji po« elnževati se 80 let po Trjstanu, 45 let po Falstaffu in dobrih 30 let po Salomi že davno obrabljenih efektov. Ker pa vitalnost vsakega opernega dela zavisi predvsem od učinkovitega Libreta, komponistovega smisla za dramatiko in njegovega odrskega instinkta, je vprizoritev ta ljubljanskih deskah opravičena. Vse trj lastnosti so namreč delu jn skladatelju v največji meri lastne, zato je in bo »Plamen« ime] Pri publiki dovolj uspeha, čeprav celo laiška ušesa razberejo vzorce, ki so delu preveč očitna podlaga. Koliko truda so vložili sodelujoči, ve sa« mo on,i. k; jrna s takim študijem neposredno posla: videti pa je bilo, da so se z veseljem lotjl; hvaležnega posla. Za dva ne-destatka. ki ju je bilo močno opaziti, le delno odgovarjajo. Predvsem so zbori spisani za naše razmere in glasove previsoko, zato ie petje na takib mestih preveč kriče« če, česar zopet mali prostor s svojo omejeno akustiko ne prenese. Takisto tudi vprašanje namestitve orkestra še nj idealno re« šeno tn celo akordi v lesenih pihalih prikrivajo solista v nižjih legah. Pri tem trpi razumljivost teksta in bi bilo treba moč orkestra, kj je izdatno uporabljen, reduci« rati pod običaino jakost. Drugje bi tudi ljubljanska izvedba izzvala entuziastično navdušenje. No, naše hladmejše občinstvo jo je sprejelo na svoj običajni način, vendar z velikimi simpatijami in odobravanjem. Vsi sodelujoči so ra-stli pevsko in igralsko skladno z vsebino. Dejanje je ena sama gradacija in se spočetka le polagoma razvija. Mlada Silvana (ga Gjungjenac) kot druga žena že stare« ga eksarha Basilija (g. Pr:možiča) zaman ščiti Čarovnico Agnezo (go. Kogejevo) pred zasledujočo jo, razjarjeno množico, čuteč neko temno 6ilo v sebi. ki jo navdaja s sočutjem do nesrečnice. Spozna prvič mlade-n ča Donella (g. Gostiča), sina lastnega moža iz prvega zakona, ki se vrača iz Bizanca. V njenem srcu vzplamt; pregrešni ogenj ljubezni in strasti do njega. — V drugem dejan iu izve Silvana, da je njena mati tudi bila čarovnica, ki je njenega moža pri« vabila in očarala V blodnjah in duševnih mukah preizkuša moč podedovanih lastnosti, dokler se ne združi z ljubljenim Do-nellom. Basjlio izdihne, ko iz ust svoje razdražene žene izzve to težko pregreho, eksarhova mati Evdoksija (ga. Golobova) pa obdolž; Sijvano krivde na njegovi smrti fn jo pred cerkvenim sodiščem s svojim pričanjem pogubi. . Glavna zasluga za uspeh gre dirigentu g. Štritofu. Posebno težka je bila naloga g. prof. šesta kot režiserja, kajti mali in nepokretni oder ne pripušča v ansamblskih scenah in menjavanju slik originalnejših rešitev. Inscenator ing. Franz in dekorater g. Skružny sta poskrbela za mogočen okvir dejanju, nositeljd manjših vlog (ga. Poliče-va kot zapeljano dekle Monika in g. Be« tetto kot škof Ravenski ter ostali) so se enako častno postavili. P. Š. Koncert Marte Obertvalder' je ve in Slavka Lukmana v Mariboru je bil 17. t. m. v ka zimski dvorani. Čeprav sta bili v istem poslopju ob istem času še dve drugi prireditvi, je poselilo ta koncert (za naše razmere) še prece] občinstva. Program je obsegal večinoma arije iz italijanskih oper. Ga. Marta Obenvalderjeva stalen gost ljubljanske opere razpolaga s šibkim. toda krasno izdelanim sopranom, s katerim izvaja igraje vse virtuozne kolo-raturne pasaže, trjlčke in ostale bravure visokega sopranskega registra, ki jih pred« pisujejo v svojih arijah italijanski klasiki. Pevka nam je podala Donizettijevo kavati-no iz opere »Don Pasquale«, Verdijevi ariji iz »Traviate« in »Rigoletta«. Rossinijevo znano kavatino iz »Seviijskega brivca«, Iv. Zajca, vernega častilca in posnemovalca omenjenih mojstrov. »Ruža i djevojka« in Pavčičevega »škrjančka«. Vse te točke je odpela ga. Obenvalderjeva z bravurozno in čisto tehniko, dobro disponiranostjo in globoko občutenim tekstom.. Na zahtevo občinstva je končno dodala še znani valček iz J. Straiussove&a »Netopirja«. Ga. Ober-walderjeva nam je na tem večeru nudila zares lop umetniški užitek. Ostal; del programa je izpolnil tenorist g. Slavko Lukrnan. ki je zapel arijo iz Meverbeenove »Afričanke«, arijo iz Puoci-nijeve »Tosoe«, balado iz »Rigoielta« Schu_ bertovo pesem »Glej to srce« izmed doma-čih del pa Flajšmanovega »Metuljčka« in Pavoičevi narodni priredb; »Jaz 'mam pa konča belega« jn »Pa moje ženke glas«. Dodal pa je še narodno »Nmau čez jezero«. Iz srca rad bi tudi g. Lukmanu napisal pohvalno oceno, na žalost pa moram napraviti