41 Temna šaševka (Zeuneriana marmorata) je kobilica dolgotipalčnica, poimeno- vana po temno rjavi barvi telesa in bi- vanju v mokriščih s šaševjem. V Slove- niji jo je odkril Blaž Šegula po glasnem petju ob vožnji po Ljubljanskem barju, ko je snemal zvoke za slovensko mo- nografijo o pojočih kobilicah. Vrsto je v naravi težko najti, ker je zelo plašna in se skriva v visokem steblikovju mo- krišč. Na Ljubljanskem barju živi vrsta na vsega 2 km2 velikem območju, na barjanskih travnikih med Igom in Ško- fljico. Tako je bila najdba vrste v Slove- niji veliko srečno naključje. Do odkritja na Ljubljanskem barju je bila temna šaševka znana le z lagun severne Italije, kjer je na večini dotlej znanih lo- kacij izumrla. Šele leta 1996 so jo ponov- no našli na dveh trstičjih v okolici Tržiča (Monfalcone). Do odkritja na Ljubljan- skem barju je vrsta veljala za italijanske- ga endemita in je tudi na seznamu zava- rovanih živalskih vrst v Furlaniji – Julijski krajini. Glede na Fiebrov opis iz leta 1853 se poraja vprašanje, od kod prihaja prvo- tni opis vrste. Fieber v svojem opisu za tipsko lokacijo namreč navaja le deželo »Illyrien« – ilirsko provinco, ki je takrat obsegala ozemlje vse do Dalmacije, njeno glavno mesto pa je bila Ljubljana. Ker je Fieber entomološko sodeloval s trgovcem iz Ljubljane – Ferdinandom Schmidtom, obstaja možnost, da je vrsta opisana ce- lo na podlagi primerkov z Ljubljanskega barja. Žal je to težko dokazati, ker tipski primerki nimajo lokacijskih etiket. Temna šaševka ob odkritju na Ljubljan- skem barju tu ni bila redka vrsta kobilice. Dejansko je bila ena prevladujočih vrst kobilic na poplavnih barjanskih travnikih med Igom in Škofljico. Mislili smo, da je populacija vrste na Ljubljanskem barju večja, kot se je izkazalo pri kasnejšem natančnem monitoringu vrste, ki ga je leta 2008 opravil Paul Veenvliet. Paul je konec avgusta z GPS-om popisal vse pojo- če samce na Barju in ocenil, da je celotna populacija velika največ 2.000 osebkov, kar je predstavljalo največjo preostalo populacijo vrste na svetu. Drugi prese- netljiv podatek je bil majhen areal vrste, omejen le na nekaj travnikov med Igom in Škofljico, čeprav je bilo pregledano širše Temna šaševka – svetovno ogrožena živalska vrsta z Ljubljanskega barja Besedilo: Stanislav Gomboc, Axel Hochkirch, Tamara Rehm Soula, Nicolas Janecke, Paul Veenvliet območje barja in tudi druga mokrišča v Sloveniji. Leta 2014 se je začela pobuda za pripravo ocen ogroženosti kobilic za celotno Evro- po pod okriljem delovne skupine za kobi- lice pri Svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN). Ocena ogroženosti za temno šašev- ko je bila izdelana leta 2015. Na presene- čenje vseh je ocena na svetovni ravni po- kazala, da je vrsta svetovno ogrožena in da po oceni številčnosti na svetu živi le še med 2.000 in 3.000 osebkov vrste, skupaj s slo- vensko in tremi italijanskimi populacijami. Tudi glede na trend ogroženosti habitatov se vrsti ne obeta rožnata prihodnost. V Ita- liji se lagune s trstičjem zaraščajo in urba- nizirajo ter so zaradi klimatskih sprememb podvržene daljšim sušnim obdobjem, na Ljubljanskem barju pa se travniki intenzi- virajo ali preoravajo v njive. Ker smo temno šaševko v Sloveniji odkri- li pred dobrimi desetimi leti, ni uvrščena na seznam ogroženih prosto živečih žival- skih vrst in na sezname zavarovanih pro- sto živečih živalskih vrst, saj so se sezna- mi pripravljali, preden smo vrsto odkrili in se zavedeli, kako zelo ogrožena je. V skupini za pripravo ocen ogroženosti ko- bilic pri IUCN