PRIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Povračilo škode, ki so jo slorili v Evropi fašistični in nacistični razbojniki, je zagotovljeno z listino OZN in se izvaja povsod razen v Trstu. Zato zahtevamo tudi tržaški Slovenci, da se nam vsa škoda, ki nam jo je prizadejal fašistični režim, v celoti povrne! Letn VT . ^tpv 1 /1 CA1\ Poštnina plačana v gotovini L810 v l Oiev. iou Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, torek 11. julija 1950 Cena 15 lir Protestno zborovanje slovenskih tržaških prosvetnih delavcev in intelektualcev ob 30-letnici požiga Narodnega doma v Trstu Zahtevamo povračilo kulturne shode! Angloameriška vojaška uprava mora kot zaupna uprava popraviti krivice in poravnati kulturno škodo, ki jo je Slovencem povzročil fašizem, ter povrniti vse tisto, kar smo imeli, in s tem omogočiti vsem panogam slovenske kulture razvoj in napredek in jim zgraditi SLOVENSKI KULTURNI DOM V TRSTU Jj£50tt/C/JA slovenskih tržaških prosvetnih delavcev in intelektualcev, sprejeta na Protestnem zborovanju oh 30-letnici požiga Narodnega doma v Irstu Slovensko tržaško ljudstvo se je moralo v borbi proti narodnemu in socialnemu zatilju s strani nemškega imperializma in italijanskega iredentizma zateči k samopomoči in si * lastnimi sredstvi in žulji postaviti svoje središče — NARODNI DOM v Trstu, v kate-je osredotočilo vse svoje organizirano prosvetno delo. S tem je postal Narodni dom v »rstu žarišče vsemu slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem, ki je tako poudarilo, da Je Trst ®l*govo prosvetno in gospodarsko središče. Iz Narodnega doma je na začetku tega stoletja izšlo nešteto izpodhud za razvoj in navedek slovenskega kulturnega, umetniškega in gospodarskega življenja. Ko je imperialistična Italija pod pretvezo, da osvaja nacionalno ozemlje, zasedla Primorsko, je začela z nasiljem, ki se je z nastopom fažizma izpremenilo v odkrit teror; pregani so slovensko prebivalstvo in mu uničevali gospodarsko in kulturno dejavnost. Prvo poglavje lašističnega terorja je bil požig Narodnega desna v Trstu dne 13. julija ki pomeni v zgodovini tržaških Slovencev napoved narodnega iztrebljanja, obenem pa tudi Pripravo za nadaljnja osvajanja. Po tem terorističnem dejanju je fašizem začel uniče- v*ti slovensko prosveto, šoistvo in gospodarstvo in je iz javnega življenja pregnal slovenski jezik. Temu terorju se je slovensko ljudstvo uprlo z vztrajnim zbiranjem vseh narodnih in je pozneje prešlo v odločen upor proti fašizmu. Nastopili so bazoviški junaki, polnile w se ječe in posebna sodišča so izrekala smrtne obsodbe. Primorsko ljudstvo je tako postalo borben zaveznik mednarodnega protifašističnega gi-anja in se je v narodnoosvobodilni borbi v celoti udeležilo upora vsega slovenskega naroda proti okupatorju. Z zmago nad fašizmom si je priborilo osvobojenje in ustvarilo pogoje, da se mu po-VSe krivlce> ki -f*h Je povzročila fašistična Italija. Toda imperializem nas je oropal Priborjenih pravic in anglo-ameriška vojaška uprava uporablja še danes za vzdrževanje in adaljevanje krivic fašistično zakonodajo. Italijanski šovinisti so se popolnoma Izenačili s faktičnimi požigalci Narodnega doma, prezirajo naš obstoj in nam ne priznavajo nobenih človečanskih in narodnih pravic. 30 i ^lovenski tržaški prosvetni delavci in intelektualci, zbrani na protestnem zborovanju ob nra P0žiga Narodnega doma v Trstu, ugotavljamo, da mera anglo-ameriška vojaška u-PovzrJn* 2aupna uprava Popraviti krivice in poravnati kulturno škodo, ki jo je Slovencem vrne Sl aŠWem’ in ustvariti na tem ozemlju popolno enakopravnost na ta način, da se po-kuit.ir„«Vencem vse tisto, kar smo imeli, in da nam omogoči svoboden razvoj v narodnem, urnem ,n gospodarskem življenju. "Iti v J*,ovenske prosvetne, umetniške in znanstvene ustanove so na Tržaškem razvile plodno ik>„ "eslransko delovanje, a nimajo zadostnih gmotnih pogojev za uspešen razvoj. Vsem tem °gam slovenske kulture je treba omogočiti razvoj in napredek in Jim zgraditi — SLOMŠKI KULTURNI DOM V TRSTU. V TRSTU, dne 9. Julija 1950. V nedeljo dopoldne se je vršilo v dvorani na stadionu »Prvi maj» protestno zborovanje slovenskih tržaških prosvetnih delavcev in intelektualcev, ki ga je ob priliki tridesete obletnice razbojniškega požiga naše. ga Narodnega doma v Trstu sklicala SLOVENSKO-HRVAT SKA PROSVETNA ZVEZA. Zborovanje je otvoril predsed nik SHPZ tov. dr. prof. ANDREJ BUDAL ter predlagal izvolitev predsedstva, ki so ga navzoči na predlog tov. ZIDARIČA iz Sempolaja izvolili izmed zborovalcev in sicer: dr. Budal, dr. Bartol, Fr. Venturini, Mo-dest Sancin in dr. Jože Dekleva. Tov. Budal je v jedrnatih besedah orisal pomen in namen zborovanja ter podal besedo tov. dr. Deklevi. Govor tov. Dekleve objavljamo spodaj v celoti. Tov. dr. S. Oblak o materialni škodi O splošni sliki škode in vseh ostalih posledicah požiga Narod nega doma je govoril nato tov. dr. STANISLAV OBLAK, ki je do podrobnosti opisal in izračunal vso gospodarsko škodo ki smo jo tržaški Slovenci utrpeli zaradi požiga Narodnega doma. Zaradi velike važnosti in zanimivosti podatkov, ki jih je navedel tov. dr. Oblak, bomo v jutrišnji številki njegovo poročilo objavili v celoti. Za sedaj omenjamo le, da dosega v današnji lirski vrednosti škoda, ki nam je bila pred 30 leti prizadejana, okrog 20 milijard lir. Gledališki igralec in režiser tov. Modest Sancin je nato govoril ° t->s'i ogromni škodi, ki jo je utrpela slovenska gledališka umetnost jn ki jo kljub zma gi nad fašizmom ter zaradi ne-povrnjene škode prenaša že pet let Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje, ker še Andska vojska blizu reke Kum ^a^izani so se izkrcali v pristanišču Asanman, 60 km južno od tanišča Inčon - Osvobojena so mesta Tinhkon, Šinan in Šunson ^Chunchon SEOUL ■i zemljevid, prikazuje smer prodiranja ljudske vojake 'cki Kum, kjer je Mac Arthur organiziral novo e«&° črto in dalje proti mestu Taejon. ki Je začasna i . Cr»i!ca Južne Koreje. i0,0 Th?lno ozemlje označuje področje partizanov, ki ogro-četT^anišče Fusan, v katerem Američani izkrcavajo svo-7® so ',t(inJce in letala ter jih pošiljajo na fronto. Partizani ^0na izkrcali tudi na zapadni obali —- 60 km južno oa 6sto r, V(Jjska je osvobodila fi. j, Peko ameriško vojno Pasite . k°jih za osvoboditev n*1 ves i? blI° ubitih in ranje-k^lh *ak«r 300 Američanov, . *9 lj * Sestreljenih je A dška , 0riikih letal, dva a-liVišk, !alca st« bila zajela, lik' S° Zbe» f’ nadal3uje Poro-Voin in zaPUstile ve-V J muteriala. Mesto Sunšon pa je bilo osvobojeno 8. julija ob 9. url, pri tem je bilo zajetih 600 južnokorejskih vojakov in 6 oklopnih vozil. Moskovski radio je objavil besedilo govora, ki ga je imel po seulskem radiu bivši minister za notranje zadeve južno* korejske vlade Kimisek. Iz tega je. razvidno, da je Sigmanrea že julija 1949. nameraval navaliti na Severno Koreio. To pa so preprečili partizani, ki so delovali na jugu, zaradi tega je bilo dano povelje za napad komaj 25. junija t. 1. Glede na trditev, da so sile LR Koreje izvedle napad, je Kimisek izjavil: »To je nesramna laž». Poročilo ameriškega glavnega stana pravi, da so se oddel- ki ljudske vojske izkrcali v zalivu Asanman in so napredo-yali v smeri proti jugovzhodu in spravili v nevarnost levo krilo Američanov. Na tem področju so se danes vršili ogorčeni boji, bale se je Američanom z neprestanim in težkim letalskim bombardiranjem posrečilo zaustaviti napredovanje teh oddelkov. Zaliv Asanman leži na zahodni korejski obali 60 km jiužno od pristanišča in-čona. Glavne točke vojaškega položaja na Koreji so po ameriških virih sledeča; Predstraže ljudske vojske so prispele od 15 do 20 milj severno od Taejona, začasne prestolnice južnokorejske vlade. Napredovanje ljudske vojske je popustilo, vendar pa da pričakujejo nov napad na ameriško obrambno črto na reki KUM. Ameriški piloti trdijo, da so brez prestanka bombardirali severnokorejske tanke in vozila na cesitah, ki vodijo v Taejon. Ameriški bataljon, ki je bil obkoljen severno od Taejona, je razbit obroč in dosegel glavnino ameriških čet. Ameriško poročilo, izdano danes II. t. m. ob 7.3o zjutraj po krajevnem času pravi, da so danes posegli v borbo prvi ameriški tanki dvajset mili se. verno od Taejona. Ena kolona ljudske vojske se je pognala tako daleč na jug, da 'je le še tri milje od reke Kuem, kjei pravijo Američani, da bodo ustvarili črto, čez katero se ne bodo več umaknili na jug. Poročajo, da so Američani zgradili v Južni Koreji novo letališče, pd koder bodo sedaj ameriška vojna letala napadala ljudsko vojako in Sevehto Korejo, Prav tako poročajo, da so Američani uvedli nov način bombardiranja tankov ljudske vojske. Namesto da bi jih ob-metavali z navadnimi bombami, posujejo tla s posebnimi gazolinskimi bombami »Napalm«, ki spremenijo zemljišča okrog tanka v goreč tlak. Ministrstvo za obrambo v Washingtonu je zahtevalo takojšen vpoklic 20 tisoč mož. To vest je objavil, predstavnik ministrstva. Dopartrnan za državno obrambo je javil, da bo nocoj skupina ameriških generalov zapustila Washington, ker odpotuje V Tokio. Imeli bodo konferenco z generalom Mac Arthurjem, s katerim bodo nro. učili možnosti, kako bi hitreje pošiljali pomoč in vojaški ma. teriai na Korejo. Svet za zakonodajo in razvoj ljudske oblasti . BEOGRAD, 10. — Prezidij ljudske skupščine FLRJ je imenoval 12 članov Sveta za zakonodajo in razvoj ljudske oblasti. Člani sveta so: predsednik Edvard Kardelj, namestnik ministrskega predsednika in zunanji minister; elani: Aleksander Rankovič,, notranji minister, Blagoje Neškovič, predsednik državne kontrolne komisije. Milovan Djilas, Rodoljub Colakovič. Frane Frol. Boris Kidrič. Milemtije Popovič, Svetozar Vukmanovič. Mijalko Todorovič, Ljubodrag Djurlč m Osman Karabegovič. Kot je znano, je bil ta svet ustanovljen z namenom, da se decentralizira državna , uprava ter prepreči v njej birokratizacija. Današnja «Bort>a» pile. da se v vrstah češkoslovaške KP pri. pravlja nova čistka, List poudarja, so periodične čistke v državah Vzhodne Evrope zelo: pogoste ter piše, da je to novo čistko v CSR povzročilo upiranje in opozicija češkoslovaških komunistov proti politi- ki njihovih voditeljev. Glede na članek Svernove,. ki je bil nedavno objavljen v »Rude pravo«,, glasilu češkoslovaške KP, in v katerem Svemova trdi. da bo »čistka tokrat mnogo bolj stroga kot leta 1948», zaključuje Borba, da to ni način Za okrepitev partije, kajti namesto karieristov in škodljivih elementov bo čistka prizadela prave revolucionarje, tako da bo napravila iz partije pokoren instrument Kominfor-mu- Valenci oroii lesnoldu III BRUSELJ, 10. — Poročilo valonskega kongresa, organizacije, ki jpdjučuje razna gibanja za federativno ureditev, javlja, da bo v sredo dan protesta proti povratku kralja Leopolda III. v vseh večjih mestih Valonije. Poročilo dostavlja, da bodo sindikalne organizacije proglasile stavko za 24 ur. vedno nima in niti ne more do. biti primerne dvorane za svoje nastope. Tov. Sancin je med dru gim dejal: Tov. M. Sancin: »Naši domovi so ostali več ali manj porušeni, naše kulturne ustanove se po večini stiskajo po privatnih stanovanjih. Naše gledališče ta naša najbolj vid na kulturna ustanova — pa mora nastopali p0 skrajno neprimernih odrih po naši okolici. Istočasno pa moramo gledati, kako se šopirijo po obeh največjih tržaških gledališčih razne italijanske tegtrske skupine, katerih premnoge niso najmanj vredne, da nosijo ponosno ime — gledališče. Pravico imamo zahtevati, da se nam vrne, kar nam je bilo s silo vzeto ali uničeno. Mislim, da sploh ni potrebno poudarjati, da smo tukaj doma, t. j. na svojem. To vedo tako v New Yorku kot v Londonu. Zato z vso pravico zahtevamo, da nam zgrbijo naš narodni in kultur-nl dom in z njim slovensko gledališče. Naše gledališče je s svojimi kvalitetnimi predstava-mi, ki mirno prenesejo še tako strogo kritiko, dokazalo, da ima pravico do svoje gledališke dvorane v samem središču Trstabi Nato je tov. Sancin poudaril, da prihajajo v Trst razne nemške in angleške gledališke skupine, ki jim tukajšnje oblasti takoj dajo na razpolago najlepše in največje gledališke dvorane. Tako je v zadnjih dneh društvo «British -— Triestino Group«, ki ima nalogo posredovati Tržačanom in »tukaj živečim Angležem« kulturne stike z Anglijo, p0'.’ci,>iio angleško i-gralsko skupino »Old Wick». «Tu živečih Angležev« je v našem mestu po mirovni pogodbi menda 5000, kljub temu pa ne smatrajo za potrebno napolniti gledališko dvorano, ko gostujejo njihovi res odlični igralci, kajti gledališče »Verdi« ob njihovem gostovanju ni bilo niti od daleč razprodano. »Tovariši in tovarišice — je dejal tov. Sancin — z mirno vestjo in lahko Povemo tem pre hodnim oblastem, da v našem gledališču v Požganem' Narodnem domu ni mkoli zevala taka praznina, kot je zevala posebno pri drugi Predstavi »Old Wicka»! In prav tako mirno lab ko trdimo, da bo naše gledališče v središču Trsta vedno razprodano! Da je tako, pričajo naše predstave vse Povsod, kjer koli SNG nastopa.