paralelo med na«stopajočo pevko in nj:m: prav zato. ker je pevka razpolagala s temeljito šolanim in muzikaloo oblikovanim glasom ,so stopili pri o. Lukmanu vsi glasovni nedostatki .kakor tudi pomanjka-Ijivo šolanje in izoblikovanje glasu — tomboli v ospredje. Ker ga je reklamni del koncerta lipo citatu nekega kritika) predstavil publiki kot nekakega -»slovenskega Tauberlja«. ni njegov nastop izpolniJ obe-tanega pričakovanja. Neumestno bi bilo obujati pevcu iluzije za bodočnost, ki bi ga pozneje razorarale. Tudi če bi pevec razpolagal še s tako velikim glasovnim mate« rijalom. mu manjka za izoblikovanje tega materijala do stoipnje, ki je koncertnemu pevcu potrebna še mnogo, mnogo. G. dr. Klasjnc je kot spremljevalec s svojo izvrši no spremljavo mnogo pripomogel k uspe-hu nastopajočih pevcev. Prof. Karol Pahor Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji ponedeljski številkj na uvodni strani ilustracijo E. Palmowskega >V rudniku« nato pa Notusa aforizme »Človek in delo«. Članek »Lov na gobe« opisuje tvegano deJo grških 1 potapljačev ob obrežju Floride in naših lovcev na gobe v bližjnj šibenika. Nadalju* 1 je se potopisno kramljanje dr. Antona De-beljaka »En mav črez izaro, en mav črez gmajnico« Ignac Koprjvec je prispeval prozo »Večerne ure«, nadaljujejo se Dii-masov-; »Trije mušketirji« z Norretrander-sovimi ilustracijami. Zemljepisno zanimi* vost nudi članek »Me6to v pragozdu«, ki nas seznanja z moderno prestolnico brazilske države Amazanos Manaos, ležečo sredi pragozda. V rubriki Iz literarnega sveta eo objavljene nekatere beležke in knjižna I poročala a sonetom Arija Sttda »9vobodnJ duh«. Rubrike Iz praktične medicine, Radio, Praktične novote, Križaljka in Šah zaključujejo 'številko, ki ie tudi obilno ilustri« rana. Otvoritev II. pomladanske raistav© Društva slovenskih likovnih umetnikov. V nedeljo, 25. aprila ob enajstih bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena druga pomladan« ska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov. Združila bo v lepi izbiri nova dela vseh naših pomembnejših umetnikov in bo tako prava revija našega likovno umetnostnega stvarjanja. Med razstavami letošnje sezone bo ta prireditev višek in je zato vredna posebne pozornosti vsega našega občinstva. Društvo slovenskih likovnih umetnikov je s prirejanjem pomladanskih raastav uvedlo prikupno novost, kj naj bi ostala 6talna in si pridobila tradicijo. Uspeh tega prizadevanja zavisi od občinstva in si pridobila tradicijo. Uspeh tega prizadevanja zavisi od občinstva in njegovega razumevanja za domačo umetnost. Izbrana de« la slovenskih umetnikov so pač v najvišji meri vredna našega zanimanja, in obisk te razstave bodi kulturna dolžnost Ljubljančanov jn vseh. ki bodo za časa razstave prišlj v Ljubljano! Hrvatska umetnost r Pragi. Umetnostna beseda v Pragi in skupina okrog revije Ars v Zagrebu sta priredili v AleSevi dvorani Umetnostne besede v Pragi razstavo sodobnih hrvatskih slikarjev in graf kov. Razstava je bila otvorjena 6noči z govorom arh. Karla Kotasa. Z Dragntinom Freudenreichnm, ki je umrl 22. aprila v Zagrebu, je izgubilo hrvatsko gledališče enega svojih največjih igralcev. Pokojnik je potekel jz rodbine, ki je imela z očetove in materine strani skozi več generacij igralce, tako da ie zares imel »teatersko kri« v žilah. Dragutin Freudenreich se je rodil 1. 1862 v Zagre« bu pod gledališko streho in ie pozneje dovršil kadetnico. Po triletnem službovanju v garnizijah je izstopil in postal igralec v Zagrebu. Preveč podrejeno mesto pa mlademu, impulznemu Freudenreichu ni pri-jalo in je šel med potujoče igralce. Delo« val je pri raznih igralskih družinah in prepotoval z njimi dobršen del ozemlja današnje Jugoslavije. L. 1S89 je bil angažiran v Zagrebu. Zaradi spora z intendan« tom dr. Miletičem ie 1. 1894 odšel v Ljubljano in tu vodil neka i časa slovensko gledališče. V našem mestu pa ni ostal dolgo, ker je Miletič kmalu poravnal spor. Ob koncu prejšnjega stoletja je bjl _nekaj časa vodja samostojne igralske d nižine, od 1. 1902 pa do upokojitve 1926 pa je bil stalno angažiran v Zagrebu, izvzemši mesece, ko je gostoval drugod (med drugim 1. 