Štev. 232 TRST, ponedeljek 22 avgusta Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tuol ob nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične 8ter. so prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih to*?*karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, V • tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-» ini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •JO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka 4-ađaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-»*vsj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — : -. - Plačljivo In utožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mol l NAROČNINA ZNAŠA - za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. V&ro«nln» na nedeljsko lzt&nj« „EDINOSTI-' stane: za o*lo late Kron 5 20, za pol leta Kron 2'60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaaa pisma as ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-stnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. - Po5tno-hranllnl?nl račun 5t. 841 652. TELEFOM It. 11-57. BRZOJflUNE UESTI. Kolera v Južni Italiji. RIM 2i. Tekom zadnjih 24 ur se je dogodilo v Trani g novih slučajev kolere. 5 oseb je umrlo. V raznih drugih krajih Apulije so obolele posamične osebe, ki so večinoma že umrle. Zdravstvene razmere v ostalih delih Italije so zadovoljive. Bolgarski kralj v Črnigori. CETINJE j« 1. Bolgarski kralj Ferdinand in prestolonaslednik princ Boris sta prišla danes predpoludne v Bar, Iger oila sprejeta po prestolonasledniku Danilu in bolgarskem odposlancu. Izkrcanje se je izvršilo med streljanjem iz topov. Prebivalstvo je viharno pozdravljalo kralja m princa. Po dejeneuru v palači Topolica bila nastop* j ena takoj vožnja z avtomobilom na Cetinje. Makedonske zmešnjave. SOFIJA 21. Turška vlada je obvestila bolgarsko vlado, da je odredba strogo preiskave glede nasilstev, ki se se dogodila pri razoroževar.ja in da se bo krivce strogo kaznovalo^ Begunci, ki so se zatekli v Bolgarijo, se morejo neovirano vrniti. Nesreta avijatika. CA-MBRAI si. Aviatik Deboder je padel s svojim letalnim strojem in se težko poškodoval, Stroj je razbit. Eksplozija- VALENCI&. 21. Kadi ekspiozije v delavnici za izdelovanje umetalnih ognjev se jc izvršila nesreča, pri čemur je bila ena oseba ubila in 7 ranjenih. Siavnost razvitja zastave „Ladije" v Devinu. Ob tropični, žgoči ločini smo stopali včeraj popoludne ob 1. in pol uri v bar-kovljanskem pristanu v ladijo, ki nas je imela odvesti v Devin. -Združile se je na !adiji, kar je v Barkovljah narodno-zaved-nega z vrlo „Adrijo" ne čelu. Ladija je odtisnila od biega, godba barkovljanska je zascirala veselo k irač-nico, preko ladije je capihljal lahan svež vetrič, objel nas je naj prijetne j i hlad, da smo kar iz polnih prs dihali va-se balza-mični morski vzduh, morje gladko kakor zrcalo, da je ladija kar drstela po gladini : najidejalneja morska vožnja ob poletnem dnevu. Je-li čudo, da je zavladalo med izktniki najveseleje razpoloženje, ki se jc PODLISTEK. vek šalo v srčno radost, ko so jih iz raznih hiš na obrežju v Barkovljah, miramarskega gradu in v Grijanu veselo pozdravljali od daleč mahanjem robcev in raznimi diugimi znaki. Pripluli smo v devinski pristan in bili priče neopisnemu prizoru : z obali veselo pozdravljanje, gromečimi živio • klici, z la-dij'e navdušeno odzdravljanje, na ladiji sviranje barkovljanske godbe, na obrežji: riavhinske godbe, kar vse se je združevalo v veličastno simfonijo, katere zvoki so odbijali od historične znamenitih pečin pod starosisvnim devinskim gradom. — Množici na obali so bili na čelu pevke in pevci „Ladije" in župaa občine devinske. Stopivše »a kopno nas je pozdravil navdušenimi besedami predsednik „Ladije", jurist Ivan Ples. Preslabe so moje besede — je rekel — da bi «e dostojno zahvalil na tem dokazu ljubacni, edinosti in bratstva, Prišli ste, ker nas navdajajo ista čutstva. Kakor mi živite tudi vi ob periferiji in pojmite pomen današnje slavnosti. Prišli ete, da pomnožite vspeh „Ladije" in jo utrdite v bramb; te pozicije. Zzsvirala je gedba in gromeli so živio klici govorniku v zahvalo, a gospica Katinka Smrdu je poklonila gospe j dr. Rybarevi krasno kito cvetja. V imenu izletnikov je spregovoril odbornik „Adrije* g. Hinko Pertot, ki je naglašal, da smo došli na to slavje z velikim veseljem, ker sme vedeli, da pridemo med brate, ki nas vsprejmejo od-prtami rokami. Nismo prišli le, - da bi nas bodrili, ampak da tudi sebe navdušimo ob vašem navdušenju. Saj nam je položaj i»ti : eksponirani smo navalu sovražnika. Naša pesem naj doni nam v vspodbu;a sovražniku v strah — doseči hečemo, da bomo gospodarji na svoji zemljL Zopet viharno vsklikanje, godba je zasvirala „Naprej" in -gromeli so topiči, da je mogočno odmevala ob divje-roman-tični morsko skaloviti krajini. Ob sviranju dveh godb, streljanju in veselem vsklikanju se je sprevod pomikal v Devin na veliki slavnostni prostor za občinskim domom. Kar ni v Devinu izrecno tujinskega, je razobesilo zastave, a razkošna zgradba „Lege Nazionale" je samevala zapuščena kakor trdnjava, ki jo je zapustila posadka v strahu pred oble-govalci. Mej