« «Ponavljamo našo zahtevo — je zaključil svoj1 govor tov. Modest Sancin Dajte nam naše gledališče, naš narodni kulturni dom, ki nam ga je uničil bes italijanskih fasistov in šovinistov. Ce bo ostal tudi naš današnji upravičeni protest le klic vpijočega v puščavi, bomo morali ponovno ugotoviti, da ste gospodje pri ZVU resnično, po stali zaščitniki tigtih, proti katerim smo se v zadnjih letih skupno borili.« Tov. U. Vrabec: pevovodja in skladatelt tov UBALD VRABEC je spregovoril O GLASBENI MATICI, ki je delovala v požganem Narodnem'domu in ki je bila takrat naša osrednja reprezentativna glasbena ustanova, y katere okrilju je deloval odličen mešani pevski zbor, orkester, glasbena šola itd. Tdv. Vrabec je omenil celo vrsto imen slovitih slovenskih glasbenikov, ki sc izšli iz tržaške Glasbene matice ter obširno govoru o njihovem delovanju ter nadaljeval; »Vse. možnosti našega glasbenega razvoja jg fašizem uničil s požigom Narodnega doma. Človek bi pričakoval, da se bodo po uničenju fašizma popravile vse krivice, ki smo jih utrpeli. Vse velike file so sle v vojno z. najplemeniteišimi krilaticami Logično in naravno in pravično bi bilo, da bi se sloven-skeiriu narodu, ki biva na tem teritoriju po končani vojni in uničenem fašizmu popravile vse krivice. Tudi naš teritorij je bil osvobojen. Partizanska vojska je osvobodila tudi Trst. Mednarodna politična konstelacija ni dopustila, da bi v Trstu ostali njegovi osvoboditelji, vendar so kasneje Trst zasedle Čete, ki so bile naši zavezniki. Upravičeno smo tudi od njih pričakovali popravo krivic. Toda z obžalovanjem moramo danes ugotoviti, da se Glasbena matica danes nahaja prav v istem položaju, kakor je bila po požigu Narodnega doma. Rrav tako kakor se je takrat Glasbena matica zatekla v razna predmestja, v tesne neprimerne sobice, ko se je zbor selil iz Rojana k Sv. Jakobu in obratno, ko se je vršil pouk na Greti v privatnem stanovanju, v Skednju v privatnem stanovanju, pri Sv. Jakobu na stari policiji itd. prav tako brez strehe Je Glasbena matica tudi danes«. Nato je tov. dr KUKANJA govoril o potrebi prostorov za slovensko knjižnico, katera Z VČERAJŠNJEGA PROTESTNEGA ZBOROVANJA NA STADIONU »PRVI MAJ« kljub lepemu številu knjig ne more razviti tistega delovanja, zaradi katerega je bila ustanovljena. Zato zahtevamo tudi za našo slovensko študijsko knjižnico dostojno streho in od te svoje opravičene zahteve ne bomo odstopili. Tov. dl*. BERCE’ pa je v svojem govoru poudaril, da je škoda, ki je bila storjena s požigom Narodnega doma — škoda storjena všem Slovencem. Zato .smo oh zahtevi za poravnavo škode vsi Slovenci brez razlike složni. Pri tem ne more držati noben izgovor, da mirovna pogodba Je ni uveljavljena, kajti načelo vrnitve škode, ki so jo povzročili fašisti in nacisti, je načelo, ki ga vse. buje osnovna listina Združenih narodov in ki ga izvajajo v Nemčiji in Avstriji ter zahtevamo, dg ga končno začnejo izvajati tudi pri nas! Ob koncu zborovanja jo tov. dr. BUDAL predložil prisotnim resolucijo, ki jo objavljamo na gornjem mestu našega dnevnika in ki so jo navzoči prosvetni delavci in intelektualci soglasno sprejeli in podpisali. Resolucija bo poslana na Organizacijo združenih narodov v Lake Success. Govor lov. dr. Čeravno so se morali Slovenci boriti v izredno težkih prilikah proti prodirajočim in vsestransko podprtim kulturnim in političnim navalom germanizma, so uspeli s svojo ži-lavostjo. požrtvovalnostjo in prirojenim organizacijskim 6mi*lom kaj kmalu premagati vse' ovire kulturnega napredki, se dvigniti iz zaostalosti, dohiteti bolj razvite narode in korakati nato tesno ob njihovem boku na raznih področjih kulturnega in gospodarskega snovanja in tekmovanja. Primorski Slovenci, izpostavljeni italijanizaciji so kaj radi sprejeli pobude iz Ljubljane in —- zdramljeni po splošno revolucionarnem poletu — ustanovili leta 1848 slovenski in hrvaški izobraženci prvo postojanko v Trstu - »Slavljansko društvo«, ki se je kmalu preimenovalo v «Slavljansko čitalnico« in zače-lp tudi izdajati prvi politični mesečnik kot svoje društveno glasilo, Nato in zlasti po letu 1868, so bile ustanovljene v mestu in okolici nove čitalnice, med katerimi so bile najbolj agilne v Rojanu in Skednju, na Opčinah in pri Sv. Ivanu. Uspevale so kot prave učilnice za ljudstvo, ki 90 gg kulturno in nacionalno dvigale in vzgajale z raznimi kulturnimi prireditvami, čeprav manjšega obsega. Omenim naj piimogrede. da so tudi tedaj Italijani z rte. prijazni«! očesom spremljali stremljenje Slovencev po kulturnem napredku in že tedaj priredili proti Svetoivančanom bučne demonstracije, ko so s« vračali domov po slovesni otvoritvi rojanske čitalnice. Kakor sem že pripomnil, datira že iz leta 1848 prvi poskus slovenske publicistike, ki je bila postavljena na trden temelj. ko je izšla dne 8. januar, ia 1876 prva številka »EDINOSTI«. ki je postala leta 1894 dnevnik in prenehala izhajati pod pritiskom fašističnega terorja — s celo kopico drugih tednikov in publikacij — dne 4 septembra 1928 po več kot 52 letih koristnega dela za tržaške Slovence. Tudi druge pa- ZARUBIIVOVA »DOSLEDNOST t* Včeraj je zahteval, danes odklanja Pogajanja za mirovno pogodbo z Avstrijo zopet odložena LONDON, 10. — Po raznih domnevah, ali se bodo danes sestali štirje namestniki zunanjih ministrov štirih velesil, ki bi morali pripraviti mirovno pogodbo z Avstrijo, gli pa mogoče do tega sestanka sploh ne bo prišlo, sq se danes popoldne namestniki vendar sestali v londonskem Lancester House. Današnja seja štirih namestni-kov je bila po vrstnem redu že 256. Sovjetski delegat Zarubin se je ustavil ob vPrašanju Trsta. Ko je pječital glavne točke iz note, ki jo je SZ poslala za-padnim Vladam, je dodal, da je sovjetska vlada i0 kršitvah mirovne pogodbe z Italijo gle-de Trsta po zapadnih vladah upravičena misliti, da bodo te Vlade sposobne kršiti tudi po. godbe z Avstrijo. Delegati za-padnih velesil so sevedu te obtožbe Qgorčeno zavrnili, pri tem pa poudarjali, da vpraša, nje Trsta nima nikake zveze z avstrijskim vprašanjem jn da je torej sovjetski delegat to vprašanje sprožil samo, da bi zavlekel razpravljanja. Zapadni predstavniki so na današnjem zasedanju predla, gali, kot poroča agencija United Press, da bi bil sprejet so. vjetski predlog 0 členu 48 bis, ki določa avstrijska plačila So. vjetski zvezi za povojno pomoč. Toda Zarubin tega predloga danes ni hotel spreleti, kar je nekoliko presenetilo. Pred ča. som se je namreč razpravlja- nje p avstrijski mirovni pogodbi ustavilo prav ob členu 48 bis. Tedaj ga je namreč Zaru. bin zahteval, zapadni predstav. nikj pa niso hoteli nanj pristati. Danes pa ne pristana Zarubin... Končno so namestniki prekinili sejo in sklenili, da bodo nadaljevali 7. septembra, Ven. dar pa so zapadni postavili so. vjetskemu predstavniku pogoj, da tudi takrat ne bo govoril o Trstu. Zarubin jč dejal, da se mora glede datuma še dogovoriti s svojo vlado, zapadni pa so dejali, da so- pripravljeni sestati- se že tudi pred 7. septem. brom, če bi Zarubin to želel in pa spet s pogojem, da ne prihaja s tržaškim vprašanjem. noge kulturnega udejstvovanj^ imajo svoje korenike daleč nazaj v preteklem stoletju. Kot osrednja matica naše odr*fce umetnosti, ki Je povezovala številne diletante iz raznih krajev in usmerjala odrsko dejavnost, je bilo ustanovljeno leta 1902 «DRAMATICNO DRUŠTVO«, ki je doživelo izreden razmah in umetniško višino Z ustanovitvijo stalnega odra in krasno dvorano v upepeljenem Narodnem domu. Zaradi usmerjanja glasbenega delovanja ie bilo ustanovljeno «PEVSKO IN GLASBENO DRUŠTVO V TRSTU«, ki je bilo prvotno podružnica leta 1872 ustanovljene Glasbene matice v Ljubljani in se osamosvojilo ter preimenovalo v «TRŽAŠKO GLASBENO MATICO« zaradi spremenjenih političnih razmer. Stremljenje po napredku in osamosvojitvi je prišlo do izraza tudi na drugih področjih lavnega izživljanja, zlasti pa na gospodarskem. Rot sl je utiralo prepričanje, da ni enakopraven in svoboden narod, ki sicer lahko uporablja svoj materinski jezik in iana svoje šole, če ni enakopraven tudi na gospodarskem področju. Se več; da je prazno besedičenje o narodni enakopravnosti, č? ima sicer narodi formalno politično svobodo, toda če na gospodarskem področju tvori samo cšo-,-datek gospodarskem sistemu imperialističnih sil. Kakor med ostalimi Slovenci, je tudi na Primorskem pognala močne korenine zadružna misel, misel medsebojne pomoči. Kot prva zadruga je bilo leta 1898 ustanovljeno še sedaj obstoječe veliko »GOSPODARSKO DRUSTVQ V SKEDNJU«, kateremu so kmalu sledila slična po namenu in obliki: v Barkovljah, Rojanu, LonjerjU, Nabrežini itd. Tem poskusom krajevnega značaja gospodarske krepitve je sledila »TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA«, ki je začela s svojim delovanjem leta 1885, čeravno je bila zaradi raznih ovir registrirana šele leta 1891. Leta 1905 ie bila ustanovljena s kapitalističnimi tendencami JADRANSKA BANKA. leto nato pa »Trgovska obrtna zadruga«. , (Nadaljevanje na 4. strani.) Velika stavka v Milanu MILANO, 10. — Uanes je okrog 180 tisoč delavcev v Milanu zapustilo delo v znak protesta proti množičnim odpustom. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila q stavkah proti odpustom. Rezultati volitev v Schleswig-Holsteinu KIEL. 10. — Veliko presenečenje pri volitvah v Schlesvvig-Holsteinu predstavlja izredno veliko število glasov, ki jih je dobila Zveza beguncev, ki ie dosegla drugo me#to za socialisti. Na tretjem mestu »o Ade-nauerjevi krščanski socialci. Uradni rezultati so naslednji: socialisti 360.256 glasov, krščanski demokrati 258.781, Zveza beguncev 306.856, Danska zveza 71.845 glasov itd. 69 sedežev v parlamentu bo razdeljenih takole; socialisti 19, begunci 15, danska manjšina 4. desnica (od krščanskih demokratov do nemške stranke) 31. Socialisti so izgubili 25 sedežev kar predstavlja hud poraz. Strašne žrtve potresa v Južni Ameriki ZDA in mirovna pogodba z Japonsko NEW YORK, 10. — Diplo- matski dopisnik lista «New York Times« v Waahingtonu piše. da ZDA kljub dogodkom na Koreji predvidevajo nadaljevanje pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko tudi če ta pogodba ne bila dokončna. BOGOTA, 10. — Močan potres na obmejnem področju med Kolumbijo in Venezuelo je zahteval 200 žrtev. Vse prometne zveze med mesti Cuoda, Cucutille in Arboleda so bile prekinjene. Omejena mesta pa so največ pretrpela pri tem potresnem sunku. Na prizadeto področje so že poslali reševalne oddelke. Vseh potresnih sunkov je bilo osem in so si sledili od 8 ure zvečer v soboto pa do 8. ure zjutraj V nedeljo. 2e Po prvem sunku se je prebivalcev polastila panika. Starejši prebivalci se dobro spominjajo na strahoviti potres pred 75 leti, ki je popolnoma uničil mesto Cu-čuta. Vojaščina pomaga pri reševalnem delu. Po poročilu se-izmografskega inštituta na An-dah je potresa krivo gibanje celega bloka Kordiljer, ki išče novo lego. BOGOTA’, JO. — Potres, ki je včeraj prizadel pokrajino Cucuta na nr.ejl med Kolumbijo In Venezuelo, je povzročil smrt preko 200 oseb, 500 je ranjenih', 50 tisoč ljudi je brez strehe, škoda pa gre v ogromne milijone. V današnjih Jutranjih urah so izvlekli izpod razvalin 211 trupel. Potresu je sledil silen naliv. lelal i le temle 23 mrtvih in 7 tanjenih CASABLANCA, 10. — Dahes zjutraj Je letalo «DC 3» letalske družbe »Aigle Azur« strmo, glavilo na letališču v Casablanca, Ko s.e je zgodila nesreča, je bilo v letalu 25 potnikov in 4 člani posadke in ena «ho-stesse«. 23 oseb je bilo ubitih 7 pa močno ožganih. Nekaj trenutkov potem ko je bilo letalo so vzletu že V višini 150 m, se je vžgal en motor. Letalo Je zaradi tega izgubilo na brzini. se zrušilo na letališče in se takoj vnelo. Eden od devetih ranjencev je danes zjutraj izdihnil. Letalo je letelo na progi Pariz-Dakar. Italijanski sini prispeli v Beograd BEOGRAD, 10 — Danes je na beograjsko železniško postajo prispela skupina sindikalistov in italijanskih poljedelskih delavcev, ki bodo na vabilo Zveze jugoslovanskih enotnih sindikatov ostali v Jugoslaviji 15 dni. Italijanske goste Je na po- staji sprejel glavni tajnik jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj. Športne vesti RECIFB, 10. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi premagala tukajšnje moštvo s 5:0 Cole so dali Vukas J. Afitič i« Tomnševič pa po enega■ Sodi! je Anglež Lome. Tekmi je pri-sostovalo preko Zo tiioč oseb. Jugoslovanski nogometni sod nik Leo Lemošii. ki bi moral nastopiti pri tekmi med Sravi. jo in Urugvajem kot rtransk sodnik, je to odklonil, ker te Ho za tekmo, t) kateri je na stopilo moštvo Francove jaši-stične Španije- ZAGREB, 10, — Dunajsko košarkarsko moštvo PostžSport verein je izgubilo tekme t tukajšnjo «Mladost 0» s 41:17, « • 4» BEOGRAD, 10. — Nogometno moštvo »Afakabi« ij jfel Aviva je danes nastopil0 v Subotici proti sSpartakus, ki Je zmagal z 2:1. • # • HAVANA, 10. — v tekmovanju za Davisov pokal je Mehika zmagala proti Kubi in se tako kvalificirala za igranje v naslednjem, kolu. ni in članice. Rajanje pod mlaji (folklora) članice in člani. Važno je, da se nastopa vsi udeležimo in da smo dobro pripravljeni. Počitniški tečaji Dijaške matice Za dijake s popravnimi izpiti bodo priredili v Dijaškem domu med letošnjimi počitnicami počitniške tečaje,' ki bodo trajali od 15. avgusta do 15., septembra. Prijave bo sprejemala upra-iva Dijaškesa doma v Trstu, ;U1. Buonarroti št. 31 do 31. julija t. 1. Tam prejmete tudi potrebna pojasnila. ■> r morja«, Jean Sinvmons. Garibaldi. 15.30: «Adam in' na» Jean Simmonš. Ideale. 16^0: r ((Nesjnrtnj nik», Henry Fonda. Irapero. 15.30: «lzobčenci i: KLJUB NESREČI SE SREČA.: DA .MOST, NI VISOK Včeraj ob 11.25 dopoldne' se BBF - ' "S*',., je na cesti med Boljurvcem in Dolino pripetila prometna ne-sreča, ki na ni zahtevala hujših - - V'1 ' posledic, ker so bili vsi potniki _ c' 1 | 'i avtobusa TS H 388 na črečo le IM, laže ranjeni. Nesreča se je pri- v!!«* petila na mostu nad Glinščico, ' kjer se je avtobus zaradi okva- f - f re gume previ-nii v potok. V £ K^jjj trenutku nesreče je bilo v av- (tottsm**. 'tdšfllžlM I^Rjjcg Torek 11. julija Olga, Medo Sonce vzide ob 4.25, zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.29. Luna vzide ob 00.50, zatone ob 17.14. Jutri sreda 12. julija Fortunat, Draguška m teavcev m Slllllli V četrtek 6. t. m. so imeli cu dali nalogo, svojemu glav- pekovski delavci, združeni v Enotnem razrednem sindikatu pekovskih delavcev skupščino, na kateri so razpravljali prav podrobno o položaju, v katerem se ta kategorija nahaja ter o vprašanjih, ki bi jih bilo treba v interesu kategorije same čim prej rešiti. Glede izboljšanja določb delovne pogodbe, kar bi prav gotovo pripomoglo k izboljšanju življenjskih pogojev celotne kategorije pekovskih delavcev, so navzoči Člani sklenili- sledeče: Ker niso v vsem tem času prejeli odgovor na protestno pismo, ki so ga poslali Združenju pekov in v katerem so navedli svoje upravičene zahteve, bodo člani tega sindikata pričeli s konkretno borbo za uveljavitev svojih zahtev ter bodo V interesu celotne kategorije zahtevali spoštovanje vseh določb delovne pogodbe. Obenem bodo zahtevali, da se člen 9. delovne pogodbe, ki obravnava vprašanje višine proizvodnje spremeni na sledeč način: 1) iz 100 kg moke naj se naredi kose kruha v teži od 12Q do 250 gramov; 2) iz 75 kg moke pa kose od 60 do 120 gramov; razen tega zahtevajo, da se nagrada za nadprodukcijo izplača na osnovi efektivne normalne proizvodnje. Zahtevajo prav tako, da se račund starostna doklada za delovno dobo izpod enega leta na 3,65 odst. Pekovski delavci so ob kon- nemu odboru, da pošlje v imenu vseh članov Enotnega razrednega sindikata za pekovske delavce pismo sindikalnim organizacijam tega področja, v katerem jih poziva na skupno akcijo v obrambo interesov pekovskih delavcev. Sklenili so tudi, da ustanovijo poseben denarni fond, ki naj bi imel nalogo nuditi materialno pomoč1 vsem tistim pekom, ki zaradi bolezni, ali drugega ne morejo vršiti sV°ie službe. Pismo, ki ga je glavni odbor Enotnega razrednega sindikata poslal sindikalnim organizacijam, se v. glavnem glasi takole: Člani Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev so na svoji skupščini z dne 6. m. proučili položaj, v katerem se nahaja celotna kategorija pekovskih delavcev ter so sklenili pričeti z odločno borbo v obrambo pravic pekovskih delavcev. Predložili so razne zahteve, ki jih mora njihov sindikat v najkrajšem času rešiti. Da bi bila borba za uresničitev vseh teh zahtev čim bolj uspešna, predlagajo pričetek skupne borbe vseh pekovskih delavcev, ki bi lahko mnogo preje privedla do zaželenega rezultata. Za.to pozivajo ‘sindikalne organizacije, da se'te borbe udeležijo ter tako prispevajo k izboljšanju -pogojev cilotne. kategorije t pekovskih delavcev. Razprava proti Marsicevi družini, Vardabassu, Babosevi in Kermacu ŠIBKO IH PROTISLOVNO PRIČEVANJE glavne pride obtožbe Furlan Josipine Včerajšnji, tretji dan razprave proti petim članom Marsiče-ve družine, Vardabassu, Babosevi in Kermacu se je pričel zjutraj ob 9 Pričal je še vedno zmedeni Lorusso, to je oseba, ki je decembra lani prijavila javnemu tožilstvu družino Mar-sič kot soizvršiteljico umora Coslovicha Lorenza. Njegovo včerajšnje pričevanje je bilo le kratkotrajno, ker je vse, kar je vedel, povedal že .v soboto; glavni .vzrok, da- sjno. ga ponovno videli pred sodnim dvorom, ,pa je bil -v zahtevi bra-nilskega kolegija, naj ga sodišče odveže °d prisege, ki jo je dal neznani osebi, od katere je po njegovem pripovedovanju septembra ali oktobra lani prvikrat izvedel, da je Furlanova Josipina obveščena o tem. kdo so bili krivci umora. Sodišče si je pridržalo pravico odločitve do končanega pričevanja Furlanove, nakar je izreklo, da ime neznanca kakor tudi njegovo morebitno pričevanje ni bistvenega pomena za razpiavo ter odbila zahtevo brar.ilekega kolegija. Pričat je pristopila ena najvažnejših'prič obtožbe Furlan Josipina, ki je soseda Marsiče. vih. Tudi njeno pričevanje, kot prej Lorussovo, Elijevo in Ot-tavianovo, je bilo nepopolno ter v. znaku protislovij z njenimi izjavami na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Prva skupina otrok je odšla včeraj v počitniške kolonije v Slovenijo Takoj po četrti uri zjutraj so pričeli prihajati v spremstvu mater na tržaško postajo otroci, namenjeni v kolonije. Na kolodvoru jih je še čakal vlak in vagoni z napisi: Ptuj, Lesce. K vlaku pa so smeli samo otroci, pedagoško osebje in uodiii. Matere so morale ostati zunaj in si oskrbeti seveda peronsko karto. Tako je bil kmalu pri blagajni cel naviti, vrsta se ni , premaknila nikamor naprej, čas odhoda pa se je bližal. V zadnjem trenutku je načelstvo postaje šele pokazalo toliko razumevanja, da je odprlo še eno blagajno za izdajanje peronskih listov. Mislimo, d« bi moralo ob takih prilikah ukreniti zaradi peronskih listov kako drugače, da bi mater ne oviralo pri poslavljanju od njihovih otrok. Vzdolž perona se je vzlic temu zbrala tako velika skupina Žena, da bi napolnila dvorano. Prihajali so še zadnji nasveti in navodila, toda otroška ušesa so bila večinoma gluha zanje. V mislih jim je bila že vožnja in pričakovanje tega, kar bodo v njej doživeli, Skozi okna so kukali kakor toliko ptič .ov iz kletke, veseli srečni, nasmejani. Tej ali oni materi je zdrknila tudi kakšna solza po obrazu, kar pa njenega otroka ni motilo v njegovi radosti. Ko je vlak zapiskal in sq se primaknila kolesa, je stotina grl vzli-kala v pozdrav, sto. in sto porov ročic je dvignilo svoje ročke in pričelo mahati z njimi. Odpeljali s o se in spremljala so jih srca mater, ki z velikim zaupanjem gledajo V novo Jugoslavijo in vedo, da v tem zaupanju ne bodo varane. Lepo in dobro bo tam njihovim otrokom, mnogo novega bodp videli in se marsikaj koristnega naučili. Doma jim tega ne bi mogle dati, zlasti v tistih primerih, kjer so matere zaposlene Ves dan in so otroci prepuščeni sami sebi. Ta, kar bodo pridobili v Jugoslaviji, da res samo lahko kolektivna vzgoja in dežela, ki gre po poti napredka, ljubezni in spoštovanje do dela, kjer se ceni človek kot posameznik in kjer se cenijo narodi in njihova težnja po svobodi. V sredo bomo doživeli isti prizor slovesa na postaji. Tedaj se namreč odpeljejo naši nižješolci. Ob zaključku lista smo spre- SE MALO JE TREBA POČAKATI... jeli telefonske vesti, da so vsi otroci, ki so včeraj zjutraj odpotovali na letovanje v Slove-ninjo, srečno prispeli ter pozdravljajo svoje mamice in očete iz Ljubljane, Ptuja, Kranja in Lesc, kamor so bili razpore- jeni. Povsod so jim domači pionirji priredili lep sprejem. Vse je poteklo v redu in otroci so se že prvi dan privadili novemu okolju in ob novih zanimivostih malce pozabili na domači kraj. Slovesnost in razdelitev nagrad v Izoli Prijetno je bilo gledati v soboto zvečer na letnem prostoru tovarne Arrigoni v Izoli zbrana nogometna moštva iz vsega tržaškega ozemlja, ki so se odzvala vabilu ZDTV na družabno prireditev cb razdelitvi nagrad zmagovalcem posameznih skupin in tekmovanj v pretekli nogometni sezoni. Poleg tehničnega vodstva ZP TV, nogometnih sodnikov in vseh 9 nagrajenih moštev s svojimi vodstvi na čelu, so se odzvali vabilu zastopniki JA krajevnega ljudskega odbora in sindikatov. Točno ob 21 je predsednik ZDTV tov. Pertot otvorii oficralne del prireditve — razdelitev nagrad — s krat- V glavnem je povedala, da je na dan dogodka, to je 16. julija popoldne, videla na . dvorišču Antona Marsiča s polenom v rokah, k njejnu pa sta prišla dva neznanca s Kolonkovca, od katerih je trdila, da je bil eden prav obtoženec Kermac Albert. Eden od obeh neznancev s Ko-lonkovca (kako to, da ve, da sta bila prav s Kolonkovca, si ne zna nihče razložiti) je baje rekel Antonu, da so «vsi trije spodaj«, nakar so z Antonom odšli v kuhinjo. Sama je nato odšla k svoji hčerki, ki stanuje kakšnih 15 minut hoda od kraja, kjer bivata družini Furlanova in Marsičeva. Ko se je vračala po končanem obisku od svoje hčerke proti domu, je opazila kakšnih sto metrov niže skupino ljudi, slišala streljanje ter vpitje Marije i.n Ide Marsičeve (Ida je bila izpuščena na prostost med preiskovalnem postopkom); «Dajte ga, orasca!». Pozneje je baje videla Antona. Dionizija in Albina, ko so si doma umivali okrvavljene roke. Se isti večer je po njenem pripovedovanju prišla k njej v kuhinjo Marija Marsičeva in jim zabičala, naj o stvari molče, posebno še, naj o tem poučijo tudi svoje otroke. Kot smo že rekli, je v njenem pričevanju, več protislovij., od katerih je najvažnejše izjava, ki jo je dala ng policiji in pred preiskovalnim sodnikom, da je videla, kako so na' kraj dogodka s puškami oboroženi odšli Anton, Dionizij in Albin Marsič. medtem ko je včeraj popravila, da jih je videl njen nečak Boris, ki je bil takrat star 7 let. V njenem pričevanju pa se Vleče tudi nit nedoslednosti, posebno že glede obtoženega Kermaca, q katerem je trdila, da je bil eden od dveh neznancev s Kolonkovca. Ko jo ie namreč branilec odv. Zennaro sprašal, kako to, da ve, da sta bila prav s Kolonkovca, je odgovorila, da je to izvedela pozneje od drugih ljudi, da ona Kermaca ni nikdar poznala, pač pa da je poznala njegovo ženo. Zennaro: «Ali je kdo od tistih, dveh neznancev nosil očala?« Furlan Josipina; ((Nobeden ni nosil očala : (Kermac jih nam-‘ req nosi). Izvedela sem od drugih ljudi, da je Kermac pričel nositi očala žele po dogodku, in sicer zaradi tega, da bi ga ne prepoznali«. Prav tako nepopolno, zmedeno in čudovito je bilo tudi pričevanje njenega moža Andreja, kj je bil med vrsticami povedano pred leti tudi že v umobolnici pri Sv. Ivanu. O dogodku ni vedel povedati nič svojega, kar bi sam videl ali slišal, temveč vse, kar je izvedel od drugih, predvsem od svoje žene Josipine, ki mu je povedala vse to, kar smo že zgoraj omenili ter še, da sta Ida in Marija Marsič vpili adajte ga. prasca« z zida ograje svoje hiše. Od svojega nečaka Bruna pa je sljšal, da je videl, kako so se Anton, Dionizij in Albin s puškami v rokah napotili proti kraju, kjer naj bi potem ubili Coslovicha Lorenza. S svojim; ušesi jc baje slišal samo Babosevo hčerko Lidijo, ki je isti dan, ko ^ angleški policisti izpustili na svobodo Bgbosevo Marijo, prišla k Marsičevim in jim sporočila, da so mam0 izpustili ter da'je vse v redu. Furlan Andrej je med svojim pričevanjem omenil,- tudi nekega cigana Filipa, katerega je baje decembra. lani srečal v bližini, kjer so našli truplo Coslovicha Lorenza. Pravi, ’ da ga je vprašal, če ve, da 'so tukaj leta 1945 ubili nekega moškega. Cigan mu je baje odgovoril, da ve, ker je bil pri; umoru tudi sam prisoten, ko je z nekim Tonijem Sabatinom .stražil, da bi nihče ne ušel. Ko ga je ...predsednik sodišča opozoril na“dejstvo, da je sodišču znano, da njegova druži- na živi v sovraštvu do Marsi-čevih, je-to zanikal, vendar pa s takim glasom, da nam ni mogel vzeti prepričanja, . da to sovraštvo v resnici obstaja, predvsem še, ko. ga je branilec odv. Zennaro vprašal, kako je z zadevo z lesom (Anton Marsič je Prvi dan razprave omenil, da gg je Furlan tudi prijavil, češ da je kradel les), priča Anton Furlan pa se je v odgovor zadrl z eno samo besedo, ki je, ne moremo ponoviti. Za njim bi moral pričati njegov 13-letni nečak Bruno, ki pa zaradi bolezni ni prišel ha sodišče. Zaradi tega so se odločili, da bodo k njem, poslali zdravnika, ki naj ugotovi, . po kolikem času. bo Bruno toliko j zdrav, ■ da bo lahko prišel pričat v sodno dvorano ali pa če bi bilo morda bolje, da bi ga zaslišali na njegovem dpimu. Končno so javni tožilec, zastopnika zasebne stranke in bran.il-ski kolegij še predlagali, da bi bilo nujno potrebno izvršiti ogled na kraiu,- kjer je bilo izvršeno dejanje, o čemer bo sodišče še odločilo, predsednik sodišča Pa je razpravo odgodil na danes zjutraj ob 8. SPOMINSKI DNEVI 1858 se je rodil Ignacij ni k. eden največjih venskih gledaliških cev.. Umrl -je 22. ----- ■bfa 1919. se je prevrnil avtobus z 10.