1906 na Bolgarskem). Kot dramski igralec je bil Freudenreich zelo mnogostranski, najboljše je pa odlikoval v karakternih vlogah, zlasti v vlogah starca; tu je dosegel resnično mojstrstvo. Njegov repertoar je biil sila obsežen. Z njim je umrl velik odrski umetnik ki se je s svojim delom neizbrisno vpisal v zgodovino hrvatskega gledališča. Slovenska likovnika v Pragi. Praški listi beležijo, da sta prispela v Prago slikar Miha Maleš in kipar France Goneč. Nemška knjiga o Jugoslaviji. Pri Ullstei-nu v Berlinu je izšla knjiga Franca grofa Zedwitza »Zaubervoller Balkan. Sudost«Eu-ropa zwischen gestern und morgen«. Pisec opisuje predvsem popotne in lovske doživljaje v Bosni, Srbiji in drugod. Knjiga je obilno ilustrirana Neobjavljen opjs hoje na Triglav 1. 1828, ki ga je napisal Franc pl. Rosthorn, je izšel v novi knjigi R. Montisa »Kampf um den Berg« (založba Styria). Iz življenja na deželi Z Jesenic S— Sokolsko društvo na Jesenicah vipri-zori 24. in 25. t m. ob 20. izvrstno komedijo »Karijera kanclista Vinciga«. Ne zamudite! s— Zvočni kjno Radjo .predvaja danes fn jutri ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Medeni tedni«. Med dodatki glasbemi film in zvočni tednik. — Sledi »Port Arthur«. Iz Novega mesta n_ Podmladek Rdečega križa na drž. meščanski šoli vprizori_ danes 24. t. m. v Prosvetnem domu »Najlepše plačilo«, igro v 5 slikah, ki jo je napisal prof. Janko Mlakar. Če se mladina. ki_ že tretjič sega po igri istega avtorja, zanjo onako skrbno pripravlja kakor lamr. bo viprizoritev nudila občinstvu brez dvoma tudj letos mnogo užjtka. It Ptaia j— K;no Ptuj. Danes in jut« se predvaja znani film »V veselem Dunaju«. Iz Prekmurja m— Proslava materinskega d"© v Preda. norcih pri Murekii Soboti bo 25. aprila ob 14. uri v šoli. Na proslavi bo imela govor o materi šol. uipraviteljica Marija Zalarjeva; Otroci bodo peli in deklami iradi več pesmi im vrprjT/oril,; dve ieri: »Pepelka« in »Bedak Pavlek«. m— Spet dva žalostna dneva za Prek. m ur je sta bila 20. in 21. t. m. ko ie šel večji transport moških in žemsk v Francijo in drugi, manjši, bi je štel 60 ljudi, v Nemčijo. Spet so se na kolodvoru v Murski Soboti ponavljali pretresljivi prizori, ob slovesa; dragih svojcev, ki se zonet. mesece, mnogi pa tudi leta ne bodo videli. Poslavljale so se matere od otrok, ki ostanejo prepuščeni skrb; starih mater: možje od žen. očetje od hčera' Le maJokatero oko je ostalo suho. Kolodvor je, kakor po navadi, bjl poln teh. ki so spremili svojce. Po odhodu vlaka se je vila dolga procesija po cesti proti mestu in od ta/m proti vasem, proti ubogim domačijam, kjer bo odslej spet nekai delovnih rok meunj. Vsak, ki le more. gre zdoma. Neredki so primeri, da ostane doma mlad mož s tremi .štirimi otroki. Ves teden gara pri gosfpod&retvu, ob nedeljah pa oere. peče kruh ln krpa otrokom obleko. Žalostne sMke tajkega družinskega življenja najdete skoro v vsaki prekmurski vasi. BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ln jutri velefilm »Pesem z neba« (Jan Kie-ipura. Marta Eggerth). tednik in dodatek. BREZNICA. Naši občini in našemu kraju posveča malo znani časopis »Na mejah« izredno pozornost. Posebno se je razpisal v zagovor zvišanja občinskega proračuna. Ta proračun nf bil soglasno sprejet in ni bilo o njem ni tj pravega glasovanja. Njegovi zagovorniki in tvorci so vedeli prej toliko povedati o visokih občinskih dokladah, zdaj pa so te doklade ostale na jstj višini, čeprav je banska uprava prevzela velik del šolskega proračuna in se bo v proračunsko kr]tje porabil tudi prihranek prejšnje ob« POJACANJE RASTI LAS ZA 35% Uspel poizkus nekega zdravnika Prepričevalen dokaz Neki zelo skeptičen zdravnik je dobil preparat za rast las, da ga preizkusi, in je to napravil takole: Izbral si je tri osebe z normalno rastjo las kot poizkusne osebe. Vsem trem je lase na kratko ostrigel, po sredini glave pa jim je izbril ozek pas, tako da sta obe polovici bili razdeljeni ena od druge. Vsi trije so vsak dan prihajali v ordinacijo, kjer jim je zdravnik drgnil eno stran glave s preparatom ter je tako imel priložnost, da zasleduje razvoj. V tukaj opisanem poizkusu 00 bili lasje na kratko ostriženi, ▼ sredini Je bil pa lzbrlt ozek pas Pet tednov dolgo Je uporabljen Silvikrin samo na levi 6tranl. Slika kaže rezultat: pojačanje rasti las za 35'/». Kako Silvikrin pospešuje rast las? Normalno rasto lasje od hranljivih tvarin. kl Jih kri dovaja koži glave. Kadar je dovajanje hrane nezadostno. nastanejo v rasti las motnje. Velika zasluga dr-Ja Weid-nerja Je, da Je razjasnil celi proces rasti las ln načina. kako se lasje hranijo. Njemu se Je posrečilo, da je lz neke keratinske baze Izoliral 14 organskih substanc naravne hrane