tem, ko so se tržaški gostje razšli po raznih gostilnah, so Devinci vsprejemali druge mile goste, med temi posebno GoriČane, ki so došli z vlakom v častnem številu do 200. Ob 4. uri je prišel sprevod z dvema godbama na Čelu pred dom gosp. Plesa po novo zastavo in gospo kuvnico. Na slavnostnem prostoru je bil prirejen ukusen oder z morsko obrežno-kra-jinsko slike v ozadju in Gregorčičevem stihom : Naš čolnič otmimo ! Na. odru so se zbrale gospa kumica in več devmskih gospic. Predsednik gosp. Ples je spregovori! do raaožice — kakih 2000 glav —: Majhen narod smo, neznaten po številu in površju. Bijemo težaven boj, da obranimo svoj otočič pred navali od severa in juga. Sovražnik se je zaklel proti nam. Pozorišče takega boja je naš Devin. Ugrabiti bi nam hotel naš dom, to zadnjo postojanko 'našo. — Nekdaj je bila caša domovina veča — raztezala se je od Dunaja tu doli do morja. Dolgo je temUj kratka je bila naša sveboda. Potem smo postali — hlapci v sroji domovini. Dolgo je trajalo Ali slednjič se je naš narod vzdramil. Ali zmaga naša ni še popolna. Trekalo nam je novega orožja — sagrabili smo za uma meč, oživela so n*ša drultva. Te nas bodre in so nam užgala novo luč. Tako društvo je tudi naša »Ladijaki razvija danes svojo zastavo. To je naša trdnjava, v kateri je zbrana armada, ki brani naš dom. Ali nekaj jej je manjfcalo : simbola vidnega .znaka, ki naj nas še bolj njedinja v slogi in bratstva. Izročam vam, devinskim Slovencem to zastavo. Vzemfce jo in čuvajte jo ! In utihnejo naj tožeče pesmi o usodi adranskega mora. V mislih domovina, v srcu smelost, v dlani sila — to je krasno geslo vseslovanskega Sokolstva. Držimo se tega .gesla in zmaga bo naša 1 Od besede do besede se je stopnjevalo navdušenje med mne-čico, ki je doseglo svoj višek ko so ob zvokih godbe razvili novo krasno zastavo in se je po-sestrila z drugimi zastavami. Nova zastava je iz modre svile, z na eni strani v zlatu vezano ladijo v razburkanem moiju. Na drugi strani je napis 1900—1910. Na to je spregovorila kumica, g.a dr. Ryb&ia, navdušeno pozdravljena: Slavno društvo ! Z največim veseljem sem se odzvala Vašemu, za me častnemu vabilu, naj prevzamem mesto kumice ob razvitju Vaše zastave. Mej slovenskimi kraji zavzema Devin odlično mesto. Stoječ na meji Slovanstva IVO SAMEOM : Sonata.. Noveieta. Prešel je teden in napočil je dan prve učne ure — torek. Ko je zjutraj Elvira vstala, je ponovila še enkrat sklep, ki ga je storila pred tednom in veselo je pričakovala trenotka, ko zasliši Rollijev glas na svojem domu. Vse jutro se je vrtela okolu glasovirja; vse je pretaknila; stokrat ga je odprla in zopet zaprla : razvrstila lepo note v omari, da bi mu s tem pokazala, kako skrbna gospodinja je. V sobo je večkrat pogledala njena mati in vsakokrat je odšla z ljubeznivim nasmeh-ljajem na licu. Beselilo jo je, ko je videla, kako skrbno se pripravlja njeva hčerka na prvo klavirsko uro. Da je Dobrovski sploh sklenil, da, da svojo hčer Elviro poučevati v glasovirju, je bila edina zasluga njegove žene Amalija. Govorila mu je vedno, da vsaka fino-izobražena gospica mora znati svirati na klavir in to ne samo površno, ampak temeljito, po nauku strokovnjaka. Prilika je bila ravno krasna, ker je bil glasbeni učitelj Rclli n« gla u kakor mci na pravem mestu, ki se v glasbi res nekaj razume. Znan je bil kakor izvrsten klavirist. Koncerti, ki jih je prirejal, so mu donašali gmotnih, a tudi velikanskih moralnih uspehov. Dobrovski se je torej odločil zanj in to tembolj, ker je Rolli poučeval v vseh najuglednejših hiSah. Želel bi bil seveda za svvjo Elviro precej priletnega učitelja. A, ker si ni znal drugače pomagati, se je moral zadovoljiti z Rollijem. Okolu treh popoludne je zazvonil hišni zvonec in dekla, ki je šla odpirat, je privela s seboj učitelja Rollija. Nosil je pod pazduho kup not, ki jih je kcj pri vstopu v sprejemno sobo odložil na mizo, Segnil je z neko eleganco v žep, izvlekel pisano rutico in si posušil mokro čelo. Skozi duri mu je prišel naproti hišni gospodar, ki ga je veselo pozdravil: „Dober dan gospod Rolli ! Evo, dospela je ura dela ! Upam, da boste z mojo Elviro zadovoljni." Rolli se je nekoliko priklonil, po-gladil si črno lasuljo in odvrnil : „Klanjam se gospod Dobrovski! Mislim, da z Vašo gospico hčerko ne bo mnogo truda. Vidi se jej že na obrazu, da se lahko uči vsake stvari. Kakor sem zadnjič videl, se jt gospica Že poprej pečala s sviranjem. Delo mi je torej jako olajšano in treba mi bo samo odpraviti kake morebitne nedostatke.