smo na pobudo koordina- torja skupine za kobilice Axla Hochkircha Samica temne šaševke. (foto: Stanislav Gomboc) Samec temne šaševke. (foto: Stanislav Gomboc) 42 leta 2016 začeli z natančnim monitorin- gom in raziskavami biologije vrste, saj njen razvojni ciklus ni bil v celoti poznan. Monitoring vrste na Ljubljanskem barju smo v poletju 2016 opravili ob pomoči dveh študentov z univerze v Trierju, ki sta v dveh obdobjih preštela vse pojoče samce na travnikih med Igom in Škofljico ter preverila morebitno prisotnost vrste na širšem območju med Črno vasjo in šir- šim območjem Iga. Ugotovila sta, da se je areal vrste v primerjavi z letom 2008 ne- koliko skrčil, posebej na travnikih v oko- lici Škofljice, nekoliko pa tudi na območju Iga. Vzroka za zmanjšanje areala vrste sta povečanje njivskih površin na račun bar- janskih travnikov, saj so kmetje za njive prejemali večje subvencije kot za travni- ke, na drugi strani pa je prisotno zarašča- nje nekošenih ali intenzivno izkoriščanje preostalih travnikov. Večina travnikov na Ljubljanskem barju se danes obdeluje s težko mehanizacijo in gnoji, kar omogoča več kot eno košnjo letno. Težki stroji ob košnji in spravilu mrve poteptajo ali zbi- jejo večino žuželk. Kot pozitivni za ohra- nitev temne šaševke so se izkazali ukrepi KOPOP za ohranitev metulja barjanskega okarčka. Na teh travnikih, ki se kosijo en- krat pozno v sezoni, je bilo v letu 2016 največje število osebkov temne šaševke. Ob prvem popisu osebkov konec julija je bilo ocenjeno število osebkov na Lju- bljanskem barju 4.000, ob drugem štetju konec avgusta in začetku septembra pa le še 1.460. Takrat je bila pokošena veči- na travnikov na območju. Košnja s težko mehanizacijo dejansko najbolj drastično vpliva na zmanjšanje populacije temne šaševke, saj na teh travnikih preživi manj kot četrtina osebkov. V primerjavi z letom 2008 je drugo štetje pokazalo, da se po- pulacija temne šaševke na Ljubljanskem barju zmanjšuje, zato so nujni naravovar- stveni ukrepi za izboljšanje stanja popu- lacije tako temne šaševke kot barjanskega okarčka, ki naseljujeta isto območje po- plavnih travnikov. Poleg tega želimo vrsto uvrstiti na slovenski seznam ogroženih in zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, kar bo osnova za izvajanje naravovarstve- nih ukrepov. Ker vrsta jajčeca odlaga v stržene stebel šaševja in močvirskih zeli, je pomemben tudi čas izvajanje košnje, da zagotovimo preživetje čim večjega števila jajčec. Tako je priporočljiva neinvazivna košnja s strižno kosilnico, optimalna v času od izleganja ličink do časa odlaganja jajčec, kar je od sredine maja do konca ju- nija. Drugi ukrepi vključujejo izmenično košnjo poplavnih travnikov v pasovih, ki bi potekala vsako drugo leto, ter renatu- racijo intenzivnih travnikov in njiv nazaj v poplavne ekstenzivne travnike. Temna šaševka je danes razširjena le še na štirih lokacijah. Poleg Ljubljanskega barja je prisotna še na lagunah severne Italije, in sicer na laguni pri Maranu, na delu območja Isola della Cona in na Li- sertu pri Tržiču. Na Ljubljanskem barju živi največja preostala populacija temne šaševke, ki najmanj za dvakrat presega številčnost italijanskih populacij. Zato je pomembno, da jo dolgoročno ohranimo, za kar si prizadevajo tudi Krajinski park Ljubljansko barje, Zavod Republike Slo- venije za varstvo narave in Ministrstvo za okolje in prostor. Poplavni barjanski travniki, ki so habitat vrste. (foto: Stanislav Gomboc) Lokacije, kjer živijo zadnje preživele populacije temne šaševke, so označene z rdečimi točkami.