za lase ter Jih koncentriral v nepokvarljlvl raztopini, katera se Imenuje Silvikrin. S tam Silvikrlnom se zelo uspešno odstranijo vse motnje v rasti las z dovajanjem naravne hrane za lase. Prhljaj izgine tako rekoč čez noč ln že po kratki uporabi preneha izpadanje las korenine se spet po-žive ln začne se nova rast las. In kakšen je bil rezultat? Po pettedenski uporabi so lasje porasli na negovani strani za 35% močnejše kot pa na nenegovani strani. Zdravnik je bil zdaj prepričan. Poizkus se je sijajno obnesel. Ta preparat je bil Silvikrin. Kaj ste v skrbeh zaradi svojih las? Preberite vendar nižje tiskani pregled. Iz njega razvidi te, kaj Vam je potrebno! Kaj vam je potrebno! Lotion-Silvikrin Nova voda za lase za vsakodnevno negovanje las. Ohrani Vaše lase mlade, zdrave, močne in sijajne. Prepreči tvorbo prhljaja in izpadanje las. Neo-Silvikrin Ta koncentrirana hrana za lase se uporablja samo po nekaj kapljic. Z njenim delovanjem se omogoči na plešastih mestih nova zdrava rast las, prepreči se izpadanje las in tvorba trdovratnega prhljaja. Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vaše glave skrbela za rast Vaših las! poživlja rast las Koža glave (laslšče) ia lasna korenina (Jako povečani prerez) Tu vidite, kako rastejo lasje. Vlaknaste koreninice na dolenjem kraju so mesto, kamor Silvikrin dovaja hrano. T-151-G činske uprave. Marsikaj bi se dalo povedati o novem občinskem proračunu. V ilustracijo samo to-le: Postavita 3.000 Din za odkritje studenca v Smokuču je nepotrebna, ker ima vas že itak zgrajen svoj vodovod z zadostno količino vode. Delovodji so zvišali plačo, čeprav se je ponudil, da bo de« lal za isto plačilo kakor prejšnji delovodja. Revežu, k; upravlja službo sluge in cestarja, pa so znižali mesečne prejemke od 313 Din na 263 Dan. Sokolsko društvo je prosilo za podporo 1.000 Din, kj jo je prejemalo vsako leto za zgradbo svojega doma. Prošnja se na seji sploh ni obravnavala. Sokol si bo tudi brez tistega tisočaka postavi] svoj dom, ki bo v ponos vsej Gorenjski. Ko so na nedavni seji razpravljali o občin« skem poroštvu za gasilski dom, je večina predlagala poroštvo do neomejene vsote. Predlog opozicje, naj se določii višina po« roštva, je propadel. RIBNICA. Sokolski zvočn; kimo predvaja drevi ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. velefilm »Savov-hotel«. Za dodatek nov Paramoun-tov zvočni tednik. CERKNICA. Agilni Sokol priredi jutri 25. t. m. ob 16. v svojem domu predavanje »Na..š izvoz in uvoz in uspeh kmetijskega dela«. Predaval bo predavatelj ZKD g. agr. Jamnik Alojzij. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 24.: Med štirimi stenami. B. Nedelja, 25.: Matura. Izven. Cene od 20. Din navzdol. 25«letnico gledališkega ndejstvovanja bo proslavil član drame g- Lojze Drenovec dne 1. maja v Jankovčevj operi: >Loizka«. Drenovec 6e je udejstvoval tekom dolgih let uspešno v drami in opereti, ter je kot predsednik Udruženja gledaliških igralcev neumoren delavec in pobornik za to stanovsko organizacijo, kateri je pripomogel do velikih uspehov. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 24.: Plamen. A. Nedelja, 25.: ob 15. Pod to goro zeleno. Izven cene od 20. Ein navzdol. Ob 20. Navihanka. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Gostovanje Alberta in ELe Bassermann. Skupina velikega nemškega igralca bo gostovala 28. t. m. ob 20. v operi. Igrala bo Lessingovo klasično igro »Nathan der Wei-se« (Modrj Nathan). Gostovanje Basser« manna moramo prištevati k največjim umetniškim dogodkom, ker spada Bassermann med največje ustvarjalce človeških usod. Z »Nathanomt je ustvaril Bassermann lik, ki izžareva srčno dobroto, dobrovolj-no superiomost jn zrelost izkušenega starčka, ter učinkuje e svoio mladostno svežino, kar je posledica in višek zrelosti. Bassermann spada med naiglasovitejše nemške igralce in ie znan naši publiki iz filmov v katerih česlo nastopa. Prodaja vstopnic dnevno v operi blagajni. Uprava prosi vse, ki so si za gostovanje Alberta Bassermana za sredo zvečer rezervirali vsitopnice, da jih dvignejo najkasneje do ponedeljka 26. t. m. ob 12. Od ponedeljka od 3. ure popoldne dalje se vstopnice ne bodo več re- zervirale in bodo na razpolago drugim interesentom. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 24.: Na Trsk; gori. Nedelja, 25.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 24.: Dolarska princesa. Premiera. Nedelja, 25.: ob 15. Punčke žive. Otroška predstava. Prireditev Ženskega dru* štva. Ob 20. Dr. Znižane cene. Radio Sobota, 24. aprila. Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Pester program s plošč. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Janezek v sodobni soli (g. Rudolf Bratok). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Hrvatski glasbeni zavod r Zagrebu (Antun Dobronič — iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — S0.30: Ve« selo jurjevanje: Večer o vitezih, zmajih, kraljičinah in podobnj romantiki. Sodelujejo Jožek in Ježek ter članj radijske igralske družine. — 22: Čas, vreme, poročala, spored. — 22.15: Radio orkester. Nedelja, 25. aprila. Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. R. Tomi-uec). — 10: Ura lahke glasbe. Operni šra-mel. — 11: Pisan drobiž (^ošče). — 11.30: Otroška ura: Tetka Marička kramlja in prepeva. — 12: Rad:o orkester. — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Iz Verdijevih oper. Sodelujejo ga. Oijdekopova, g. Jean Franci in Radio orkester. — 16: Zavarovalstvo in svetovno gospo larstvo (g. Ivan Martelanc). — 16.20: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: Kmečki gospodarski po-menki in navedba tržnih cen — 17 3": Akademija slepih otrok (prenos iz Doma slepih v Kočevju). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. uia. — 19.50: Slovenska ura: Podijuna in njena pesem; Luka Kramoic (sodeluje zbor klasične gin*n. v Ljublj.). — 20.30: Vesel večer. Sodelujejo: Kmečk' trio, Akademski pevski kvintet in Vesela deteljica. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17: Orkestralen In pevski koncert. — 18.50: Violina in klavir. — 19.50: Pesmi. — 20.20: Plošče. — 20.30: Pester glasbeni program. — 23: Ples. — Zagreb 16.45: Plošče. — 30: Violinski koncert. — 20.45: Lahka glasba in ples. — Praga 19.20: Balet. — 21.10: Orkestralen in pevski kon» cert. — 22.40: Ples. — Varšava 19.20: Plošče. — 21.30: Klavirski koncert. — 22: Zborovsko petje. — Dunaj 12: Koncert po željah. — 15.40: Komorna glasba.— 16.10: Za zabavo. — 17.30: Lahka glasba. — 20.05: Zvočna igra. — 22.30: Plesna muzika. — Berljn 18: Spevoigra. — 17: Koncert solistov. — 20: Venček lepih melodij. — 22.30: Plesni orkester. — Munchen 1^20: Prijetni glasovi. — 20: Prenos iz Berlina. — 22.35: Plesna muzika. — Stuttgart 18: Zabaven program. — 20: Prenos Lortojmgove opere »Divji lovec«. — 22.30: Iz Berlina. — Opečna glasba, : fA POLTZER: 12 cHaminski napušč Prigode Patricije Holmove št. /3 Tedajci je mož v šoferski livreji zakričal, obraz se mu je krčevito spačil, in telebnil je na tla. A nadzornik je opazil in s krepko brco preprečil njegov namen, da bi dosegel orožje, ki je bilo Meller-ju med bojem padlo iz roke in ki ga je bil "VVhinstone prezrl. Meller je porabil ta mali pripetljaj, da se je neopazen splazil za korak dalje! Zdaj so vsi prisluhnili. Zunaj se je oglašalo razbijanje po vratih. Policijska obhodnica je bila slišala nadizornikovo znamenje. Nadzornik Whinstone, kroteč nasprotnike s samokresom, se je previdno približal vratom in kliknil na dvorišče: »Vlomite vrata!« Tisti mah je Meller, ki je bil izprevidel, da ne sme izgubiti niti trenutka več, pritisnil na stikalni gumb pri tleh, ki ga je mogel brez težave doseči. In spet je Luč ugasnila. Vrata so se s treskom podrla v vežo. Nekaj redarjev je planilo na dvorišče. »Pazite, da nihče ne uide!« je besno zarjovel nadzornik in se široko razkoračil pred vrati. Preklinjal je svojo nepaznost, ki je bila lopovom omo- gočila, da so ianova uporabili zmerom uspešni trik ujtrnjenja luči. Nočna prikazen Mahoma ga je prešinila miseL Zapustil je svojo postojanko in planili v prvi sosednji prostor, šele zdaj se je spomnil, da nima več žepne svetil jke; izgubil jo je bil med ruvanjem. Med tem ko mu je z dvorišča udarjal na uho div. ji hrup, je urno prižigal vžigalico za vžigalico. Nazadnje je našel tapetna vratca. Bila so zaklenjena. Z vso močjo se je zapodil vanje. Zahreščala so in se vdrla. »Miss Holm!