* „Res je, res! Že pred časom se je učila glasovirja, a učitelj mi ni bil po in Latinstva, branil je Devin nasproti vsem napadom naših nasprotnikov svoj slovenski značaj in ohranil Slovenstvu ta lepi kos slovenske domovine. Zastonj so butali valovi jadranskega morja ob skale, na katerih se ponosno dviguje Devin in zastonj so se do sedaj zaganjali valovi tujinstva ob to slovensko trdnjavico. Še vedno, da vedno bolj se razlega po Devinu slovenska govorica in slovenska pesem. Tn ta pesem ne zamre : našla je v Vašem društvu važno zavetišče. Gojite skrbno tudi v bodoče to najnežnejšo cvetko naše kulture, gojite jo in Širite jo, da se bode v veselju in v žalosti razlegala od kršnega Krasa tja daleč po našem morju in naznanjala, da morje adrijansko je še slovansko. Zastava pa, ki jo danes razvijete, naj Vas s svojimi lepimi barvami opominja, da ste sinovi slovenske matere. Ostanite ji zvesti: valovi tujinstva ne bodo potem nikdar premagali teh naših sivih skal. Ponosno ob morju naj plapolS. slovenska zastava. In sedaj dovolite, da na Vašo zastavo pripnem ta skromni trak v spomin na današnji slavnostni dan. Živela „Ladija14 ! Ta prisrčni nagovor je kar elektrizi-ral množico. Ob urnebesnem vsklikanju je kumica pripela zastavi svoj dar: krasen bel trak z napisom: Kumica Ladiji. Na slavnosti so bila zastopana nastopna društva: „Adrija" (kakor priredi-teljica tržaškega izleta) korporativno z zastavo, „Velesila" korporativno z zastavo, „Hajdrih" korporativno z zastavo, „Nabre-žina" korporativno z zastavo, „Standrež" korporativno z zastavo, „Kol. dr. Gorica", „Del. podp. dr. Gorica" z zastavo, „Kras" Opatjeselo korp. z zastavo, „Morje" Sesljan z zastavo, Čitalnica sv. Jakob N. D. O., Glasbeno društvo v Gorici, „Kolo" Trst (ta društva po deputacijah), „Grmada" Mavhinje korporativno, izobraževalno društvo „Straža" Tržič. Ko je bil dovršen slavnostni čin razvitja zastave, so nastopala razna pevska društva, ki so proizvajala svoje točke precizno in ob neprestani burni pohvali. S ponosom nas je navdajalo, ko so nam ti nastopi pokazali, kako silno se je pozdig-nila pevska umetnost med našim ljudstvom. Na to se je razvila prava ljudska siavnost. Vsepovsodi je vladalo naj veselje razpoloženje in donela krasna naša pesem. Ob paviljonih je vrvelo pisano življenje, a na dveh velikih plesiščih se je zabavala mladina ob sviranju križke in mavhinjske godu," je odvrnil Dobrovski. „Zato sem ga pa odslovil. No, pri Vas se pa tega ne bojim. A propos, pozabil sem Vam čestitati na imenitnem vspehu, ki ste ga imeli z zadnjim svojim koncertom, gospod Rolli." „No, to je bila le malenkost in zaradi tega ne zaslužujem take hvale, ki mi jo daja občinstvo in tudi časopisje". „Skromni znate tudi biti, kakor vidim ; pa to Vam vseeno ne jemlje ničesar na vspehu, ki je bil v resnici, — ne da pre-tirujem, — velik. Čemu vas pa tu zadržujem ? Moja hčerka Vas gotovo pričakuje". S temi besedami je odvel gospodar Rollija v sobo, kjer se je imel vršiti pouk. Elvira je sedela na naslonjaču inko sta moža vstopila je odložila knjigo, ki jo je ravnokar čitala. Vstala je, šla Rolliju naproti in mu ponudila svojo ročico, ki jo je ta galantno poljubil. „Klanjam se gospica ! Kakor vidim sva Vas z gospodom očetom motila pri čitanju. Oprostite!" Elvira mu je ponosno pogledala v oči in rekla : „Motila me nista, maestro, ker sem Vas pričakovala, da pričneva s poukom." „No, tebi Elvira se pa mudi! Le nikar tako hitro, da ne prekosiš prekmalu gospoda Rollija," se je pošalil Dobrovski. „Ti, papa, pa res ne znaš druzega, nego šaliti se ob vsaki priliki. Menim, da ni šala dobra priprava za resen pouk. „Dobro si me zavrnila in zato hitro zbežim, da me tvoj jeziček ne prime zopet. Klanjam se, gospod Rolli, in dober začetek voščim !" S temi besedami je izginel skozi vrata. * * Ostala sta v sobi sama. Rolli, ki je bil vajen velikomestnim salonom in visoki družbi, je bil naenkrat v zadregi. Opazil je velikanski kontrast med vedenjem Elvire zadnjič in danes. Ni si znal razložiti tega preobrata in zato ni našel pravih besed da bi začel s poukom. Elvira, ki je opazila vse to, se je obrnila do njega in rekla: „Gospod učitelj, začeti morava. Poprej pa bi Vas rada prosila, da bi malče potrpeli z menoj. Vedeti morate, da to kar znam, sem si takorekoč, sama pridobila. Gotovo Vam je papa pravil...... „Da, da, gospica ! Informiran sem o vsem in ako sodim po skladbah, ki sem jih zadnjič videl na glasovirju, ste 5e precej napredovali v glasbi. Pouk torej ne bode začeten, ampak bo nadaljevanje in izpolnjevanje — je odvrnil Rolli. „Prosim gospica, sedite in dovolite, da napravim z Vami malo preizkušnjo, da potem lahko uravnam svoj program". 8tran II »EDINOST« št. 232. godbe, dočim se je barkovljanska na krasnem vrtu g\ Plesu, kjer se je razvilo drugo slavije ob veselem pevanju in sviranju godbe. Zabeleženo bodi tudi, da je bil nad vhodom na slavnostni prostor prirejen krasen Askrcev verz : V zastavah danes je Devin, Ponosno gleda grad s pečin, Crez sinje morje Veselica šumi..... Radostjo v srcih so odhajali gostje deloma na parnik, deloma k vlaku, kamor se jih spremljali Devinci. Slovo je bilo prisrčno bratsko, ki je pričalo, da je današnji dan še bolj utrdil bratske vezi med boritelji za velik cilj : da morje bo zopet slovansko. V to pomozita Bog in slovenska zavednost! pa, da je tudi neoficijelni del slavnosti končal v istotako lepem redu, kakor oficijelni. Vendar pa tega itak nepopolnega poročila ne smemo končati, ne da bi omenili paviljona Cirilmetodarije na Op-činah. V tem paviljonu so ljubeznjive openske gospe in gospice skrbele za to, da so si mogli udeleženci slavnosti „privezati" dušo. Bilo je res veselje gledati naše vrle openske narodnjakinje, kako so se brhko sukale ter z veseljem izvrševale zapoved dela usmiljenja, ki