^ potniki Obvestilo Dijaške matice Prošnje za sprejem V Dijaški dom v šolskem letu 1950-1951 ter prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, podpore za vožnje itd. morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, kjer pa tega ni pa domačemu prosvetnemu društvu najkasneje do 20. julija t. 1. Prosilci morajo priložiti prošnji potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega . šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje dobite pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Krajevni odbori Dijaške matice oziroma prosvetna društva pa morajo prošnje, opremljene s predlogi in pripombami dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu, Ul. Buo-narroti. 31. Za sprejem v Dijaški dom in za podpore Dijaške matice na.) prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim Sledenjem in uspehom med šolskim letom dokazali, da so jo vredni. Telovadci, telovadke I Vabimo vse telovadce in telovadke, da se udeleže red. nih vaj, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 20,30 do 22 na stadionu «Prvi maj«. V kratkem bomo nastopili v Sovodnjah pri Gorici pri proslavi mladinskega dne s sledečimi točkami: Vaje z obroči (članice). Fizkulturna koračnica (že nam sonce lepše sveti) — čla- MAMICAM JE TE2KO PRI SLOVESU, VENDAR SO SREČNE IN ZADOVOLJNE, DA GREDO NJIHOVI MALČKI NA LETOVANJE; OBENEM VEDO, DA BODO OTROCI .VES C AS V VARNIH ROKAH kim nagovorom v katerem je označil vse težave, ki smo jih prebrodili, da so se vsa ttkmo-van a uspešno zagljučila in žele), da bi se bodoča prvenstva vršila pod boljaimi okolnosfmi, da bi mogli zaznamovati še lepše uspehe tako v pogledu, organizacije, kakor tudi discipline Eo pozdravu vseh navzočih je razdelil nagrade čestitajoč posameznim moštvem: Moštvu «Arrigoni» iz Izole zmagovalcu prvenstva je pode-lil krasen pokal, pozlačene me. dalje in grbe. Moštvu «Pirana» za drugo nagrado ,-okal in medalje. Moštvu «Aurore» iz Kopra veliko plaketo in medalje za tretje mesto. Moštvu koprske ((Meduze«, ki se je izkazalo v teku vsega tekmovanja kot najbolj disciplinirano, je bil poklonjen pokal. V consk m tekmovanju so bila nagrajena naslednja moštva: Montebello B m Olimpia Za prvenstvo cone A sta prejela pokal odnosno plaketo in medalje. Arrigoni B in BujP sta prijela pravtako , od koprsk g vodstva pr merne nagrade kot zmagovalca posrnr-znih skupin. N:dalje je bil podeljen sindikalnemu moštvu ((Arrigoni« zmagovalcu sindikalnega tur. nirja pokal maršala Tila. Po tem oficialnem delu je sledila zakuska in pros.a zabava s plesom. Bil ie 1”0 večer kjer so se naši negometaši z vsega oz mlja prijetno počutili in obujali spomine iz zadnje"*) prvenstva in delali 1 načrta za bodoče. Odnesli so 4 milijone lir V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznani vlomilci s pomočjo ponarejenih ključev vlomiLi v prostore Banca del Lavoro na obrežju Nazzarija Saura 22 ter nato z oksidrič-nim ognjem odprli blagajno, iz katere so pobrali 3 milijone 700 tisoč lir gotovine ter za 270 tisoč vrednostnih papirjev. Vlomilci so se baje najprej- s ponarejenimi ključi vtihotapili-v neko skladišče, ki imjg vhod iz Ul. Cadorna, ter nato v zid, ki loči prostore skladišča od bančnih prostorov izvrtali 50 cm veliko luknjo, skozi katero so se priplazili v banko. * Pri plezanju se ie eonesreeil V nedeljo popoldne se je 20-letni Marij D. beljak iz ,Ul. Mo. lin a vento 120 s svojimi prijatelji napotil v Glinščico, da bi plezali po tamkajšnjih skalah. Niso Pa še s' plezanjern dobro pričeli, ko je Marij iz neznanih vzrokov padel, z višine 4 metrov ter si pri padcu zlomil desno nogo. Košarska tekma med Ljubljančani in Tržačani Železničar - Trst 40:23 (10:11) V soboto zvečer je na stadionu «Prvi maj« gostovalo košar, karsko moštvo ljubljanskega Železničarja, ki je s sijajno igro premagalo domačine ter jim tako prizadejalo prvi poraz pred domačo publiko. Igralci Železničarja, ki so pred kratkim v Ljubljani igrali neodločeno z italijansko ekipo «Varese» (drugo plasirana v italijanskem prvenstvu), so tehnično in kondicijske dobro podkovani, njiho. va igra pa sloni na hitrih protinapadih ter strelih iz daljave. Tržačani, pri katerih je manjkal kapitan Liciniani, ki je duša vsega moštva, so zaigrali neverjetno raztrgano in mrtvo ter sta se od vseh rešila z dobro igro samo Micol in Pregellio. Ze po rezultatu pa vidimo, da so igrali v prvem polčasu mnogo bolje kot v drugem, v katerem so jih Ljubljančani v pravem pomenu besede pregazili. avtobusa laže ranjeni petila trenutku nesreče Je tobusu 10 potnikov, ki so jih uslužbenci Rdečega križa iz Trsta in Milj ter gasilci rešili iz avtobusa, ranjence pa odpeljali v bolnišnico. VREMENSKO POROČILO z dne 10. julija: Zračni tlak 758,2 (stanoviten), temperatura 21.3 — 28.2, brez vetra, nebo 5/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 24.5. Okrajni pevski koncert v Boljuncu TOV. PEČAR MAKS, KI GA JE S HARMONIKO SPREMLJAL TOV. OSKAR KJU-DER, JE ZAPEL DVE PESMI V nedeljo 9. t. m. je priredil dolinski okraj pevski koncert v Boljuncu. Nastop je otvorii mešani pevski zbor iz Lo-njerja-Katinare p°d vodstvom tov. Justa Lovrenčiča, kj je ubrano zapel Laharnarjevo ((Pozdravljam te vipavski dol«, Vodopivčevo pesem ((Kadar zora« in štiri narodne pesmi. Zbor je žel za svoje izvajanje polno odobravanje občinstva. Dvoržakove ((Slovanske plese« in ples iz Gotovčeve opere «E-ro z onega sveta« ie občuteno in tehnično precizmo zaigral na klavirski harmoniki tov. O-skar Kjuder. Razumljivo je, da je mladi umetnik žel od poslušalcev veliko odobravanja. Nekaj, česar nismo ivajfeni o-bičajno ob. takih nastopih, je bil solistični nastop tov. Maksa Pečarja, ki je ob spremljavi harmonike (tov., Kjuder) zapel pesem «Zal» in Simonitijevo pesem. «Pomlad». Njegov prijeten lirski tenor je navdušil poslušalce, ki so mu bili hvaležni za glasbeni užitek in mu z navdušenim pleskanjem izrazili svoje priznanje. Sledil je. pevski zbor iz Doline, ki ga je vešče vodil tov. Cvetko Marc. Mladi in sveži glasovi tega zbora so krepko zapeli Ipavčevo pesem ((Planinska roža«, Zajčevo *U boj, u boj«, Venturinijevega ((Vasovalca« ter Foersterjevo ((Planinsko«. Boljunčani so svojim sosedom skoro zavidali, da so se tako krepko odrezali. Kakor povsod je tudi tu doživel . stiliziran ples po narodnih motivih ((Rajanje pod mlaji« navdušeno priznanje. Ljudje ;bi gledali.še In še ter se gotovo ne bi naveličali. Na oder je prišel ponovno pevski zbor iz Doline in odpel Vodopivčevo «Ob večerni uri«, Simonitijevo «Bolen mi leži«, ki je posebno ugajala. Jenkovo «Tiha luna« ter Volaričevo «Mojo srčno kri kropite« po besedilu S. Gregorčiča. Za zaključek sta združena pevska zbora iz Lonjerja - Katinare in Doline odpela še Simonitijevo «Le,vkup uboga gmajna« in Preglovo «Mlada garda«. Številno občinstvo se je nerado razšlo, ker bi si še želeli pesmi, ki je družila naš'narod v dobrih in težkih časih, kakor ga druži še danes, ko nadaljujemo borbo za naše narodne pravice. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V SREDO 12. t. m. OB 21. URI GOSTOVANJE V BOLJUNCU (NA PROSTEM), s komedijo OSTROVSKEGA DONOSNA SLUŽBA Predstave «TARTUFFE» v BAZOVICI danes 11. t.m. ne bo zaradi tehničnih ovir. Lahkoallelski irsiioi ZDTV Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redne treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «Prvi maj«. Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV. Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lahkoatletskem športu. Mlekarice - pozor! Vse one mlekarice, ki prodajajo mleko po stanovanjih in ki še niso dvignile za to potrebnega dovoljenja, naj store to čimprej pri občinskem zdravstveno—higien- skem uradu, Ul. Cavana K, IH. nadstropje, soba št. 31. Po 15. t. m. bodo vsako osebo, ki bi prodajala mleko brez tega dovoljenja, strogo kaznovali. GLASBENA MATICA V TRSTU Prva odborova seja bo danes ob 20,30 v običajnih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda in pa da pokažemo dobro voljo do nam naloženega dela, bomo brez izjeme vsi točni ob napovedani uri. KINO PEVSKI ZBOR IZ DOLINE, SKORO KI GA JIM BOLJUNČANI ZAVIDAJO Rossetti, Zaprt. Excelsior. 16.30: «Zivimo veselo«, C Bennet. Fenice. 16.30: «Dva narednika«, Gino Cervi. Filodrammatico. 16.30: ((Potepuh mrtvega mesta« R. Joung. O Alabarda. 16.00: «Car Južnega Evell-1 nared- «Izobčenci iz Mon-telepra«, Vittorlo Gassman. Italia. 16.00:‘«Bo še prišlo«. Viale. 16.00: «Norčavi grešniki«, Joan Cravvford, Vittorio Veneto, 16.30: ((Prera- čunan škandal«. R. Russel. Adua. Zaprt. Armcnia. 14.30: ((Zarotniki iz Ba-rovic«, Bob Hope. Azzurro. 16.30: «Cloveška zver«. Belvedere. ZaprtoT «Ob morju«. Zaprt. Marconi, 16.00: «Vohuni», G. Ratt. Massimo. 16.00: «Tajna gradu«, J. Simmons. Novo Cine. 14.30: Zaprto. Odeon. 16.00: »Komu zvone zvo- • novi«, G Coooer, I. Bergman. Radio. 16.00: «Dve Siroti«. Savona 16.00: «Sonce vzide jutri«, E. Robinson. Venezia. 16.00: «Tajinstveni ranch«. Vittoria. Na prostem ob 20.30: »Prodana mladost«. Kino na gradu 20.00: ((Hudičeva lepota«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: ((Kralj v zavetišču«. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: ((Življenje Arttonlja in Kleopatre«. Skoljet 21.00: ((Noetova barka«. Letni kino Rojan. 20.45: «Poštar pozvoni vedno dvakrat«. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. 10. julija 1950 se -je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 19 oseb, porok pa je bilo 9. Poročili sa se: uradnik Viktor Kurnik in uradnica Miranda Trevisan, mehanik Gui-do Cigna in gospodinja Elfrie-de Munzberger, kaplar Robert F. Laughlin in šivilja Cecilija Jan, uradnik Evgen Pieri in gospodinja Alojzija Artuzato, šofer Alojz Mesar in gospodinja Silvana Pipan, mehanik Bernard Facci in gospodinja_ Ro-milda Sicorti, električar Stanislav Slokar in gospodinja Ida Rampin, uradnik Ivan Englaro in uradnica Alida Frausin. pek Stefano Saksida in gospodinja Loris Brn: detli. Umrli so: 79-letni Aleksander Zabini. 52-letna Ivana Pezzu-lich vd. Balacich, 84-1 etna Avgusta Scabar vd. Cernecca, 62. letni Teodor Korenčan, 68-letni Ivan Balestra, 58-letna Teresa Pangherc vd. Antoni, 71-letni Josip Dodich, 77-letna MarFa ■Colautti vd. Nadaja, 79-le1ni Franc Mazzucchini, 74-letna Elena Cepi.ch vd. _Norb-do. 63 letna Emilia Briščak vd. Mer chelli, 55-letna Katarina Vovk por. padovan, 71-Iefni Frderico Piopan, 58-letni Ermenogildo Umek, 48-letni Dante Vincnn-zi, 28-letni Sergij Fabian, 49-letni Guglielmo Ferlu^a. 84-Jetni Andrej Franco, 68-letni Umberto Tosoni. HI!! RADIO IH JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 in ali 1412 kc) TOREK 11. 7. 1950. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. fn objava sporeda; 7,15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Igra Veseli kvintetj 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pevski konce'rt tenorista Boštjančiča Aleksandra, nato lahka glasba; 13.45: Kulturni pregled (it.): 14.00: Iera orkester Radia Ljubljane; 14.30: Pregled, tiska v italijanščini: 14.45: Pregled tiska V slovenščini, 17.30: Politične aktualnost (ital.); 17.40: Iz Leharjevih oper; 18.00: Ljudska univerza (ital.); 18.15: Komorna glasba; 18.45’ Poročila v hrvaščini; 19,00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Kulturni pregled: Anton Pavlovič Cehov; 20.00: Wolf Ferrari: Zvedave žene, opera v 3 dejanjih (6 slikah): 22.00: Plesna glasba; 22.30: Nočni koncert; 23.00: Zadnja po-ročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10; Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.10: 15 minut tangov za lahko noč. LJUBLJANA, M ARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202.1 m.) TOREK 11. 7. 1950. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Veder opoldanski spored-vmes ob 13.30: Gospodarska oddaja; 14.00: Igra Orkester Radia Ljubljane; 14.30: Fizkulturno predavanje; 14.45: Trije Dvorakovi Slovanski plesi; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Koncert čelista Šedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 18.00: Pisan spored izvaja Mali ansambel Radia Ljubljane p.v. Alberta Jermola; 18.30: Ljudska univerza; 18.45: Samospeve poje baritonist Andrej Štrukelj, pri klavirju Maia Bohinec: 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Skladbe za violino; 19.30: Koncert zbora Slovenske filharmonije; 20.00: Opera;22.00: Prenos poročil Zvezne postaje ' Beograda; 22.15: Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila. TRŽAŠKA BORZA Zlati šUrling 7850-7950, papirnati šterling 1580-1610, do-!ar 632-635, dolar (telegrafski) 641-643, švicarski frank 148-149, 100 francoskih frankov 178-182, avstrijski šiling 23.5-24. ADRIA -EKPRESS T- P.rSTICNE IZLETE nA Dunaj organizira TEDENSKO POTOVALNI URAD ki že VSO povoj-like ° prezi na podobne pri- naZD^voren primer propada enfkednega življenja tako na turn kem kakor na kul- Pr Področju imamo na f0fnf. minu, kjer so komin-ran ^‘‘jni kolovodje likvidi-stvovaSif-kr*no naPredbo udej- bivalstvi6 £?