« je zaMical Whinstone. »Miss Holm, ali ste tu?! Nič odgovora. Nadzornik se je umiril. Toliko je vedel: če se je dekletu kaj zgodilo, tedaj on, VVhinstone, ne bo miroval, dokler ne dobi Mellerja v pesti. Mož je potem zrel za Mr. Pitta in njegovo lo-putnico na jetniškem dvorišču. Zadnja vžigalica, ki je bila v škatlici, je zagorela. Nadzornik je zdiaj zagledal na ozki zofi negibno postavo. Ze se je sklonil k nji. Kar oddahnil se je, ko je videl, da je Patricija samo omedlela. In prav tisti hip se je zdramila v zavest. Zavpila ie, ko je videla tujega moža, ki se je sklanjal nad njo. Nato je začula tolažilne besede mladega nadzornika, ki se ji je dal spoznati. Patricija se je na-smelnila — Whinstone tega v temi na žalost ni mogel videti — in se poizkusila vzravnati. Nadzornik jo je rahlo potisnil na zofo. »Ne, ostanite za zdaj talko, mtes Holm! Po razburjenjih nocojšnjega večera vam nekoliko oddiha ne bo škodilo. Jaz moram aasno pogledati, kaj so opravili moji ljudje, pa se takoj vrnem. Ali se mar bojite ostati nekaj minut sami? Zdaj se vam ne more nič več zgoditi, hiša je zasedena od redarjev«. Patricija mu je zatrdila, da jo lahko brez skrbi pusti samo. V hiši je bilo zmerom tema Ko je Whinstone brez posebne previdnosti stopil v predsob je, sta se vrgli nanj dve mogočni postavi. S precejšnjim trudom se mu je posrečilo, da se ju je otrese!. Skozi odprta vrata je videl na dvorišču nekaj redarjev. »Halo, semkaj!!« je zaklical. Tisti mah sta nasprotnika vnovič planila nadenj. A že sta pridirjala dva redarja. Potem je ležal VVhinstone na tleh, in električna svetiljka mu je sevala v obraz. Nadzorniku, ki se je bil zavedel smešnega položaja, je bila malo prijazna beseda že na jeziku — v boju je bil izkupil čedno bunko — a še za časa je izprevidel, da niso ljudje ničesar zakrivili. »Nič ne bi škodilo, če bi malce bolj nežno ravnali z menoj,« je suho rekel policijskemu naredniku. »Nadzornik VVhinstone sem, iz Scotland Yarda!« Dokaj osorno je zavrnil narednika, ki mu je hotel pomagati, in vstal. Bunka na njegovem čelu ni bila majhna. »Ne zamerite, sir,« je v nemajhni zadregi rekel ■vodja poBkijske obhodnice, >oni cferugi gospod nadzornik ni nič omenil o vas... « VVhinstona je izpreletel zelo neprijeten sum. »Katerega nadzornika mislite?!« Narednik ga je presenečen pogledal. »Vašega tovariša, ki nas je sprejel na dvorišču!« »Kje je zdaj?« je hitro vprašal VVhinstone. »Telefonirat je šel. Rekel je, da mora takoj poročati v Scotland Yard in da se precej nato vrne... « To pot nadzornik VVhinstone ni več pogoltnil krepke besede, ki mu je bila prej na jeziku. Še preden mu je narednik utegnil opisati neznanega nadzornika, je vedel, kdo je bil in da bo zaman čakal njegove vrnitve. Meller je bil na vso moč prekanjen lopov in se je bil spretno rešil iz zagate. VVhin. stone je bil že pripravljen na najhujše in je zato z zadovoljstvom zvedel, da so ostala dva prijeli. Meller, ki se je naredniku legitimiral s scotland-yards'ko izkaznico, se očividino ni bil upal rešiti svojih pajdašev. Nadzornik je ukazal naredniku, naj pod strogim nadzorstvom spravi ujetnika v Scotland Yard. Zdaj je šel VVhinstone k Patriciji Luč je že gorela; dekle je sedelo na robu zofe in s hvaležnim smehljajem pozdravilo rešitelja. Ob tem smehljaju je VVhinstone za trenutek pozabil celo svojo nejevoljo nad tem, da je bil Meller ušel. Prav za prav je imel namen, da ošteje Patricijo zaradi njene lahkomiselnosti. Zdaj je pa samo rekel: »Veseli me, miss Kolin, da ste ušli nevarnosti!« Naša velika spomladanska akcija traja zelo čas! Izkoristite priliko! Ta praktični KADET-80X foto-aparat obenem s tremi ISOCIIROM filmi, dobite pri vsakem f o to trgovcu. Ognjegasni aparati PASTOR pogase vsak požar trenutno. Na Zagrebškem Zboru poskusno gašenje. »PASTOR« — Zagreb, Gunduličeva ul. 9. s. 9®!, Pri polni nevrasteniji uporablja se fiziološki ekstrakt iz žleze močnih in zdravih živali (»Kalefluid«), — Zahtevajte brezplačno podrobno literaturo: Beograd, Masar.vkova 9, tel. 25981. Miloš Markovič. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. Reg. S. br. 5300/32. Bt»wla i Din, OaveE S I>;g. za šifro ali lajanje naslova fi Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Leto dni brezplačno oskrbo v lastni hiš: (vas) nudim tistemu, ki do Božl-fca posod;; trgovki posestnih Din lO.RiO. Smole, — Stari trg 24/1. 10218-14 Službo dobi Beseda i Din 1av«k 8 Du. la šifre »li lajanje naslova 9 Dia. Na.imanj$ tneaeic 17 Dia Iščejo se pletilje ki prevzamejo delo oa dom. Zglasijo naj se 36. aprila Jos. Kune & Comp.. Mi ošičeva e. 3S. 10169-1 E Viničar dobi latoj zaposlitev na malem posestvu, ki iine vini carsko šolo ionudbe poslati, z navedbo mesečne plaie, oa tvornioo tautna d- d. ffsak. 10141-1 Blagajničarko xa trertiko v večjem podjetja, iščem za takoj. Javijo naj se samo izvežba-ne. Naslov v vseb poelo valnicah Jutra. 