pravi: Lačne nasitit in žejne napojit. Pri tem so pa vrle openske gospe in gospice skrbele tudi zato, da Cirilmetodarija ne bo pri krajšana. Da zaključimo: „Zvon" in openski „Sokol" sta lahko popolnoma zadovoljna z uspehom včerajšnje slavnosti, ki dela prirediteljem vso čast. Osobito pa je treba Opencem Čestitati na njih narodnem žen^tvu, ki je znalo to priliko tako ugodno izkoristiti v korist naše ljubljenke družbe sv. Cirila in Metoda. Slavnost „Zvona" in „Sokola" na Opčmah. Kljubu temu, da je mnogo TrŽača-nov in okoličanov, ki bi se bili gotovo udeležili slavnosti na Opčin&h, odšlo v Devin, in kljubu temu, da se je vršila' , - B istodobno tudi veselica »Ilirije* pri sv. j PICCOlO - SlOVClKI - n6IHCi. Jakobu, se je vendar nabralo včeraj po- j v sedanjih pasjih dneh se je postavilo poludne na Opčinah nepričakovano veliko pri nas Q Xrstu V3e parobCj tQ 3e prayi> občinstva. ,..„,. | vse sedi na glavi m štrli z nogami v Točno ob določeni uri uredil se je|zrak Dogajajo se stvari( ki bi se mi si. pred cerkvijo na Opčinah sprevod. Na cer zdele nemožnC( če bi jih ne opazoval čelu so bile vrle Sokoliće z ženskim na-j z lastmmi QČmi Ljudje, ki zastopajo danes raščajem, skupno kakih 50 na številu, za j Qstro začrtano staligče se naslednjega Sokolicami proseška godba, potem članstvo jutra> vzbudivši se> ne spominjajo več raznih sokolskih društev z naraščajem, -„^-v. u u ^ • 1 \ svojih včerajšnjih besed m mirno propo- skupno okoli 200 oseb. Za sokoli so prišla ' , . . . . _ . ^ . „ * i vedujejo in priporočajo to, kar so včeraj društva : „Lipau iz Bazovice. .Slovan" iz -u-- »c *• . ^ " * 1 " pobijali. . Mašinerija tržaškega politiškega Padriča in „Zastava" z Lonjerju z zastavami, dalje društva „Višava* iz Konko-velju, ^.Primorec" iz Trebič, rDoraa iz življenja se je ustavila in začela je svojo pot nazaj k starim tradicijam. Glavni zastopnik italijanske ideje v Trstu je tudi Repentabra, „Tomaj" iz Tomaja, „Slava* ! „ + * - • 4. 1 • - c- , „ . ~ .zabredel v ta čuani tok in reči se mora, da iz Sv. Mar. Magd,, „Zarja" iz Rojana, , . . „ . u . TT , & ' " : „ J »,se je tako močno zaletel, da je vreden > i abor iz V rhovelj, „Zonslavac iz Sežane t ua a • • __ „ . . , . „ ! vsegH občudovanja. Mislim namreč na ter I\. D. O. m akademično društvo »Bal- „1 1 , , . . „ , . glasilo italijanske lioeralne stranke, veli- kan« iz lrsta, ki so se udeležila slavno-11 , . * -> , . * . , kega vzgojevalca tržaškega občinstva in sti deloma korporativno, deloma po de- * - . .. * ' F j zastopnika prave in pristne tržaške poli- c , ..... . tike in — kulture. Jemljem v roke „Pic- Sprevod po vasi je bil res impozan-__1 - - . j , . , . •rr- , . , y col° > kl Je star dober mesec m pol in ten. Korakajoče čete, Sokoli in Sokoliće, ; u 1 • ™ , • , J , ' _ . , , . ' i začenjam brskati po njem. Poln je član- ter društva v narodnih čepicah so osobito . . . 1 . r ' kov o italijanski univerzi, poln psovania na tujce, katerih je oilo — kakor vedno ! __ ■ . .. , , J ' , \ . ;na Slovence in na opozicijo sploh.... m posebno ob nedeljah — tudi včeraj vse I 7-__- T , r- , . , . Znano je. kak fiasko so doživeli trž. polno na Opčinah. napravile velik utis. t • * , . ,, , Italijani in ž njim vred tudi „Piccolo" o INa slavnostnem prostoru je podbta- . „ •,•, • . . . " , . ,, .„ , priliki zadnjega zasedanja drž. zbora, rosta g. A. Sosič očital v krasnih bese- , c ~ 4.- • n , , v - , , . . ! Svesti si velike kulturne važnosti teda-dan zgodovino ustanovitve pevskega dru- ^ , , ... u . ^ s njega momenta, so delali na vse kripl e, štva »Zvon in razmere, ki so vladale ta- A _ • , . t . .. . c . ' , .da se ustanovi v Trstu laška pravna fa- krat v okolici. Spominjal se je dveh mož, ^- 1 . t , . , . . v -T . kulteta, ki že celo vrstu let dela sive lase ki sta v težavnih razmerah začela pred Q • • fc .r .. . 1 . . , . . F vsakemu ministerstvu. Kričali so povsod vec kot tridesetimi leti z mladeniškim t-;«^ « „ n « -i- . , , . ...............„lneste o nulla" stavili so svojo kulturo ognjem in navdušenjem buditi v ljudstvu' ta1rn „• - , ' , . , , • , . itako visoko, da je še sami niso skorai narodno zavest m ki sta osnovala pred: • j . . , . , , _ J ^ ; videli in bili so si v svesti zmage, po- dvajsetimi leti pevsko društvo „Zvon*. Ta. 1 . T .. , _ ^ , . . , r popolne zmage na vsej črti. Imeli so za dva moža sta upokojeni nadučitelj Valen- i f , ... . . .. , . . J seboj močno falango iz nemškega tabora, ac m sedanj, openski naduS.tel, dež. ppsl. jki je idnQ molčala m kima° do zad. Fenuga. (Navdušen, khci: Z,vio Valentie !njega trenotka udajali s0 se ra2nim sa. Aivijo irerluga!) Govornik je potem prišel _ • , . . , . s ' njam in spali so brezskrbno v gotovosti, r.a sokolstvo, očrtal na kratko pomen r ,, ... ... • , . _ . . .... : vendar dooe toh zaželjeno univerzo in so.