****%*** ***' ne kri Dokaz njihove očit-vde v tem primeru pri- listdv j?,TTSe.kakor P0P0in molk i<>voratori» t* in <oncnti. P°razni rezL,l-Preowlasne spomenice so CzPS da -ogli še pagiraj0 laži"9 pot- ki io pr°-s,ušn; m marksisti in po-aPei Ukazov jz Kima. Krrninyes°'Uc*ie smo imeli v kn'elijslt dobro organizirano 0 zadrugo, močan Razdeljevanje živil prešle cone Trgovska zbornica v Gorici sporoča, da bodo danes torek 11. t. m. pričeli razdeljevati med potrošnike Gorice in Sovodenj sledeča živila proste cone: 1.500 g sladkorja na odrezek št. 29 nakaznice za prosto cono, 400 g surove ali pa 320 g pražene kave na odrezek št. 20 omenjene nakaznice. Omenjena živi la je čas dvigniti do 31. t. m. Zopet Busatta v spisi« črne Kronike V nečistem dogodku, ki je v nedeljo zvečer pripetil Ul. Favetti, je kakor že pri neštetih umazanih dejanjih zapleten znani Peter Busatta iz Ul. Sile, s katerim je imela črna kronika kakor: sodpg, oblasti večkrat opravka, pri tem dogodku je bila namreč ranjena 381etna Riharda Coleriz vd. Manfreda, ki je zaposlena v podgorski predilnici in maji sedmih otrok, policija je pred-sinoči im V tej zvezi aretirala 531etnega Tartagliona Nikolo, kateri naj bi ranil Manfredijevo. Toda pri tem je imel opravka tudi Busatta, ki ga je Tartaglione ,ki stanuje v isti hiši z Manfredijevo, obdolžil, da je v razmerju z vdovo. Bu-satto, ki ima komaj dvajset let, je tako obdolževanje razgrelo. V nedeljo sta se moška srečala r Razstave ^enci g ’ Prireiai° ihlUjo bkonec šolskega leta, i8 Pcnif,dvoma svoj namen 4ai hi . Iz razstavljenih del V ,rs‘ in Prijatelji mla- ircu *tadie, ki jkn je pri *> Sh P ek naše§a narašča- r - n?gnjcni« in na-Otrok0^ spretnost in pridnost kaj,. 'ie nai razstava po-•tfsnuf- letno smotrno ‘n si- 8aPa "° del°’ ka;iti povsem stav ° umevajo pomen raz- ZajA oni vzgojitelji, ki šele žej^.i—esec s polno paro vpre- livčnVeS tazred ih *e sebe v 4it6v°..priPraVo, da bo prire-Velk eimbolj uspela. To vse Žol;, J8, rčdne prilike, kjer je V n°va. namenjena pou- u8ačne »v, Vzgoji na-menjena pou-mladine. Se vse fazstj nal°Se Pa naj bi ime-ki de), e v Prilikah kot žive 4esetieajy na«e šole 2e dolga ■duo Slovenci na Go- fcča .J^ehi od matičnega na-HnLr^iJeni od našega kul-v*žej0 .fredlšča, g katerim nas ^ stUci atlk<' *e posredne vezi 't1e»sk' ^asi in'amo v vsaki . 1 vasi’ prosvetna dru- n' dramatiko in pct- J5 i—ifenice in telovad. ,,1ki delujejo kljub travnim in umetnim • se na£e kulturno živ-'.>ierjat‘e 0(1 daleč ae more pri-I, teuju nemu kulturnemu iz-aije v'ki so ga deležni naši \ Dp>bodni domovini. In „Tu8e n., ‘kah ima žolu še vse 2qUIc etr 'l.8® k()^ sam°V2g<>jo in jdtiii. sm° videli dne ie slQV(,n i- v Podgorl, kjer ndila r!^ka osnovna šola pridi hočmu 0 deških in dekli, ab n- del. Obiskovalci ni-;r°stih J Priliki videli le pre-,°'ske r,l,n običajnih izdelkov "fdii, ^ladine. razstava jiun je seznanila jih je Sb"8 *8ast Ve4 ^ih um'”.*1? iepoto naših na-i«- '®kih in- Vezenine na r°8gocePre1Stavlja“ VSe ve*S' ,-'ki mode°S kot današnji JS inw' ihdustrije. Bo-r>ov , po‘a naših narodnih ^ dek^p*8 nel^rpna, da frklctonr res nl potreba segati p0 tujih in ((brezbarvnih« nepomembnih vzorcih za okras svojih ročnih del. Izdelki naših otrok in deklet naj bodo res naši slovenski po motivih jn izvedbi, da bodo naši domovi zadihali zopet ono pristno domače lice in d'a jih ne bodo kazili ničvredni izdelki tuje laži - kulture. Na šolski razstavi v Podgori so učenci petih razredov razstavili svoje izdelke. Prvi štirje razredi so imeli na svojih mizah dekliške vezenine, dečki Pa lesene rezljane predenete. Posebno pa so se ob tej priliki odlikovali učenci petega razreda, ki so napolnili s svojimi grafičnimi izdelki ter ročnimi deli kar cele štiri mize. Posebnost teh izdelkov s0 bili gori imenovani narodnj jnotivi, ki runo jih opazili v najrazličnejših izvedbah: risane, rezljane, nalepljene, slikane in vezane. Razen tega so nam grafični izdelki tega razreda pokazali, da učenci pri svojem delu samostojno ustvarjajo, kar je prišlo zlasti do izraza pri risanju. Ri- Tekma regal Vela-kluba v Kopni v počastitev mladinskega zborovanja V počastitev mladinskega zborovanja j« «Vela-klub» v Kopru organiziral ponovno izbirno tekmo' z jadrnicami. Tudi to pot je bila tekmovalna proga dvakratna pot trikotnika Koper — Sv. Nikolaj — točka v bližini Rexa in zopet Koper. Pri teh tekmah je bila novost, da so krmilarji in njihovi pomočniki jadrali z zamenjanimi jadrnicami. Tekme se je udeležilo 6 slok — beccaccinov, ki so prišli na cilj v sledečem vrstnem r.edu: 1. Jadrnica «Cicci».s krmilar-jem Ivanom Zettom in pomočnikom Correntejem. 2. Jadrnica «Lauro» s krmil Iarjem Ricobonom in pomočnikom Meletom. 3. Jadrnica «Unione» s krmi-larjem Bussanijem Faustom in pomočnikom Zettom. 4. Jadrnica «Nem.l)o» š 16 letnim krmilarjem Zucco, in pomočnikom Calendo. 5. Jadrnica «1. maj« s krmilarjem Romanijem in pomočnikom Dellavale. 6. Jadrnica «Pioniere» s krmilarjem Colombinom in pomočnikom Zuccom. 7. Jadmica «Rampin» S krmilarjem Apoolonijem in pomočnikom Fontanotom. ; Vsi tekmovalci so pokazali zopet izredno spretnost. Številni gledalci so aplavdirali posamezne krmilarje in njihove pomočnike. Izlel v Julijske Alpe PLANINSKO DRUŠTVO V KOPRU priredi v dneh 15- in 16. julija skupinski izlet v Ju. lijske Alpe s sledečimi gorskimi turami (po izbiri).posameznih izletnikov): Kanin 2585 m, Rombon (Veliki vrh, 2208), Bovški Grintovec 2344 m !in Krn 2245 m. Do Bovca oziroma do Soče se peljemo z avtobusom. Odhod izpred Taverne v soboto 15. t. m. ob 12.30. Tura na Krn je mišljena sko?i dolino Lepenje mimo Krnskega jezera na vrh, s sestopom na jug v Soško do. lino. *■. Prijave sprejemata do torka 11- t. m. zvečer Center tiska v Kopru in tov. Leban Anton v Zavodu za socialno zavarova. nje. Prav tako kot tržaška je tu-1 preganjati iri tudi pregnala s di mladina jugoslovanske cone STO z velikim ogorčenjem sprejela vest, da oblast v Trstu ni izdala dovoljenja za, II. kongres ZAM. To je občutila kot eno naj večjih krivic in zatiranja priborjenih demokratičnih svoboščin. Preveč dobro se teh pravic zaveda, de bi mogla dopustiti, da bi ji te pravice kratili tisti v Trstu, ki po Svoji stari logiki še vedno mislijo o' tega dela Istre. > Iz vseh vasi okraja še je zbrala v nedeljo zjutraj mladina na bivšj koprski postaji. Tu se ie uvrstila v mogočno povorko, *ki je z zastavami in godbo rta čelu odkorakala v Koper. V povorki so bile tudi tri mladinske delovne brigade š ceste Križišče-Rižana in iz jSečjolsike dalip^ Na Titovem trgU se jg mla- dina razporedila pred govorniško tribuno. Posamezne skupine so nosile transparente z napisi: Skupno s tržaško mladino zahtevamo II. kongres. Zbrani mladini je v slovenščini spregovoril sekretar o-krajnega komiteja tov. Sokol, ki ie poudaril važnost tega mladinskega zborovatija, ki poudarja velik pomen bratstva in povezave med Slovenci, Italijani in Hrvati in, prav tako povezave med obema conama jv___________ Tržaškega ozemlja. Omenil je orožjem v rokah pomagala ' veliko razliko med obema co- današnji novi in revolucionarni mladini, da jo je treba zapoditi v kot in ji s šibo zagroziti naj bo tiho. Ne, naša mladina je danes tako zelo drugačnega mišljenja, da je taki stari pisarniški u-radniki sploh ne morejo več razumeti. Mladina gradi in ustvarja novi svet in nove ljudi. Prav zato je oblastniki v Trstu ne morejo in ne marajo. To tudi ni prav nič čudnega. Take stare okrnele ostanke nekdanjega sveta je mladina z Častna zmaga Veslaškega kluba,, na tekmah za prvenstvo LR “ iz Izole v Zadnjo soboto in nedeljo je bila v Pulju velika regata za prvenstvo Hrvatske. Tekma je bila v vseh veslaških disciplinah in so se je udeležili priznani klubi vse Hrvatske. Umljivo, da je regata privabila velike množice gledalcev, ki so z največjim zanimanjem sledili tekmam. Iz našega okrožja je sodeloval pri tekmi veslaški klub «Istra» sanke in risarski izaelki so bili jz Izole _ ]• a * zaradi tega zanimivi in izvirni Številnim obiskovalcem so zlasti ugajali grafični izdelki učenca F. Komela. Poleg risanke, mape za pisemske izdelke, rezljanih predmetov in cvetličnega lončka, kar je imel vsak učenec, je imenovani Komel razstavil še itiri slike iz slovenske povesti Martina Krpana, katero je ilustriral L. Perko. Nadvse pa je ugajal leseni krožnik, poslikan z narodnijni motivi iz zbirke R- Groma. Razen tega je 1‘ino ilustriral zgodbo 0 čebeli, ki jo je sestavila njegova součenka J. Pahor. Razstavo si je ogledala tudi zastopnica prosvete iz Gorice in se 0 njej prav pohvalno izrazila Učenec Komel pa je dobil za svoje že kar umetniško de'° posebno nagrado. Goriška prosveta mu je podarila risarki sklad, barvnike in škatlo 7. vodenimi barvami in čopičem Mlademu risarji naj bo to darilo v spodbudo k nadaljnjemu resnemu delu in študiju, ostalim učencem pa naj bo za zgled k posnemanju. ti na Bledu so se naši mladinci iz Izole uveljavili sedaj na regati v Pulju. Važno je, da so pri tej priliki kljub veliki konkurenci in pri sodelovanju najboljših hrvatskih veslaških klubov odnesli v eni disciplini prvo mesto, v nadaljnjih dveh disciplinah pa so; zasedli tretje odnosno četrto mesto ter pustili za seboj še nekatere ‘druge klube. Prvo mesto je dosegla »Istra« v nedeljo pri tekmah četvei-cev ~ outrigger s krmilariem za zvezni razred, in sicer na progi' 2000 m. V tej panogi je tekmovalo poleg «Istre» še 6 klubov; favorita za zmago sta bila pred vsem veslaški klub »Mornar« iz Splita, ki je bil lani prvak Jugoslavije ter »Mladost« iz Zagreba, lanski hrvatski prvak. ■ Moštvo »Istre« so sestavljali: Elio Pugliese, Anton Pugliese to mesto ((Mladost«, vsi trije klubi iz Zagreba, šesto mesto »Vukovar« iz Vukovarja in sedmo mesto «Borac» iz Osijeka. Uspeh ni bil po naključju, kaj tl četverec »Istre« je prispel na cilj za dve dolžini preje od moštva, ki je zasedlo drugo mesto. Ravno za to panogo je vladalo na tekmi največje zanimanje in lahko rečemo, da je bila ta točka ena najlepših vse regate. Ruzume se, da so vzbudili naši veslači iz Izole največje zanimanje vseh hrvatskih športnikov, kakor tudi številne publike. ki jih je pri tem prisrčno aklamirala. Drugi uspeh so si pridobili športniki «Istre» v tekmi (.smer cev — outrigger, ko je šlo tu. di za kvalifikacijo zveznega razreda na dolžini 2000 m. «Istra je postavila tudi v tej disciplini požrtvovalno in borbeno moštvo, ki je v tekmovanju z odličnimi ekipami zasedlo III. mesto. Izolani so postavili sledeče moštvo: Derossi Br., De-rossi Mar., Moscolin, Pelizzaro, Elvio Pugliese, Anton Pugliese! Depasse in Ugo. Tudi tukaj je bil.za krmilarja Mario Dudina. Pri tem je pomembno, da je »Istra« sledila tesno obema mo. štvt*ha', ki stp bili pred njo, tako da sta prišla »Jadran« (Reka) ip «Mornar» (Split), ki sta Guido Depasi in Ugo. Za krmi-: zasedla prvo oziroma II. mesto. larja je bil Mario Dudina Drugo mesto je zasedel »Mornar« (Split), tretje mesto »Sava«, četrto mesto «Sloboda», pe. komaj za eno dobro dolžino pred «Istrb». Nasprotno pa so ((Istrani« prehiteli «Savo» iz Zagreba, ki je zasedla četrto me- sto skoro za 4 dolžine za seboj. Vrhu tega so bili veslači «Istre» ves čas nevarni nasprot. niki «Jadrana» ,in «Mornarja», tako da je pokazala »Istra« tudi v tej disčiplini Precejšnjo moč in izredno spretnost. Prvi dan, in sicer v soboto, so bile med drugim tpdi tekme četvork — yol de mer. na dolžino 15000 m. katere so se prav tako udeležili «Istrani,» iz Izole. Klub je nastopil v sledeči postavi: Derossi Br.;'.Derossi‘Mar., Mpscolln, in Carbo-njeh. Kot krmilar je vodil Da-gri. * Pri tem tekmovanju je prišel prvi na cilj, »Mornar« (Split), drugi «Hajduk» (Vela Luka), tretji »Jadran« (Zader). Četrto mesto je dosegla zopet naša «Istra», ki je s svojo tehniko pokazala popolno enako vrednost z ostalimi moštvi. Za seboj je pustila »Istra.) k°( peto ekipo »Jadrana« z Reke, in na šestem mestu «Istro» iz Opatije. Zanimivo je pri vsem, da so prišli naši Izolani tudi v tej disciplini s prvimi tremi zmagovalci skoro istočasno na cilj, medtem ko sta prišla za njo kot peta in šesta v veliki razdalji ((Jadran« in »Istra« iz O-patije. Naši športniki iz Izole so poleg zunanjih uspehov pokazali izreden tovariški duh, tekmovalno borbenost in socialistično požrtvovalnost, vse to