10350-1 Za takojšen nastop sprejmemo kovino-strugarja (Ei-send.re.her). — Prednost imajo neoženjeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod šifro »Dobro mesto«. 10136-1 Foto pomočnico(lta) Bprejmem za amatersko izdelavo. — Prednost v tej stroki že zaposlene. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna zaposl-tev«. 10314-4 Pomočnika prvovrstnega. za rezi hi Štance, sprejme takoj večja ielezodndustrija. — Obširne ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na Interre-klam d. d. /agreh. Masa-rykova 28 pod >E:senindu-strie 486-10«. 10166-1 Tajnico damo, vešeo nemščine in več drugih jezikov, knjigovodstva in korespondence, sprejmem. Ponudbe 8 prepisi spričeval na hotel Ambasador, Split. 10195-1 Brivski pomočnik dober delavec zm • tud» bubi-štucanja, dobi taikoj mesto. Ana Šv.ga. frizerka, Celje, Mariborska 7. 1082-1 Sluibeišče tfsaka 50 »f, la vek 8 Din ta šifre ajt 4a lanje J Din; naj manjši tnesek IS Din Brivski pomočnik bub; štucer, dober, soliden delavec, vojasJrne prost, išče stalno mest« v boljši delavnici. Nastopi po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutm 10121-2 Beseda j Dm lavek 8 Da za šifro »li lajanj« aa*lov» 5 Din Kajmanjš' tnssek 17 Din Agilen potnik z dobrim nastopom in radii inkasa kavesje zanožen. dobi stalno mesto v vpeljani vinski trgovini. Hrana in stanovanje v hriši. Ponudbe na ogi. «dd. Jutra pod šifro »Tudi šofeT«. 10338-5 Beseda l Din. Oavek t Din. za 5ifr» ti' lajanje naslova 3 Din Najmanjši tnesek 17 Din. Razna starinska oprava itd. in skoro] nov pisalni stroj, naprodaj. Kolodvorska ul. 35/1. desno. 10216-6 Pohištvn Pohištvo spalnice, jedilnice ter kuhinjske opreme — ugodno kupite pri Cerne Avgust, mizarstvo, Zg. Šiška, Ljubljana. 101(9-12 Cenene opreme za spalnice tn kuhinje rav nokar izdelane po sodobnih načrtih imajn na zalogi. Berlif Rok, mizar Ljubljana—Zapuže. 30160-12 Pohištvo! KdoT si želi nabaviti lepo. moderno in trpežno stanovanjsko opremo in po konkurenčnih cenah, — naj si ogleda zalogo pohištva pri Josip Kuhar, Št. Vid št. 79 nad Ljubljano. 10151-12 Beseda i Dm, davek 9 Dn. za šifre »u dajanje naslova 5 Din. Najmanj!1' znesek 17 Din Več šivalnih strojev dobro ohranjenih specijalnih strojev za gumbnice, prodam. Vse na električni pogon. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod značko »Elka««. 10049-29 Jh. r/. Kolesa malo rabljena prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti kni-žanske cerkve). 10033-1)1 ta Str« sil dajanje naslova Beseda 1 Din lavek 8 Din. J Din Najmanjši tnesek 17 Din. Trstja ne delanega, kupim večjo množino. — Jože Steblaj, Domžale, Savska c. 27. 10206-7 Beseda 1 Din. lavek 8 Din. ts šifro «41 lajanje naslov* š Din Najmanjši tneeea 17 Din 20.000 Din išče trgovka. VknjHba f. mesto, 18®/« obresti. Ponudbe pod »Apel trgovcem« na ogl. odd. Jutra. 10GI9-16 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 84 V notranjosti so ležali ubogi svetovni potniki skoraj nezavestni vrhu nakopičene oprave svojega letala in niso niti slutili, kaj se zunaj pripravlja ... Domačini so se bili namreč vsi besni pripravili na boj s pošastjo, ki je bila razdejala hišo in skalila njihov blaženi mir, ter so se po prstih, z namerjenimi sulicami grozeče bližali »Pulexu« ... AL. PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova al 14/1. Telefon »10 izposluje nakup ln prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daje brezplačno 39-16 Posojila aobe državni m samo upravni usiuZbtna v LjuDijanj v gotovm. ;n olagovn.it> bonih. »Hei ines». Informacije Tav carjeva 2. 87-16 Večjo vlogo Kmetske posojilnice ljublj. dam na odplačilo, proti dobri garancijo — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka li. Telef. 3,-10. 10227-56 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupim. PonuMbe z navedbo cene poslati na Ličen Maks, Mežica. 10189-16 Beseda 1 Din. lavek 8 Dn. za šifro ali lajanje naslova a Din. Najmanjši tnesek 17 Om Parno pekarno oddam v lHijem saano finančno zmožni owhi. Cen j. ponudbe na oigl. odd. Jutra pod šifro »V ve-fcjem indust. mestu. 10191-17 Gostilno na račun v sredtšču Ljubljane oddam fakoj. Ponud-be na ogl odd. Jutra pod »Upeljonac. 