-zolske idej9, poživljal vseh na vztrajuost, t,- • - , , - D .. , • . . , ' ' 1 sicer tam, kjer jo oni hočejo. Pomagali r.i nas more edino privesti do zaželjenega ; M(im . ... . , . . . so -Nemcem povsod v gotovi nadi, da jim cilja, ter je zaključil svoja krasna izvajanj? s \ t- _ - , trAn.;m . J VT ; ... i_-i . j ti ob priliki povrnejo milo za drago, krepkim klicem : Na z dar, ki je t>il sprejet i Ar . c ■ , » - * - . J v svojem fanatizmu in zaslepljenosti so z največjim navdušenjem. ! - . , , , , . V 1 t se izpozabili tako daleč, da niso hote i nam Velike novs prodajalnice PV^ pohištva in fapetarij :: Paolo Gasfwirtb :: TRST, nI. Stadion !t- 6 • Telefon 2Z-85 (UKa gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. m in Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolie, — popolne opreme in posamezni Seli. 1= =tmmi se SOS jVlichele Zepparf 7rsty uL S. Giovanni 6 in 2 TELEFON štev. 11-85 s Dodrnžnlco v Zadra. Saioga peci m (Sparleri lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Cal i Mayer's Sobne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tudi za štedilnike. Jlajolič. peei Izdelane /:i trajen ogenj, uporabljivo tudi na pllu. nnniananaim]>! [■IIMIinilBIIMIl»r R. Gasperi ts POt\m. ie„nr:°PlIa g0SpiCa Vida Fer"! privoščiti niti ljudske šole, kj iva. hri Hf^plnpm nnc on^o in ,, ' ' lugova, hči deželnega poslanca, ki ie v|r"T........"jer °l mi 2a" r,np4p . . . Je v mogli v slojem materinskem jež ku učiti vzneseni vezani oesedi slavila pomemb- - „ , , , ^ __. , , ^ : — svoje otroke Misel, da bodo vendar nost dneva, pomeraonost narodne in so- pn, ' ... " t^ict^ - • - - enkrat pravični proti nam, izlasti pa sedaj, kolske ideje. Simpatični gospici se je vi- ^ i- / • . .-i^ir, h, u • . • • ko 01 morah računati tudi na nas, se ni delo. da jej prihaja to, kar govori z srca. 1 i n v - Govorila je z iustvon, in zato je to, kar T , !■ ^ - "am" je govorila, tuđi Slo poslušalcem do Uca i ^ Z°P6t: Ne ! ^ ČUd,m° se ker Zato pa tudi, čim je zvrS la, odobravanji! g°tOVO' đf ,S° °n'. trdn° Uverjeni ni bilo ne konca ne kraja dosežejo svoje želje tud, brez nas : sai Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 —— Prevozno podjetje ■ — o. kr. avstrijskih drž. želdznio Sprejme razcannjaiiie tatoršnegasiliodi Maja iz mitnic, dostavljanje r± ioni. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, Zastopstvo tvrdke „CEISEMT" Tovarna cementa rPORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. iMHJtnTiBHta^imirgai UKIlffOtgH'JBUI-rjtPl'Ml Croigoj j j!^ Zalega jcfliha, olja mila in avec priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in 'riatičičarno Ulica Ferriera 37 vogal i Centi. IIIL Sirite EDINOST ul. Barriera vecchia 41 Blago prve vrste po zmernih cenah. Postrežba na doni. TI-;". 17-35 3G D! 3! Na to so nastopila društva skupno s \emce n 1 1 rt • m. 1 rani . f D /n • J ^ Z ___ saj so vendar računali na svoje gospodarje pesmijo : .Okolici« (Besede in sklađba ; Nemce- ki so vedno služili s pasjo def. posl. St, Ferluge) in s .Hej Slovani..! J« ^rnil in pihati Da sta bili obe pesmi sprejeti z burnim j f zaCel P° .gla vah t« jim izpihal vse odobravanjem, nam ni treba Se posebej !ePe nade- fr Jlh )e le I„ tedaj omenjati. Na-to se je vršila telovadba, o kateri pa mi nismo poklicani, da bi izrekli svojo sodbo. Omenjamo samo, da so bili telovadci, osobito pa Ženski in moški naraščaj, burno pozdravljeni ob slojem nastopu. Nastopajoča pevska društva izvršila so svojo nalogo vseskozi v največjo za- j dovoljnost. Komaj je končal oficijelni del slavnosti, se je začela mladina vrteti ob zvokih veselih poskočnic. Koliko časa je trajalo to vrtenje, ne znamo, ker smo morali oditi za svojo dolžnostjo. Mislimo je rPiccolo" za trenotek pozabil na nas in vrstili so se članki na adreso Nemcev, ki jim je očital vse možno. Stol gotovosti, na katerem so sedeli prej, je izgubil Slavoj Praprotnik trgovec Jožefa Praprotnik rojena Obrsne! stopila v sveti zakon LOKEV na Krasu, dne 22. avgusta 1910. Brez vsakega posebnega obvestila. "''"-Taifiiižfc*^''' Prva in edini pisa.nu ""'VVOi rs ffet ^ /Daja nasvete in informacije o v9err.\ oj /kar se tiče novačenja in voj. službeA"*^ co/izdeluje in odpošilja vsako vrsto pio-\ f^/Senj vojašk. značaja — opru?čecje S /vaj in kontrolnih efcodov, enoletno pro-\-" htovoij tvo, ženitbe, dosezanje zakon:tib) 'S: jugodnoeti glede prezenčne službe vspre-\ ^ ^ (je tja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je^ zastopati stranke pred obla sanjami. — Po-'sreauje v najtežavnejih siučtijih — Keševanjt 'hitro in točno — Uradne nra : Ob delavni ^ I k ih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi. 'Ob i.edeijah in praznikih od 10. do 12 opolud*^ IjUMjljl I|jil1l«l IMUMIMU Prva in edina pisarna v vo Jaški stvari, koncD3ijonira-na od c. kr, rc^mestništva i^ranr&i iau Ilirija« mora biti zadovoljno z včerajšnjo prireditvijo. Natančje poročilo pride jutri Admiral (.rofMoirtecucoii je dospel sinoči j siino zakrič;tlj "stopil je bil Razne vesti. Naglo osivenje las. Že od nekdaj poročajo, da so lasje marsikaterega človeka postali sivi ali beli tekom nekoliko ur. Kakor vzrok navajajo večinoma ali izključno grozo ali strah. Zgodovinsko je dokazano, da so očevidči opažali to pri mnogih osebah kakor n. pr. pri francoski kraljici Mariji Antcnieti, ko so jej bili pre čitali smrtno razsodbo, pri vjetemu Franu Bonnivardu v Chillonu itd. Lasje Ludovika Sforze, nasprotnika francoskega kralja Ludovika XII. so osiveli