poteze sodobne mladine. nama. V Trstu je brezposelnost, izkoriščanje in korupcija, tu pa še manjka delovne sile, ko se ljudstvo bori za dovršitev enoletnega plana. Omenil je borbo za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, kamor-prav te dni prihajajo tudi inozemske mladinske brigade, ki bodo pomagale pri teh delih. To je dokaz, kako veliko zanimanje vlada v svetu za delo v novi Jugoslaviji. Podčrtal je izredno važnost govora tov. Tita na izrednem zasedanju zvezne skupščine o prehodu podjetij in tovam ,y direktno upravo delavcev. Ob zaključku gor vora jč pozval mladino,1 naj- še bolj ojači 'svojo' brganizacijo, da bo lahko uspešno pomagala pri uresničevanju enoletnega plana. «Ni lahka borba za enoletni plan, toda naša mladimi in naše ljudstvo se ne • straši težav, ker ve zakaj in za koga dela in gradi«, je zaključil tov. sekretar. V italijanščini je spregovoril tov. Aldo Petronio' in nato v slovenščini v imenu okrajnega odbora ZAM tov. Krmac. Mladina je govornike večkrat prekinjala z vzkliki in ploskanjem tov. Titu, Babiču in Partiji; Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta naslednja protestna resolucija; «Predsedniku cone gospodu prof. Pnlutanu Znano nam. je, da je ZAM STO-ja morala večkrat toda brezuspešno zahtevati od Vas dovoljenje za sklicanje svojega II. kongresa, ki bi se moral vršiti prvič 25:6. in 2.7. letos v. Trstu. Znano nam. je- KRAJEVNA PARTIJSKA KONFERENCA V ŠMARJAH Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battišti 2 - lelefon 70 Protestno zborovanje mladine koprskega okraja Tri tisoč članov mladine zahtevalo prehlic prepovedi II. kongresa ZAM v Trste IS! ~V soboto zvečer je bila v novem zadružnem domu v Šmarjah krajevna partijska konferenca vseh članov, kandidatov in simpatizerjev. Ta k.rdLren. ca je bila sklicana z namen; m, da pregleda delo preteklega le. ta, izvoli delegate za okrajno partijsko konferenco in V9dštv6. za osnovno partijsko' organizacijo na vasi Ne zato, da bi odgovarjali na vse klevete in obrekovanja od strani tržaških «ihternacionali-stoy», ker škg.da ftaaLfa ta-pina, ampak, zato.,, dn b;du videli po drugih vaseh olcrolija’'in v Trstu, kaj se lahko doseže Za izboljjšan-je življenjskih pogojev delovnega ljudstva, če se začne s konkretnim delom, bb-mo v naslednjem povedali, kako so delali, v Šmarjah pod vodstvom tiste Partije in ob pomoči 'ljudske oblasti, ki sta tarči skoro vsakodnevnih besnih' napadov tržaških komin: formi stov. • Naj delovni človek, ki je toliko pretrpel za časa fašizma zelo dobro ve, kaj so besede in kaj dejstva. On ne frazari Po načinu kominformistov, ampak se je v vsem postavil na trdna realna tla. Ta tla čuti pod nogami in ve, da danes lahko gradi na tako podlago,-Ta podlaga je še toliko trdnejša, ker jo je od osvoboditve dalje utrdil z bogatimi izkušnjami gradnje novega sveta na ruševinah, ki jih je zapustil nacifašizem- To je za našega novega človeka zelo veliko. Po- I osmim najbolj potrebnim dru. l#\w ei 4 A i „lr ^ v-\ VI (1 aK i 1 7»r) n lr 1 CA V"\ 11 K vf)7 tudi, da je conski svet brez vsake utemeljitve zavrnil vse naše zahteve, da bi se kongres vršil nemoteno. Tak vaš diskriminacijski postopek proti ZAM. STO-ja. je zelo razburil vso hašo mladino, ker ve, da je ta Vdš postopek tesno povezan z vsakdanjim hujskaškim obrekovanjem naše jugoslovanske cone STO-ja, kakor tudi našega partijskega in oblastnega vodstva in sploh vsega ■ kar je protifašističnega in proti-imperialističnega na Tržaškem ozemlju. Zveza antifašistične mladine Trsta ima danes vso moralno pravico, da lahko zboruje in ima svoje kongrese, ker je za to pravico darovalo nad tisoče mladih ljudi svoja življenja v borbi proti nacifašizmu Pc vojni pa je dala ogromen prispevek za obnovo in dvig požganih in od vojne opustošenih krajev. Danes se ZAM v sklopu svojega delavskega razreda bori za dosego svojih osnovnih človečanskih pravic, proti vsem vojnohujskaškim imperialističnim klikam in stoji danes v prvih vrstah, borcev za pravični mir in pravo sožitje med narodi. Vsi člani protifašistične mladine koprskega okraja smo se zbrali za to, da od blizu pretresemo Vač diskriminacijski postopek, s katerim ste prepovedali II. kongres ZAM v Trstu in odločno protestiramo proti takemu nedemokratičnemu postopku, ki odklanja najosnovnejše pravice mladini za njeno boljše jn srečnejše življenje. Istočasno najodločneje zahtevamo da nemudoma prekličete Vašo odpoved za kongres in da v najkrajšem času dovolite Zvezi antifašistične mladine STO-ja, da skliče in nemoteno izvede svoj II. kongres. Naj živi ZAM STO-ja v borbi za svoje uprravičene zahteve! Naj živi KP STO-ja, edini in dosledni borec za človečanske pravice delovnega ljudstva! Naj živi nerazdružljivo bratstvo mladine obeh con STO-ja! Naj živi bratstvo in edin-stvo vse svetovne in napredne demokratične mladine! Mladina koprskega okraja« leg svobode si je tako pridobil še razgledanost, katere prej ni imel. KAKO SO SE BORILI V ŠMARJAH Na tej konferenci je tov Germapis Avgust, dal; obzirno poročile) o gospodarsko političnem položaju vasi iz časov Avstrije, fašistične 'Italije in tfa-'naš njega Ne bi bilo prav, če bi mimo takega poročila prešli molče. Prostor n,e dopušča, dg. bi -po. vedali-vso 'zgodovino ttolknid •te. :vašf, kar bomo rtfdi nfeprai viti ob kaki drugi priložnosti v posebnem čl nku. D hes se bo. mo'bežno ustavili na, dogodkih, ki so sledili prvi svetovni' vojni 1914 - 18, -ko so Se zavedni Smarci začeli upirati ; fi "tzmu. Dokaz temu je, .da so na drugih volitvah leta 1924 oddali za kandidata komunistične partije 157 glasov. Seveda -je nato začel fašistični teror, toda -Smar-ci rtiso odnehali. Dobro so ve' deli; da, gre. za velike stvari, da se bo pričel veliki dan upora. .,. rri Ko je ta dan prišel'so odgo vorili skoro vsi na poziv parti je in Osvobodilne frrnte. Da so bili Smarci smatrani zn vas ((banditov« dokazuje dejstvo, da je sovražnik dvakrat požgal vas. Računal je, da bo tako zlo mil uporno miselnost, pa se je zmotil. Vera v zmago partizanov in uničenje okupatorja je bila brezmejna. Ko je v RcČevju zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, so tudi Smar. ci imeli tem svojega znsfomika. GESLO ŠMARČANOV PRI OBNOVI: PRED NAMI JE DELO Težak je bil začetek obnove. Vas ena sama ruševina, gradiva za obnovo pa skoro nikjer. Dobili so štiri barake, od katerih so eno dolcč:ii — za šolo, Kmalu, so preskrbeli nekaj deSetin kubičnih metrov tramov in popravili stanov:nia Korte Delo žena pri gradnji zadružnega doma Včeraj v soboto je 30 žena pomagalo pri gradnji zadružnega doma. Poravnavale in prevažale so zemljo znotraj zidov posameznih prostorov in pomagale zidarjem. Napravile so skupno 90 prostovoljnih ur. Moramo podčrtati prispevek kortežanskih žena pri delu za skupnost. Ob vsaki priložnosti se izkažejo kot požrtvovalne graditeljice socializma na vasi. Vedno skrbijo za čistočo v osnovni šoli. Tistim otrokom, ki doma nimajo možnosti, čistijo inšivajo obleke. Vedno so pripravljene pomagati: tain, kjer je najbolj, potreba. Dogodilo se je, da so prišle na prostovoljno delo pa niso imele kaj delati, ker ,so, bile vedno na tekočem z vsem, in ni .bilo nič žastanega. Z velikim zadovoljstvom so sprejele novico, da se; bo, grad ip zadružni dom. Dobro vedo kakšen pomen ho imel za vas in za napredek. Spomenik, ki. so-ga Korteža-ni postavili padlim borfcem lansko leto, bo lepo dopolnjeval celotno sliko vasi z novim zadružnim domom. Ta ho kot govoreča priča spominjal vse, ki bodo šli tam mimo: Mi smo pripravljali pot današnjega razvoja in smo'dali vse. Razvijajte danes novo življenje na temeljih, ki smo jih mi zacementirali z našo krvjo! žinam, ki so bile brez strehe. Bilo je polno težav, toda geslo: Pred nami je delo, je bilo tista moč, ki je vodila preko vseh ovir. Partija se je zelo zanimala tudi za ustanovitev kmečke delovne zadruge in za to, da je za vse ljudi dobila primerno zaposlitev in s tem tudi kruh. Po poročilu je spregovoril tov. Sokol, sekretar okrajnega komiteja KP in poudaiil konkretnost podanega poročila. Nadalje je delffl '»Ljudstvo z nav. dušenjem; gradi tisto, kar mu je okupatp^ , podiral. Tu v Šmarjah je' sletfilo pozivu Partije —■ celice na vasi, ki je danes lahko za zgled ostalim vasem v okraju. Parti.a je tu ,na. la pravilno postaviti pred ljudi vprašanje obnove, zato čutijo, da prav vodi. Ljudje delajo in obnavljajo z velikim navdušenjem, ker se spominjajo nekdanjega zatiranja«. VEDNO BOMO POMAGALI JUGOSLAVIJI IN VRAČALI POMOČ. KI JO DOBIVAMO Omenil je med drugim tudi obrekovalno gonjo reakcije o -naših mladinskih brigadah, ki odhajajo na delo v Jugoslavijo. Seveda reakcija in sovražnik delovnega ljudstva kričijo, da gredo na kazensko prisilno de. Ib, ker bi vse to radi prepreči, li. Ni jim prav v njihovih računih; da bi V'Jugoslaviji gradili šbclalizetti. Zato bi radi vplivati 5 strašenjem o ((divjih krajih y Makedoniji«, kar je njihova stara navada.Naši ljud. je in mladina ,bodo vednt rad; šli in' pomagali pri gradnji so-icializma kjerkoli bo potreba, tudi v Makedoniji. Tako t od0 deloma povrnili veliko p moč, ki nam jo daje nova Jugoslavija. V debati, ki je sledila poročilu in govoru, je več tovarišev obravnavalo vprašanje obnove. kmečke delovne zadruge, prosvetnega in pevskega društva in ideološke izgradnje. Ed"n izmed tovarišev je poudaril, da šo imeli v Sma jah do. bro delujoče društvo »Branik«, ki bi moralo s podporo mhdi-ne pokazati več živflienia. Pozval je navzoše mladince, sko. jevce in simpatizerje: Naprej s kulturo in uč nj"em. V nadaljevanju svejega dela je konferenca sprejela več sklepov, med temi o organizacijsko ideološki izgradnji članov, da bodo ti dali vso pomoč zadružništvu in organizirali vaško frontno brigado. Tiste, . i še hodijo v Trst na hlapčevanje tujcu, bodo prepričali, da nimajo prav. Vodili bodo naj-ostrejšo borbo proti vsem špekulantom in saboterjem. Sprejeti sta bili pozdravrli resoluciji Centralnemu komiteju KP STO-ja in’ okrajnemu' komiteju v KoprU. Sledile šo volitve v partijsko' grupo kmečke delovne zadruge, v vaško grupo in volitve delegatov za okrajno partijsko kon. ferenco. V grupo kDZ sla bila izvoljena sekretar in namestnik in pravtako v vaško erupo. Za okrajno partijsko konf ren'-co }e bilo izvoljenih 6 delrgg. tov. Konferenca je bila nato zaključena Z ((Internaci nalo«, katero so vsi zapeli, stoje. IZGUBLJENA OSEBNA ' ‘ IZKAZNICA Tov. Anton Zudih je izgubil osebno izkaznico izdano od KLO Korte. Prosi poštenega najditelja, da jo izroči na krajevnem odboru v Kortah. MARA SAMSA IM JBM MRKO«spomin Zlttsm izraMlanla niemoena imena Po tesnobni tišini polnih 17 let, ki jih je Jože Srebrnič preživel med fašističnim zaporom in konjinucijo je prižel nekega zimskega dne 1944 leta v partizane na sedež pokrajinskega odbora. Mraz je pritisnit in po sneženi gazi je noga drsela skoraj bolj nazaj kot naprej. Kurirji so se vračali z zamudo domov, zlasti kadar so koga peljali s seboj. Nestrpno smo se ozirali pne-ko okna na tisti košček sveta med hišo in robom, kjer se je v strminah prevesil navzdol v globačo. Po njej je peljala cesta, na desno proti Vipavski dolini, na levo proti Idriji. Misli so se venomer trgale od dela stran in postajale nadležne. Nikakor jih ni bilo mogoče prat) zbrati. Pričakovanje je naraščalo z mrakom, ki st je nagloma spuščal m zemljo. Zgostil se je v trdo noč, ko so se končno ob 1 zaslišali koraki in so tn vrata odprla. Skupaj s komandirjem Lojzetom je vstopit v sobo Jože Srebrnič in smo nanj nehote morali misliti ves tisti popoldan pred njegovim prihodom. Obstal je pri veliki krušni peči, ki se je šopirila v kotu poleg vrat. Pogled mu je begal nemirno od obraza do obraza. Na sebi jt nosil lepo, še novo črno obleko. Čakala ga je doma p omari za boljie čase, ko bo arestantovsko življenje že za njim. Na nogah je nosil debeliš bele dokolenke iz domače volne, Z obleko in njim samim so bile p nekakem čudnem nasprotju, Vstali smo in pristopili bliže, da bi mu stisnili roko in še posebej vsak zase izrekel dobrodošlico. Bili so med nami njKgovi znanci s katerimi se je našel po dolgih letih, in ljudje, ki so zrasili naravnost iz osvobodilne borbe. Takoj zatem smo se osi skupaj zapletli v prijeten pomenek. Zavlekel se jt še po večerji pozno v noč. Pogovarjali smo se q vsem, ali bolje rečeno on se je pogovarjal z nami. Od podrobnosti, ki smo ga spraševali iz njegovega enostavnega in vendar zaradi ječ in konfinacij tako zamotanega življenja, je prihajal venomer na vprašanja osvobodilne borbe. Temu, kar je minilo in kar je zadevalo njega, ni oiividno polagal nobene važnosti. Bilo je daleč za njim, videlo se je, kako se ob tem nerad ustavlja. Sedanjost ga je prevzela z nepremagljivo silo. Na mah bi bil rad zvedel vse in se zanimal za vsakega posebej, kako in kdaj ae je priključil osvobodilni borbi, kje so ga v njej vodila