10289-17 Ibokali Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dn. Najmanjši znesek 17 Din. Za poslovne prostore iščem primerno stanovanje dveh do štirih sob, ali pa lokal s stranskimi prostori v strogem centru Ljubljane, za avgust, november ali preje. Naslov v vseb poslovalnicah Jutm. 96L1-19 Besed« 1 Dm. 1aveJt 8 Dn. za šifro al! lajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Večje število parcel kompleksov, posestev, got tov, trgovskih is Mano va.njsk.it) Bii t«f ril Idi □»prodaj gradbena strokovni Izobraženi posredovale« Kunaver Ludvik. Cesta 39. okt. št. ft. TeJelon 87-83. Pooblaščeni pad^j in sodni »enitelj ta nasvete brezplačno n* raspolsgo. 69-20 Travnik v Črni vasi, 16.J00 k v. m, goveja mrv v ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10210-00 Hiša z mesnico Hiša stoja v sredini trga pri železnici. V hiši je dobro vpeljana mesnica. Klavnica, kuhinja, sušilnica, le-ienica, hlev, veliki vrt. — Pet velikih sob, kuhinja. Cena 45.00 Din. Zaradi odhoda naprodaj. Naslov v veeh poslovalnicami Jutra. 10192-20 Novo zgrajena restavracija se oddaja s 1. majem v najem. — Pismene ponudbe do 30. t. m. na tvrdko Lesna industrija »Vintgar«, pošta Gorje pri Bledu, kjer so na vpogled pogoji. Naprodaj posestvo 3 stanovanjskih hiš. z gostilno, pekarijo. trgovino 70 hektarov gozda, žaga, lepa vodna moč. tik plovne reke, blizu industrijskega centra in kolodvora. Cena 220.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra poa »Ugodna redka prilika«. 10245-3) Hišo z vrtom ugodno prodam ob glavni cesti, Brežice, kolodvor. — Kostajnšek Ivan. 1(1236-20 Stanovanje Seseda 1 Din. laveb 8 Dn za šifro sli dajanje naelovt 3 Din. Najmanj? tnesek -.1 Din. Solnčno stanovanje 4 ali 2 sobno, v sredini mesta, oddam L maja. — Obkt, Sv. Petra c. IS. 10235-31 mSERIRAJ V „JUTRU"! Stanovanja Eno ali dvosobno stanovanje išče za 1. maj snažna in poštena stranka 3 oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnica redna in točna«. 10204-21« Sobo oddd Beseda 1 Din. lavek S Dm, za šifro ali lajanje naslova j Din Najmanjši znesek 17 Din. Separirano sobo opremljeno, o :dam. Cena Din liSO. Naslov v vseh po-stovudnicah Jutra. 10341-93 Lepo sobo s prisebnim vhodom oddam ali 2 vezani. Mestna trg 17/H, vna-ta 8. 10263-28 Sobo s kopalnico oddaim gospodu. Vodnikov trg 3/IL 10384-28 Prazno sobo s posebnim vhodom s stop-n^c. oddam takoj aJi pozneje. Languscva ulica 17. (Mirje. 10347 -2?» Opremljeno sobo solnčno in rrafci« s posebnim vbodom !n souporabo kopalnice oddam. Cesta na Rožnik 47. 10268-33 Sobo lepo opremljeno, e posebnim vhodom na Mir ju, v bližini banske uprave, oddam stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1021B-33 Sobe išče Dve sobi za pisnrno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centerrc. 102S4-33o ZAHVALA Moj pokojni soprog LJUDEVIK se je zavaroval 1. XII. 1935 na življenje na glavnico Din S0.000.—« Dolžnost mi narekuje, da se JUGOSLOVANSKI ZAVAROVALNI BANKI »SLAVIJI« za hitro in točno izplačilo javno zahvalim ter jo vsakomur najtopleje priporočam. RAKEK, dne 22. aprila 1937. FRANČIŠKA VIDRIH. SUEDGSTEOFA trgovska agentura d. z o. z. BERLIN NW 7, UNTER DEN LEST)EN 36 Prevzemamo vaša zastopstva za nakup in prodajo v Nemčiji kot specijalisti za jugovzhodno-evropske kupčije. Pišite nam takoj da zamoremo še na BRESLAVSKEM IMPORTNEM VELESEJMU od 5.-9. maja za Vas uspešno posredovati. Potrta globoke žalosti naznanjam, da je danes nenadoma umrl naš predobri soprog in oče, brat, stric, gospod JOŽE NOVAK stavbni polir I * Zemski ostanki se prepeljejo v nedeljo, 25. aprila iz mrtvaške veže splošne ljubljanske bolnice v Tacen do št. 17, odkoder se prenese ob 15.30 na farno pokopališče v šmartin pod šmarno goro. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 30. aprila ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. V LJUBLJANI, dne 23. aprila 1937. MARIJA, soproga; JOŽICA, hči in ostalo sorodstvo. Vsaka oaseds 2 Din; davek 8 Din. ta dajanje naslova S Din; najmanjši tnesek 20 Din Trgovec išče mlanje s starejšo samostojno, osamljeno damo, v s-vrho skupnega gospodinjstva. 50 let star, popolnoma osamljen, s sigurno eksistenco. Ponudbe na na ogl. odd. Jutra pod »Spomilad 50«. 10301-26 Izgubljeno Bel lovski pes s črnimi pikami z znamko št. 394 se je zatekel. Oddati proti nagradi Dr. Luck-mann. Gradišče št. 4. H0251-28 Trenškotl. feterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za p am pa rlce, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Drejnje Davorin RavtJen* tofafc m fconaorcH »Jutra« Addf Rfbnikaf, Za Narodno tiskarno & d. kot tlskarnarja Fran Jeran. ^ SSa inseratnt del fr Odgovorni »loj« Nova* » CJnbljaot 1