v eni noči, potem ko^je padel v francoske roke. Neki vojak je baje šel v bitko pri Kraljevem Gradcu s Črnimi lasmi in se je povrnil z belimi. Enake slučaje navajajo angleški zdravniki iz Krimske vojne. Pred več leti so časopisi poročali, da je šel na Ogrskem neki mlad mož na svatbo. Da bi si prikrajšal pot, se je napotil skozi železniški tunel. Ni bil Še sredi tunela, ko je čul za seboj v temi Železniški vlak. Mož je tekel, kar je le mogel, vsak hip je pričakoval, da ga dohiti vlak. Komaj je bil ven iz tunela je tudi vlak prisopihal za njim od straha in utrujenosti se je zgrudil na tla in še le po več času je zamogel nadaljevati svojo pot. Ko je prišel na svoj cilj, so se mu svatje čudili, da ima vso glavo sivo, ko je vendar prej imel popolnoma črne lase. Vsled silnega strahu pod železniškem strojem v tunelu, so mu v par urah osivali lasje. Pred kaj ki mi 20 leti so listi poročali o sledečem dogodku : V angleški Indiji sta nek stotnik in njegov poročnik dogovorila grozen dvoboj. V veliko dvorano, ki so jo prej izpraznili in v kateri so okna popolnoma zaprli, tako da je vladala notri popolna tema, so prinesli v košari zelo strupeno kačo, katere pik umori človeka v nekoliko minut* h. Košara je bila le p-iprta, tako da je kača zamogla izlesti ven. O določenem času, sta se stotnik in poročnik bosa do kolen podala vsak skozi druga vrata v dvorano. Hoditi po dvorano je bilo nevarno, stati na mestu prav tako, ker nista mogla vedeti, kje da se nahaja strupena kača. Stotnik in poročnik nista : bila v dvorani še pet minut, ko je poročna kačo J • J '»--Cea- in kT- Priv ===== Potujete r f rjyjvs!rijslri kreditni zavoj 9.25 z :u-u, Skim brzovlakem v Trst. j ki ga je pičila> Stotnik Je ves preštrašen Danes ob 8. pretip. cdpoiuje z vojno ladijo K.irol VI. h dalmatinskim pomorskim vajam. Pred odhodom si ogleda ladjedelav-nice pri Sv. Marku. Sestanek socijaiistične miadine. Včeraj se je vršil v Trstu sestanek socijalistične mladine Trsta, Goriške, litre in Reke. Iz Reke so došli udeleženci v soboto ob 11. predp. Bilo je 340 udeležencev, mladih, starih in žensk. Rečeno je bilo, da jih bo čakala na postaji v Trstu godba tržaške socijalistične mladine, a čakal jih ni nihče. Slučajno se je takrat, ko je prišel posebni vlak na južni kolodvor, nahajal tam vodja gostilne N. D. O. g. Košič in ker tam ni bilo nikogar druz^ga, ki bi bil socijaliste sprejel, jih je sprejel on in odpeljal v svojo gostilno (N. D. O) toliko, za kolikor njih je imel prostora. Sicer je reški odbor izdali na izletnike poziv, naj se čuvajo vsakega vsklika, ki bi mogel žaliti eno ali drugo narodnost. Izletniki so se tega tudi strogo držali. Sinoči ob sedmih, ko je tržaški naraščaj spremljal reškega na kolodvor, so smatrali oni — kakih 200 na številu — za potrebno, da so nazaj grede demonstrirali pred »Narodnim domom«. Ker so tržaški socijalisti spremljali na kolodvor svoje reške sodruge brez dovoljenja policije z z ^stavami in godbo, jih je policija aretirala 7, ki so pa bili pozneje izpuščeni. Sicer ni prišlo do nikakega incidenta. Dovolite en nasvet: Poglejte sij pred odhodom na novo dospelo izbiro ženskih torbic, novčark in HI vsak. kovčegov v domači trgovini Ivana Rucker, ul. Nuova 29 TT Za ženske! Klobučnice 1 za moške ili Poslužujte se vsi edine slovenske poiskal vrata in pobegnil ven, ali drugi dan so njegovi lasje, ki so bili prej temne barve, postali vsled prebitega strahu v dvorani vsi sivi. Ce prav se je veda večkrat bavila z naglim osivenjem, vendar ni o tem še ni-kake prepričevalne teorije, da, posamični zdravniki še vedno tajijo možnost, da za-morejo lasje preko noči postati beli. Nasprotno je nedavno temu, kokor poroča neki frizerski strokovni li t. nek japonski zdravnik znanst/eno preiskoval nekoliko slučajev. Z mikroakopičnim preiskovanjem je prišel do rezultata, da v časih tuge, skrbi, groze in strahu obledi barva las. Ako pritisk na srce poneha, zadobe tudi lasje nazaj svojo naravno barvo. Sploh tvorijo lasje — kakor sklepa dalje japonski zdravnik — merilo za duševno razpoloženje človeka. Fiziologično pomenja po prof, Nieda osivenje ali obelenje las ne sicer posledico spremembe ali celo izginjenja lasnega barvila (pigmenta), marveč, do sedaj črna ali eruga barva las se nadomesti z novo brez pigmenta. Proces je to torej sprememba las in ne izginjenje pigmenta. Pigment, barvilo, je izredno trajen, da najti ga je celo v egiptovskih mumijah in v telesih, ki so že dolgo časa ležala pod zemljo. Vojska muham v Združenih državah. — Boj proti muham, ki razširjajo več bolezni SlovenciSlovani? urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo j&mČI so za 2 loti) Isto tako tudi vsako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim! Udani Alojzij Povh. CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja !! se dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, Trst, u-. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3, iično v platno vezana K 4. za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) Bprejme v svoje 0«r Jeklene varnostne celice -mm zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu zajamčene proti požaru in vlomu, pobrano In upravljanje vrednot, kakor tudi samo pobrano zaprtih zavojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem :: varnostne shrambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic? in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentni davek plnča direktno zavod. Bavi se tudi z vsemi bankovnlml poell, ter zavarovanjem proti z gubam na žrebanju. 10 .Generalna, agentura za .. Primorje.. Trst, ul. del Campanile; številka .. 3 rcinš odbori ubogaj rottnih in bnih parnikov. 0 đnrčiT zn * e p o hi i kov 1 II L- KI !-;'ti-.:e*':::''0r tudi izseljeuikO' " ' V vse sveta po r.a prodih ■New ¥ork i.£.noure-Mexlko 10 I"? «r» —vr $*■*■" f fV, Hzi-bur^-Arscntina . --------r------- Hamburg-Brazi i lia Hautburg-Afrika Hambur^-Kanada K atnbnr-- Angleško Kamburg-Kuba i Hemburg-Francija Zabavno pomorske potovanje! Zelo priljubljena so 13 dnevna potovanja s parnikoni „Meteor" do Dronifisima, voinje na sever do Islanda, Severnega Kepa in Šcicber"a, vožnje v znamenita kopališča, na Angleško, irsko tn Šotsko. Informacije dajejo in pošiljajo se brezplačno* Hamburg-Amerika Linie, f Abteilung Personenverkehr, Hamburfl. ^g/1 .Generalna, agentura za : Primorj : rst, ul. del Campanile : št vilka .. 3 Odprl se je v Skednju PM^M6Hivii»Hj jj Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. 7ST0PKIKA; I. mesto 30 Tin., otroci in vojafci 20 vin. II. mesto 20 vin, otroci in vojaM 10 v. Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v 0 hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z- lastnimi nDa-t, i žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki ^ zključuje, da bi se cgnezdil mrče3. Čisti se lažje kakor postelja. prospekti zastonj. Eventuvel. na mesečne obr^ko. Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. :. MACHNICH, Irst, it—-m \ Avl civilni zemljemerec Kristjan Fertot se je preselil u Vin Commerctole Sten. 3 I. nadstropie, Telefon 2376 i ZA Priporoča se glavnemu občinstvu alovec«ki z^mljemerac. S3H nn ii§9 Hii E9H n& lili iiti i očete se prepričati "t obiščite vsSska skiacilSča irijead SalarMi Pontd de(!a Fa»?ra 2 j ul. rosta Huov« (vogsi Tcrrente} Alls cittžl di Londr& velik izbor {zgotovljenih ob'.ek za mo§\e »f. dečkt Lc< omi z." ouoke. FovrSniki, močne jope, kakor tudi - zuih paleietov. Obleke za dom in dele. Delavske . ickc. I:xoiekl lo-'-en. iiepremccliivi plfigtf (pristni ^cli^ki). 8peoljal!teta : blago tu- in inozemskih .nun Ixgciovijaio ee obleke po meri po najnovejSi . odi, točno, solidno ia elegantno po nizkih conah Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št. 19. Cene dopvorne. mr Plačilo na obrpfc Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne siroje. ^trau IV. * EDINOST- št. 232. V Trstu, dne 22. avgusta 19lO recro katerekoli druge živali je započel tfM.o in kakor je izračunal nr. Snovv v Fr« nu, so tekom varnih štirih dri ubili 4 "r lijonov muh. V Hanfordu jih ubijejo povprek na dan 4 milijone „Smrt muham \u že deviza skozi vse Združene države. Petrolje na vojnih ladijah. Anglija in Združene države so že uvedle na svojih vojnih ladijah kurjavo s petroljem. Posle-173 strojnih zadrug itd. Zveza je imela lansko leto skoro 200 mil. k vsega jjpro-meta. Petrolje na vojnih ladijah. Anglija in Združene države so že uvedle na svojih vojnih ladijah kurjavo s pctroljem. Posledica tega je, da so začele tudi druge vlasti uvajati petrolje. Druge luči so izpodri-»ile petrolje, izlasti po večjih krajih, toda petrolje je zopet zadobilo svojo porabo. Tako se vse izmenjuje v naravi. Vmrljivost otrok na Nemškem V Nemčiji je umrljivost otrok zelo vtiika in presega 17 odstotkov. Izmed dva milijona na leto rojenih otrok jih umre 351.000 prvo leto. Največ jih po mre na Bavarskem, namreč 22 odstotkov. mre polovico manj otrok kakor v Nemčiji Redilnost človeških živil. Velike vred-- nosti je za človeka, če ve, kaj je v res- ; ±£i niči redilnega, kar vživa in kaj zopet ne. \ Na ta način se je možno z malimi stroški; veliko bolje vzdržavati, če človek namreč i ve za to. Vendar pa se ni veliko vedelo niti razpravljalo o vrednosti posamičnih ; vrst hrane. Neki ugleden zdravnik je se- j itavil nekatere točke, ki so vredne, da sij jih zapomnimo. j Pred vsem se vedno govori, da jemo veliko preveč, kar pa ni res. V resnici je velika večina ljudi premalo, ne pa preveč. Kuhano jajce in sicer v mehko, je veliko bolj tečno nego pa surovo. Sladkor je jedna izmed najboljih in najbolj redilnih snovij, če se ga vživa zmerno. Ce se že vse prebavi ali ne, je vse jedno veliko bolji za prebavalne organe, kakor pa razne masti. Škrob, ki ga ima vsaka moka redko prihaja do prebavalnih organov, da bi kaj zalegla. Sadje, jedrca in podobno nima nobenega pomena za človeško telo. Olivno olje in orehi pa so zelo redilni. Meso in mnoge prikuhe imajo ravno toliko vrednosti za človeško telo kakor ribe. Ztlo lahko prebavljiva divjačina in zajedno tudi zerava je zajec. Najbolja juha ima samo 6 odstotkov vrednosti za človeško telo. Ce bi hotel človek živeti od samih jajec, bi jih moral snesti na dan 24, a če bi hotel od mleka, bi ga moral spiti tri litre. ■KIM.IBHlim OdbujaDje In prihajanje vlakov cd 1. maja naprej. Casl ta. p ril od, ciiroira o s celim koDfcrtom,odda se po ugodni ceni IOCO kron. Najemnina 1200 kron. Gostilna je pripravna za društvene sestanke. — Poja«niK daje Collarsich, Kavarna Cor.so od 9.