pota. O. sebi je povedal le to, da ga ni strpelo doma in kako je priganjal sestro naj pohiti z nogavicami, hi mu jih je pletla. Izrazil je željo, da bi tudi on kmalu imet partizansko obleko in brzostrelko, S svojo pražnjo črno obleko te mu je zdelo, da ne spada prav med nas. Od vsega kar je imel na sebi so bile po njegovem dobre le gogatnac in sestra je že Imela, prav, ko je hotela, da počaka na nje. Ze naslednji dan si je izbral prostor Za javorjevo mizo poleg tov. Bevka. Prebiral je poročila s terena in se poglabljal v borbeno problematiko. Njegova črna pražnja obleka ga ni več motila. Bil je partizan med partizani. Oči so se mu iskrile, ko je pogledal iznad papirjev. Iz njih je sijalo tisto globoko notranje zadovoljstvo s svetom okoli sebe in s samim seboj. Zdaj jt stal pred njim primorski kmet, tak kakršen je bil, ves uporen, kot ga je bil zapustil pred 17 leti: njegovo ogorčenje nad krivicami in hrepenenje Po svobodi »e je razrastlo v upor, ki je zajel vso slovensko deželo in vso Jugoslavijo. Sanje niso bile več sanje, postajale so resnica. Od. igravala se je pred njegovimi očmi in v primeri z njo je 17 ■ukradenih let njegove mladosti izgubljalo svoj pomen. Hiša z nekaj njivami in vinogradom vse skupaj v svojem siromaštvu je bilo podobno razveganemu lojlrskemu vozu, treba ga bo izvleči iz uboštva v katerega te je pogrezal do osi. Odbila je urn in čas za to se je bližal. Srebrničeve misli so se motate vse v tem času. Menda ga ni bilo zanj srečnejšega trenutka od tistega, ko sta mu partija in pokrajinski odbor zaupala eno izmed dveh največjih nalog izgradnjo ljudske oblasti na Primorskem. Lotil se je je, lio se je vrnil s potovanja iz Bele Krajine. Tja je odšel skupno z tov. Bevkom in tov. Beblerjem. Takrat je že imel partizansko obleko in brzostrelko, ki jo je dobi 1 na korpusu. V njej je bi! ves ne. kam mladeniški in le gube, ki jih ni bilo mogoče skriti, so pri. Žale, kako ga je življenje pestilo v prejšnjih letih. Primorsko ljudstvo, ki je za vedno obračunalo s tujo osovraženo oblastjo, si je zdaj u-stvarjalo svojo iz lastnih, sil, iz ljudi, hi so dali vse v osvobodilni borbi. Bili so sami po sebi največje jamstvo, da bodo r- 4 TOV. J02E SREBRNIC Čuvali njegove pridobitve, da bodo rta njih gradili dalje do popolne ekonomske osvoboditve in blagostanja, ki ga bo deležna sleherna hiša. Na velikih predvolivnih zborovanjih mu je to tolmačil. V spremstvu tovarišev je premoral dobršen kos naše ožje domovine. Bil je na Kanalskem, Idrijskem, Vipavskem in v Brdih. Ni poznal utrujenosti in ni potreboval oddiha, kot da bi bil še na vzponu svojih sil. Vršil je nalogo, ki je dopolnjevala njegovo življenjsko delo. Za tem je prišla smrt tako nenadno in nenadejano. V Laznah na Trnovski planoti je bila prva partijska konferenca za Primorsko in Trst. Vsi delegati so že prispeli, le Jožetu Srebrniču. njega in d voh tovarišev iz Brd še ni bilo. Prišlo je sporočilo, da so že odpotovali in od minute do minute smo jih čakali. eSo li padli v zasedo?» To nam je bila prva misel. Prehod Čez Sočo je bil vedno nevaren in zaradi tega so potovali partizani v skupinah na tisto stran tam preko. Sovražnik je opazoval na bregu. Moral si dobiti prikladno mesto, nato da bi Soča sama terjala žrtev, ni v tistih trenutkih negotovosti nihče pomislil in vendar je bilo tako. Vrtinec jih je zajel in pogoltnil v globino. Vse dni konference je bila pred nami njegova podoba. Vrinjala se je v misel, ki so postale težke liki svinec. «Ne žalujte«, je govorila, ezdaj ni časa, zdaj preostaja le delo- Nadaljevati je treba to, kar meni ni več dano, kar ni več dano tolikim izmed nas«. Zdaj je že 6 let odkar ga ni več toda njegova podoba je še vedno med nami. Ce bi ostal pri življenju, bi gradil socializem. Primorskemu kmetu bi dajal to, o čemer je sanjal vseh tistih 17 let, ki so mu jih ugrabili in čemur je postavljal o-snove za časa svojega partizanstva. Bil je borec med borci za pravico in resnico, zaradi njiju je marksizem toliko cenil, Nikoli bi se s svojim premočrtnim značajem in s svojo prodorno mislijo n% uvrstil v one, ki ga pačijo potvarjajo in ponižujejo z lažmi. Ti zaradi tega tudi nimajo pravice pisati o Govor dr. J. Dekleve na profesfnem zborovanju prosvetnih in kulturnih delavcev ob 30-letoici požiga Narodnega doma v Trstu Zahtevamo povračilo hultnrne škode TOV. STANISLAV OBLAK GOVORI O MATERIALNI ŠKODI, KI SO JO ITALIJANSKI FASISTI POVZROČILI PRIMORSKIM SLOVENCEM. SAMO TRŽAŠKE KULTURNE IN GOSPODARSKE USTANOVE SO UTRPELE OKROG 20 MILIJARD LIR ŠKODE (Nadalijevanot s 1. strani) Predaleč' bi zašli, če bi hoteli naštevati vse gospodarske ustanove, ki so bile posejane skoro po vseh večjih krajih Primorske. Pred avgustom 1904, ko je bil dograjen Narodni dom, je bilo v Trstu in okolici močno razvito društveno, dramatično in glasbeno življenje, ki je imelo vse glavne pogoje za nadaljnji razvoj in potrjevalo pravilnost izreka, da iz malega raste veliko. Ravno ta razbohotenost kulturnega in gospodarskega snovanja je nujno zahtevala gradnjo Na. rodnega doma, ki naj bo središče predvsem našega kulturnega izživljanja in dostojen predstav- nik doseženih in bodočih nalog tržaških Slovencev. Zamisel, da se postavi y_ sredi mesta Narodni dom, je naletela pri vsem slovenskem prebivalstvu na navdušen sprejem" in pripravljenost, da vsakdo doprinese svoj delež k uresničitvi načrta, ki je po svojem obsegu presegal celo domišljijo širokopoteznih prvotnih zasnovateljev. Mladi in stari, ubogi in bogati, meščani in okoličani, so med seboj tekmovali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov, s katerimi se je kril le drobec o-gromnih stroškov, ki so padli na breme nalašč za to ustanovljene družbe, katere glavni delničar je bila Tržaška posojilnica in hranijnica, v katero so se stekali prihranki najrevnejših slojev, predvsem služkinj, delavcev ter kmetov. Ti so tudi tekmovali y prostovoljnem delu, ki sg je v Trstu prvič uvedlo v tako velikem obsegu. Kdor je imel vprežno živino, je prevažal stavbeni material, drugi so pomagali pri razkladanju in nakladanju, tretji go na stav-bišču opravili stotine in stotine ur prostovoljnega dela, za katero jim je bilo povračilo zadoščenje, da se impozantna stavba, ena največjih in najlepših v Trstu, z njihovim sodelovanjem vidno dviga. Z mirnostjo lahko trdim, da nobeden narodni dom ni zraste! g toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vsega slovenskega prebivalstva kot tržaški, v katerem se je počutil vsakdo kot v lastnem domu. Dan otvoritve Narodnega doma je bil dan veselja, zadoščenja in slavja tržaških in okoliških Slovencev. V domu so imele sedež glavne tržaške kulturne organizacije, kot n. pr. Dramatično društvo, Slovensko narodno gledališče, Slovanska čitalnica z izredno bogato knjižico, Tržaška glasbena matica z vsem inventarjem in instrumenti, .telovadno društvo «Sokol», akademsko fe. rialno društvo «Balkan», Delavsko podporno društvo, dalje Tržaška posojilnica in hranilnica, v pritličju v Ulici Galatti se je tiskala »Edinost« do februarja 1914, ko’ ge je preselila v nove prostore v Ul. sv. Frančiška, kjer jo je fašizem zatrl. Poleg navedenih organizacij je imel Narodni dom svojo kavarno, restavracijo, hotel in več privatnih stanovanj. V Rio de Janeiru je bila v nedeljo tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Brazilijo in Švedsko. Na novem stadionu se je zbralo 150.000 gledalcev. Takoj ob začetku igTe so Brazilci preSlj ostro v napad in v 17. minuti je Zizinho s močnim strelom zabil prvi gol za Brazilce. Švedi so takoj reagirali in parkrat resno ogrožali brazilska vrata. V 38. minuti je po lepi individualni akciji brazilskega napadalca Danila, Ademir napravil drugi gol za Brazilijo. Eno minuto ka- Prve tekme finalnega kola za svetovno nogometno prvenstvo Brazilija, resen kandidat za osvojitev prvega mesta ni'a7iliia-Svp.ilska 7-1 (3-0) Odlični napadalci Brazilije so popolnoma pregazili švedsko obrambo sne je je brazilski napadalec Chico napravil tretji gol. Stanje po prvih finalnih tekmah za svetovno nogometno prvenstvo 1) Brazilija 2 točki 2) Spanja in Urugvaj 1 točka 4) Švedska 0 točk V četrtek se bosta v Rio de Janeiru srečala Brazilija in Španija v S. Paolu pa Urug-vaj-Svedska. Prvi polčas se je zaključil s 3:0 za Brazilijo. V drugem polčasu so bili Švedi že bolj zmedeni- Brazilci so to izkoristili in Ademir je v 7. minuti napravil četrti gol- V 12. minuti je A-demir po lepi tandem akciji Zizinho-Maneca zabil peti gol za Brazilijo. Samo v 22. minuti je Andersonu uspelo napraviti s kazenskim strelom edini gol za Švedsko. Kljub temu da se je v zadnji pol uri igra nekako umirila, so Brazilci v 40. minuti in 43. minuti drugega polčasa zabili že dva gola. m im: ■> ~4< TRŽAŠKA EKIPA KOŠARKE, KI JE V SOBOTO NA STA. DIONU «PRVI MAJ« PREMAGALA LJUBLJANSKEGA »železničarja« s 40:23. Španija - Urugvaj 2-2 'SVETO LETO" OD DANTEJA DO LETOS Z vojskovanjem in ropanjem si Je papež Inocenc Nedolžni... pridobival bogastvo ABRAM FUKS IN COLDI, KI SO ZASEDLI PRVO, DRUGO IN TRETJE MESTO V TEKMI NA 3000 METROV NA NEDELJSKIH LAHKOATLETSKIH TEKMAH NA STADIONU «PRVI MAJ« HiiuiiimiiiuiiiiiitiiiHiiiiiMiiumiiiiimniiiuuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuluiHiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniinmiiiiiinniiiimiiHiii IV. Od tega. papeža, znanega simonista, se je lahko dobilo vse za denar, ki st ga Olimpiji poloMl v roke. Zgodovina trdi, da se je bogastvo v takem obilju stekalo v njene blagajne, da so se nakupovale neštevilne palače in brezmejna zemljišča. Toda Inocenc si je bogastvo pridobival tudi na drug način. Vojskoval se je in ropal in bil tako maščevalen, da je v vojni s parmskim vojvodom mesto Castro izravnal z zemljo in nad mestom dvignil stolp z napisom: *Qul fu Castro», ki označuje njegovo sadistično radost. A Inocenc se je imenoval —Nedolžni... Sveto leto mu je uspelo in skupno z njegovo zgodovino je zabeležen tudi Inocenčev rBreve» od 6 1.1650, ki se glasi: Nihče enega ali drugega spola■ posvetni človek ali duhovnik, naj sl ne upa v tej baziliki Svetega Petra pod grožnjo neposredne eks-komunikacije žvečiti, njuhati, kaditi ali na kakršen koli drugi način uživati to- V S. PaoRi sta se srečali v finalnih tekmah za svetovno nogometno prvenstvo Španija in Urugvaj. V prvih minutah igre so bili Spanci v silni premoči in resno ogrožali vrata nasprotnika. Po nekaj minutah so Urugvajci prišli v nasprotni napad in prvi zabili gol-. Takoj nato so Spanci reagirali in po nekaj uspelih napadih je Basora izenačil z močnim neubranljivim strelom. I- gro so ponovno obvladali Span. ci, ki so stalno napadali in tako s Basorb prešli v vodstvo. Prvi polčas se je zaključil z 2:1 za Španijo. Drugi polčas se je pričel z zmanjšanim tempom igre, tako da je igra poslala skoro nezanimiva. Proti koncu igre so Urug-vajci pričeli a nevarni napadi, kljub temu jim ni uspelo prebiti špansko obrambo, Samo v 40. minuti drugega polčasa je Va-rella streljal z 40 metrov in napravil najlepši gol dneva, Urugvajci so s tem golom izenačili. BEOGRAD, 10 ska telovadna (.moška in pripravlja — Jugodovan-reprezentanca ženska) se skrbno a nastop na svetov- julija nem prvenstvu, ki bo 14 v Bazlu v Švici. Na zadnjem svetovnem prven. stvu leta 1938 v Pragi so jugoslovanski telovadci zasedli tret. je mesto. Narodni dom, ki je postal središče kulturnega, političnega in gospodarskega delovanja, je bil od počečka trn v očeh tržaških iredentistov In nacionalistov, ki se niso mogli sprijazniti z dejsttom, da so Slovenci prenesli svoje središče iz predmestja v sredino mesta, ki so ga smatrali iredentisti za svojo izključno domeno. Jasno je, da so se po vojni, ko je Italija zasedla te kraje in pod vplivom naraščajočega fašizma, ki je imel v Trstu glavno oporo, življenjski pogoji za Slovence in za njihov kulturni razvoj temeljito poslabšali, čeravno so od Tittonija do Sfor-ze in kralja sveto obljubljali, da bo Italija kot domovina svobode dala Slovencem in Hrvatom vse možnosti in sredstva, da bodo lahko napredovali na vseh področjih. Vsi so izrecno izključevali vsako misel- zatiranja m raznarodovanja kot neskladno z italijansko častjo in politično modrostjo. Tem obljubam in zagotovilom so sledila kaj kmalu dejanja, med katera spada gotovo kot glavno in najpomembnejše požig Narodnega doma v torek, dne 13. juiija 1920., po fašistični drhali, kateri je ploskalo na desettisoče Tržačanov. Navidezni razlog za vandalski zločin, ki je oropal Slovence bistvenega pogoja za kulturno iz življanje, je bil incident v Splitu, o katerem piše celo «Picco-lo» od 13.6.1920, da sq srbski vojaki v obrambo napadenih italijanskih vojakov streljali proti demonstrantom. In tu? Ali niso dopustile oblasti, da so fašisti javno pozivali na maščevanje, zločin, da so v kolonah iz več strani korakali proti Narodnemu domu z neprikritimi