—11. in 3.—6. Poskusite FI- Coln-fS«« ki je naj-GOVO KAVO finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. V našem Inseratnem oddelku ležijo nedvignjene ponudbe in sicer : pod „EDINOST 1910", pod „TRGOVE3- in pod „OTROK". OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) ItlC Oglase, poslana, osmrtnici, zahvalo, ■ -.^au In v občo kakoršnokoll vrata oali »prejme „Inscratnl oddelek" v ullol filei Pilatu ti i o (narouni dom} pftlfiMtiitfi i-.o. Urad Jo odprt od 9. zjutraj do 12. at J. do 8. popoludne. Pa nodl a« veprajo®* Edinost". a—— it .Tlakaral ZOBOZDRAVM8I!' iHBULATDBlJ Dr. Viktor MM Trst, ulica San Gloucnn! 1,1. natis, po 0. do I. in od 3. do S. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedoneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Faitcpii \mm toles in aotokols* .M" Hip«l)in !n »log* ettrfrli« lTonfiko* loči !n prouaja gramofonov. mcnofonc", foinMfrftfoT *a!o«m pr!pmt za toćlti pifo Udiit s* icp&TljcrJ« »It. »m V v. kol«* motoko e« itd Velika iaio:a prlpadkov po tovar cenah. TELEFON štov. 1734. Spritzer wein »e Imenuje belo Štajersko yino, ki je edino pripravna pijača z mineralnimi vodami iu sifonom. Prodajam tudi v buteljkah pristno Tino Opollo is Visa, Belo sladko iz Visa, istrsko In teran Priporočam tudi btoJ i*bor dezertnih in zdravilnih Tin, nzoljo, likerje, iganje in sirupe. Zaloga „Aiti spumanti* po Kron 3 ln 4. Sladki refoik po K z. Izborno iganje po K 2*40 buteljka od KSt^E. |urcev, Acquedotto9 Slovenke kupujte kolinsko cikorjo Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo: Čedad in B do Kormina (Cormona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan 8.25 Rim. 9.00 9.55 12.10 0 preko Kormina v Videm in. dalje in O preko Tržiča v Červinjan. O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6.0© O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.46 O do Kormila in mejpostaj. 3.55 0 do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.2O O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, ZagTeba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.46 0 iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 fc^7- Dunaja in Budimpešte. 11OO 0 ^^Vidma preko Kormi na in Bivib in t preko Červinjana. OB ^ZDELJAH IN PRAZNIKIH : 0.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O = osebni vlak; B = brzovlak. ■ Vfncl/8 Qft H i na PrndaJ Pri GregoriČu, trgo-fllOft! OUUl Vina, ulica Okno 1. 1351 Pcip rU mali trgovina h kruhom, mlakom, . I I UUd sadjem in živili. Prostori za manufakturno trgov'no. — S i b e r n a, via Molino a vt'nto 70. 1354 Cfiho 8 kuhinjo se odda tazoj v ulici Barriera OUUCt 12, IV. Zglasiti se v ulici Olmo štev. 1, trgovina Gregorič. 1352 121/TiI nlfi£ priredijo sežanski fantje četrtega JVIII [Jlt^ :::: septembra na dvorišču gospe Gulič. Vstop k plesu 10 vinarjev. 1355 Gospodar, in konsum. društvo v Lokvi na Krasu, da svojo prodajalno z mešenim blagom v najem Pogoji pri načjl3tvu. 1336 I9fl cnrirlrfiv od 100 do 400 litrov z že~ OUUI/liUV leznimi, počinjen mi obroči, se proda v Gorici, Riva Ccrno 8. 1321 Zdravlfsnjig: krvi 1 Caj „Tisočerni cvet- (MilJef orl) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim ehi<"ajiw če peče v želodcu, kakor proti slal-emu probavljanju io hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „A! Trst (mestna hiša) PoStne podiljatve se Izvršujejo DUE MORI'4 Telefon 377 takoj in franko, ako 66 dopodlje Kron 1*1U. BGIGO & Cornp., Trst — Via Farneto štev. 42 — Zaloga sira:t™; salam, špeh, mast, kokumari, peveroni, razna jestvine v konservi, sardine v sodih itd. itd. I.0V0 P 2 bogato opremo za vsako vrstni pogreb, i a prodaj al- nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — V*i(ka zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno NO pnrnmFH-stib!e! lfi dru3 ail^ r USJIJL, ss se je preselilo na Corso 49 (Piazza Sol doni). Tel. 14051 AGRO- Trst, ul. Btadicn šf. 4 Centrala v LjnMjaDi - dobav|ia - Centrala y Ljilljaiii kolonijalno in špecerijsko blago umetna gnojila (tomasovo žliudro), s«perfosfat, kalijevo sol, kaj nit, solitar itd. itd. W Kupuje in prodaja deželne pridelke \ina, semena, sir, maslo, kuhano in sirovo, olja itd. Obračajte se na nas ! Zahtevajte naši pravila ! ' ti \ m\m n. D; ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je olvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. „PRI STARI BRESKVI" v ulici Beivedare štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. ITel&ka zaloga kolesi RUDOLF R0TL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Stan • dard od I5C kron naprej. \ r Pnevmatiki fr. potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere zmerne. ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Roiningfhaus in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquel" v Flznu v sodčekih kakor tudi v buteljkah. Mnttonljeui Glesshumer vedno sveže klale vode pri RNTONIO DEjRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in IG. TELEFON 505.