nameni? Ali niso dopustile oblasti, da so fašisti z Giunto na čelu vdrli v poslopje in ga polili z bencinom, čeravno so vedle, da so v hotelu gosti in privatniki, tako da še danes ni znano, koliko oseb je sploh izgubilo življenje v plamenih Narodnega doma? Ali niso dopustile oblasti, da so demonstranti preprečili gašenje požara, ki bi ga gasilci lahko obvladali. Ali niso dopustile oblasti in s tem postale sokrive, da so fašistični zločinci neovirani razdeli pisarne adv. Kimovca, O-kretiča, Vilfana in drugih, razdejali sedež Jadranske banke, Hrvatske štedionice, srbske šole, Sorlove kavarne, gostilnp Lenčka In toliko drugih poslovnih prostorov posameznikov, in podjetij kot na pr. špedicijske družbo «Balkan», katere skladišča so izropali kot šakali. Ali res ni bilo mogoče ustvaiti pogroma proti Slovencem, lej so bili po ulicah tepeni, napadeni, ranjeni itd., ne da bi bili kaj zakrivili? Toliko gorja, toliko škode in nihče ni bil aretiran, kaznovan, čeravno so bili krivci znani. Nasprotno, glavni zločinci so bili odlikovani. In kako ne, saj je Giunta napravil vse za čast ducea. saj so zublji Narodnega doma končno očistili Trst, ki se je z močjo svojih tradicij postavil na čelu fašizma — tako vsaj govori Rino Alessi. A Michele Risolo v svoji znani knjigi piše, da 13, julij 1920, predstavlja višek povojne tržaške zgodovine in odločilno preckretnico y razvoju fašistične revolucije. Požig Narodnega doma in sploh datum 13. julij pomeni za fašizem najbolj junaško delo, za Slovence pa najtežji .udai-ec, katerega posledice čutimo še danes, pomeni padec v prejšnja stoletja,-pomeni o-gromno materialno škodo. Tedaj-so bile cenjene nepremičnine Narodnega doma na 11 milijonov lir, premičnine pa na 16 milijonov. Toda poleg tega Je bil s požigom Narodnega doma dan signal za naskok na kulturne in gospodarske pozicije slovenskega prebivalstva. Se nekaj podatkov, ki jih navajam, čeravno so znani. Upepelil; ali razdejali sp prosvetne TAKO SO ITALIJANSKI FASISTI UNIČEVALI SLOVEN? SKE USTANOVE V TRSTU IN PRIVATNE PISARNE IRZA3 SKIH SLOVENCEV: domove v Pulju, pri Sv. Ivanu pri Trstu, v Rojanu, v Barkov-ljah, pri Sv. Jakobu. Napadali so tiskarne in uredništva slovanskih listov. 12.XII. 1920. so razdejali tiskarno «Edinost», rušili so zgradbe in oropali ljudsko premoženje. V začetku 1929. so zadušili vse slovenske in hrvatske liste, «Edinost», kot rečeno je bila zatrta 4.9.1929. Poitalijančili so zemljepisna, rodbinska in celo krstna imena. Preko 115.000. rodbinskih imen je bilo popačenih. Prepovedano je bilo petje slovenskih pesmi. Z dekretom št. 1796. z dne 15.X, 1925. so prepovedali uporabo slovenščine in hrvaščine na sodišču, čeravno je bilo Že zdavnaj prej de faeto pregnana. Italijanščina je postala izključno uradni jezik, uničili so vse slovanske osnovne šole, ki jih je bilo še pred aneksijo 581. S kraljevim dekretom št. 2191 z dne 22. novembra 1925, je bil popolnoma odpravljen pouk v slovenskem in hrvaškem jeziku. Ista usoda je doletela srednje in strokovne šole. Vzporedno s tem državnim nasiljem se je vršilo prisilno poitalijančevanje, otroci niso smeli govoriti v materinem jeziku ne v šoli ne na cesti. Ta grožnja je segala celo v družino. Od 820. slovanskih učiteljev so skoro vse odpustili. Veliko so jih pa pregnali v notranjo Italijo. Ista usoda je doletela tudi ostalo državno u-radništvo, ki je šlo V tisoče. Po društvih so plenile in ropale najprej fašistične bande, pozneje pa tudi vladni oreani. Z u- kazom ministra za notranje zadeve z dne 19. julija 1927 so prefekti razpustili vsa slovenska prosvetna društva, katerih je bilo leta 1922. še 388, in zaplenili njihovo nemajhno premoženje, med katerim je bilo mnogo zgradb, ki sq jih zasedli fašisti. Isto usodo so doživele gospodarske ustanove, razpusti-li so nič manj kot 310 zadrug z 92.000 člani, katerih premože. nje, v kolikor ni končalo v žepih raznih komisarjev - likvidatorjev, je prešlo v roke fašističnih ustanov. Zverinsko mučenje slovanskega prebivalstva se je stopnjevalo iz leta v leto. Zapiranje, pretepanje, streljanje, internacije in konfinacije sc bile na dnevnem x-edu. Fašistični zločinci kg uprizarjali procese, med katerimi je bazov-ski najbolj poznan po svoj; krutosti, da bi uničili življenje in obstoj slovenskega in hrvatske. ga naroda. V imenu rimske kul-ture 'se je širilo najstrahotnejše barbarstvo. Otroke, ki so se pogovarjali v svoji materinščini, sq čakale najsurovejše kazni, učili so jih v tujem, otrokom nerazumljivem jeziku klevet in žalitev lastnega naroda in svojih staršev. Slovenska beseda, ki so jo že davno pregnali iz vsega javnega življenja, Se je morala umakniti tudi iz cerkve, katere najvišji predstavniki kot na pr. škofi Mahnič, Kalin in Sedej so bili preganjani do skrajnosti. Kljub pobesnelemu divjanju . in ustrahovanju niso zlomili 0* pome sile slovenskega narodi kar je prišlo zlasti do izraza * času narodnoosvobodilne vojn®-ko se je slovansko prebivalstvc Julijske krajine skoraj v cglp: ti priključilo borcem za svobodo, demokracijo in neodvisnost ter za združenje z matičnim narodom. Naše ljudstvo se ježevo valo tudi za narodno jn kulturno svobodo, trdno verujoč ? iskrenost in pravičnost zave*-nikov. 2e med borbo je obnavljalo svoje prosvetno življenj« in svoje šolstvo, plamen narod; nostne mržnje je spremenilo f plamen bratstva med narodi i® svobode. Slovansko prebivalstvo cof® A, ki se je od začetka' vojni pogumno borilo, prelivalo k® in žrtvovalo svoje domove > polja, je upravičeno pričakovi-lo, da bo okupacijska oblast odpravila sledove fašističnei* barbarstva. Tudi to se ni zgodilo, čeravno so našli način i® sredstva, da so zadovoljili upr*’ vičene restitucijske zahtevi preganjanih Zidov, kar odobravamo. Ali res ni mogoče, da V okupator ki je tudi z našo P0* močjo premagal nacifašize®’ vrnil naša rodbinska in krsto® imena, kakor jih je fašizem odvzel? Ali res ni mogoče, da bi dal našim hribom in vasem prvotn® imena? Ali je res nemogoče, d® bi uvedel slovenščino kot enakopraven jezik z i talij anščin® čeravno je moral že znamenit* tržaški patricij in pisatelj Rossetti leta 1816. dokazovati V smislu razpisa službe mestnega tajntVa tržaške občine, da obvlada poleg italijanščine tudj kranjščino. Ako ne verujejo, n*/ si ogledajo «Osservatore Trif stino« iz leta 1816. stran lr~ Ali res ni mogoče, da bi v m-Jv obljub obnovili ali vrnili, *** je fašizem ukradel našim ^ spodarskim ustanovam. Da 11 obnovil uničene slovenske # move? Ali res n; mogoče, da ® vrnil Slovenskemu narodne®® gledališču, ki je najvišja k®' turna ustanova Slovencev v; Trstu, njegove prostore, ki J®[ je upepelil fašizem 13. julij* 1920.? Ali je res ni mogoče, d*| bi dobili Slovenci za svoje d* dališče eno izmed mnogih dv® ran v mestu, ki so ob vsaki P®*' liki na razpolago šovinistični** organizacijam, naslednicam P® žigalcev Narodnega doma. N*f ljudstvo sodi okupacijsko oble ■ po dejanjih in ne po besettf in obljubah in ne bo neMi zahtevati, da se mu vrne od fašističnih oblasti zapleni«®* in uničena imovina in zžrS„ j novi domovi za svoboden ®*-Jr mah slovenske kulture. Od zahteve ne moremo odstopi ker je pravična. #• MIHOM HOV IG bak. Božjepotniki so v tej baziliki vendar lahko dobili vino, ki se je točilo na nekaterih mestih ob oltarjih, samo kaditi niso smeli, ker je papežu dim škodoval. Naslednje sveto leto 1675 je ostalo v kroniki zapisano bolj zaradi švedske kraljice Kristine kakor zaradi drugih relevantnih' pojavov. Ta polnokrvna žena je razvila bučno dejavnost s tem, da je zamenjala dah procesij, molitev in klečanja z nočjo zablode in kravalov, toda papež Klement se ni temu čudih ker je bil sam znani kavalir. 19. stoletje slavi sveta Ista še dalje v znaku odpustkov ali tudi politike, ki je že bližnja nam. Leon XII. je obseden z mislijo, da bi s skadilornt razkužil zrak, o-kužen z idejami francoske revolucije in liberalizma, ki se je porajal Ko piše Massl-mo dAzcglio o tem' svetem letu, ki je zbralo okoli 300 tisoč grešnih duš, pravi, da so bili to za cerkev težki časi, ker je očiten razhod med cerkvijo in civilizacijo. To kaže tudi dejstvo, da je Leon XII. s pokoljem hotel kronati pomp svetega leta■ Prav svetega 1825 leta je dal kardinal Rivarola, minister policije papeške države, s kolektivno obsodbo pogubiti 514 liberalcev in 125 jin je stlačil v dosmrtno ječo. Sodna procedura in eksekucija na smrt obsojenih je bila povsem srednjeveška. Abaut in Petrucelli v Preliminari della guestione romana opi- sujeta, kako so ubijali obsojene s kiji, ki so imeli železno kroglo na vrhu> nato so jim mrtvim s sekiro razsekali v sklepih roke in noge. Ali sveta leta niso samo za one iz črede, temveč je tudi spastir* lahko grešil, kolikor je hotel. Za sveto leto je odločil Leon XII■ Della Genga, da bodo Židje še strože ločeni v rimskem getu in da ne smejo pod grožnjo javnega bičanja po «zdravamariji» oditi zdoma. O njem govorita dva stiha: sEcco di Roma i veri tre assassini, Della Genga, Fumaroli e CavalchinU. Dejstvo, da je v Rimu prepovedal plesati valček, nam dokazuje, da je bil tudi dru- gače prepošten. Aggard piše o njegovi ebumi mladosti, da je ostal vedno galanten prelat* .Kronisti beležijo, da je tudi umrl v tej galantni koincidenci: eBalllca causa fuit*. Zdravnik Todini je imel mnogo opravka s to njegovo boleznijo, a Leon je umrl prezgodaj, ker je Todini v zdravljenju napravil neki pogrešek. Todini je na dan njegove smrti dobil od Rimljana venec z napisom: aSalvatori Patriae*. Slavni satirik■ pesnik Gioacchino Belli je zapustil sonet o svetem letu Leona XII., ki pravi v rimskem dialektu: «Beato in tutto st’anno chi ha peccati, Che a su cuscenza nun 1je resto un gneo, Basta nun esse giacobbino o ebbreo O antra razza de cani arinegath■ Leon XII. pa ni odrekal odpustkov samo jakobincem in židom, temveč tudi onim, ki so se zdravili z vakcinacijo, ker je smatral vakcinacijo za hudičevo delo. Letu 1850 je bilo v znaku pravkar minulega 1848, leta v znaku velikega preobrata v Italiji, Mazzinija in demokracije, ki se je porajala. Papež Gregor XVI. je pravkar razglasil produkt sodome in greha, preklel je vžigalice, a njegova milica je morala for. malno priseči, kako bo postavila prestole na kosteh liberalcev. V tem duhu je pripravljal sveto leto, a je prej umrl in je stvar odpravil Pij IX., kateri je v ječah uvedel sto udarcev s šibo za one jet: nike, ki v svetem letu preklinjajo madono in svetnike■ Pri tem je pokazal, kako je v svojem srcu tudi blag, ker je pripomnil v istem dekretu, da dnevno ne smejo dati nad 200 udarcev. Svojo tenkočutnost do božjepotnikov specialno za sveto leto je Pij IX. pokazal s tem, da je ukazal, da se oblečejo v hlačke in srajce mnogi kipi v ba-zilikt Sv. Petra, ki so prika-zovale gole like, tudi prav majhne angele. Njegov naslednik Leon XIII, papež «socialist» je slavil leta 1900 sveto leto v duhu svojih militarističnih an-timarkslstlčnih idej toda tudi v znaku mnogih vatikanskih nezgod. Rim ni več. papežev, Italija je 5e nova država in četudi Leon XIII. ne preklinja več železnice, je komaj zbral 300 000 božjepotnikov. Odpadli so vsi hotelski dobički in dobički od ostale trgovine in vse delo je bilo stisnjeno v vatikanske zidove. (Nadaljevanje sledi) V kratkem bomo začeli objavljati Jurčičeve u »Rokovnjače* Naročite se zato na ..Primorsl dnevnik!" Aster Hotondi: Appunti obbligazione tributaria, Ce ^ Padova 1950, str. 251, d™ 1200,— I Delo ima tri dele: v • so zbrane razprave spl°**Lfl I značaja, v drugem kome® ^ ilen za členom, vseh zakonov, v tretjem sistemab* in vskladen izbor pravosoar-, davčnih ***$ P« •"*> zakonodaje v Knjiga je nastala revije «Dlritto e pratic« tarla« in je prvo obseineb1-^ popolno delo o itali)an1 ^ so udavčnem tzravun. Sodelov1 razni pravniki, fiskalni i** strokovnjaki u> ] F. Mauro: Scienza ed jj), strta, Barblerl, Milano, *"*“, DU-IU«!., - ' (jat*<*' str. 185. Delo obsega P®® ^ nja prof. Maura na mtiav* ^ polttehnikumu (tehn. 1,150 g ič li) in obravnava ustvarit ■ perspektive ki jih je dan^ nei goie ugotoviti v odnosih znanostjo in tehniko. UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCHI, St. t>, 111. nad. - Telefon Stev. 93-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 5t, 20 - Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vljine v širini 1 stolpca: trgovski «0, flnančno-upravnl 100, osmrtnice »o ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. n.*n.n mi. i t.i 70 Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. PelUcp HI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 30ia-i, lei. ni. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.80, mesečno tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska U.ZO.Z. Poštni tekoči račun za Ljubljana, Tyršev* 34 . STO-ZVU: Založništvo tržaškega tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 90 d® tiska • . TRS?