aoeaaaeoaaaooooaaaaaoaaaaaaaoooaaooo kartonazne a tovarne-----------------— c | j cccccccddddddd aro d d d ddddddddddddeeeeeeeeeeeee/e K I I e e e e eeeeeeeeceeeeceeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee (Št. 33) Leto 7 Ljubljana, avgust 1981 8-9 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TAJ j ANA ČERIN , TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL - TOZD KARTO -NAŽNA LJUBLJANA ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. FOTOGRAFIJE: VULlC, PESEK, HUTTER, PLAZNIK, VIDEMŠEK IZ VSEBINE: STRAN • 40. OBLETNICA.... 1 S USPEH BI BIL....... 1 • FOTOVEST.......... 1 S NOVI PROSTORI...... 4 • KURIRČKOVA POŠTA............. 4 S POKLONITEV SPOMINU........... 5 • AKCIJA........... 5 • IZ MISLI.......... 6 • DELO OOZK-DSSS ........ 6 • DE-30 IZVAŽA...... 7 • 200 NAJVEČJIH.... 8 • GOSTIMA PRAV............. 10 • PRIJATELJSKO SREČANJE......... 12 • V PRIKOLICI...... 12 • DAN „TIKE”....... 12 • DELO SDK......... 13 • ZRCALO........... 13 • OFFSET- PRI PRAVA........ 13 • SPOMINSKI KVIZ............. 14 • TEST............. 15 • ZASMEH........... 15 • REŠITEV KRIŽANKE........ 15 • NAGRADNA KRIŽANKA......... 16 ZA 4. IN 22. JULIJ ČESTITAMO! 40. OBLETNICA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Kot dan vstaje praznuje naša slovenska republika 22. julij, in to zato, ker so priprave za vstajo te ga dne dosegle že tako stopnjo, da so padli na Pšatniku, na cesti med Tacnom in Šmartnim, prvi parti -zanski streli,ki jih je sprožila šma- m • - i rnogorska partizanska skupina. Na sestanku partizanov in ilegal -cev so 19. julija obravnavale direktive Glavnega poveljstva o začetku splošne vstaje v Sloveniji in sklenjeno je bilo, da je treba 22. julija likvidirati tri izdajalce. Nasle- dnjega dne so se zbrali partizani iz Pirnič, Tacna, Skaručne in Sel v Dobravah za Šmarno goro, druga skupina pa nad Garneljni, Dne 24. julija sta se obe skupini združili s črnuško in tako je nastala Rašiška četa. 40. obletnico vstaje slovenskega naroda smo proslavili z veličastno proslavo na Trgu revolucije v Ljubljani, na kateri je govoril predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. 21. julija je bilo na veliki proslavi ' ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda, odkritje spomenika borcu revolucionarju in velikemu teoretiku socialističnega samoupravljanja, tovarišu Edvardu Kardelju. USPEH BI BIL OB BOLJŠEM IZVOZU VEČJI OBISKALI SMO NAŠ POČITNIŠKI DOM V FIESI IN SE POGOVARJALI O MOŽNOSTIH, KI NAM JIH NUDI.. Za nami je prva polovica leta 1981, ki hkrati pomeni tudi prvo leto uresničevanja srednjeročnega plana delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana 1981-1985. Zato je še posebej pomembno , kako bomo gospodarili v tem letu. Rezultati, ki jih bomo dosegli, bodo pokazali, ali smo naše planske cilje pravilno zasta vili oziroma, kaj bo potrebno spremeniti in dopolniti, kaj pa z več in boljšega dela, kljub težavam vendarle doseči. Rezultati, doseženi v prvi polovici leta 198' nam lahko precej povedo, zato je prav, da si jih podrobneje ogledamo. (nadaljevanje na naslednjih straneh .) USPEH BI BIL OB BOLJŠEM IZVOZU VEČJI (nadaljevanje s 1. str.) Ljudski rek pravi, "da se po jutru dan pozna". Za KTL lahko rečemo, da smo kljub zaostrenim gospodarskim pogojem in precejšnjim težavam, ki smo jih imeli zlasti v prvi treh mesecih s surovinami, v prvi polovici leta gledano skozi govorico številk in finančnih kazalcev dobro gospodarili. Doseženi rezultati kažejo, da je bil plan dokaj realno zastavljen, da je bil stabilizacijsko naravnan in, da so se zahteve po boljši organizaciji, večji izkoriščenosti surovin, boljši delovni disciplini in večji produktivnosti, pa tudi štednji, začele uresničevati pri našem vsak danjem delu. To pa ne pomeni, da nimamo ali pa da smo brez težav. Ob dobrih finančnih uspehih je še vedno mnogo takega, kar se.'da in mora v bodoče bolje postoriti in opraviti. Slabo bi bilo, če ob do seženem ne bi videli napak, če ne bi bili samokritični in kritični do lastnega dela in vsega tistega, kar nismo naredili. Še posebej zato, ker je nekaj področij, kjer se stvari kljub obilici besed, sklepov in dogovorov vendarle pre počasi spreminjajo, naloge pa neustrezno izvršujejo. Naj nekaj te ga naštejem: - Včasih se zdi, da planskih dokumentov vsi še vedno ne jemlje mo in razumemo kot našo vsakodnevno obvezo in skrb. kot naš "delovni zakon", ki smo ga referendumsko sprejeli, - zavest, da lahko vsi skupaj, enotni in solidarni ter ob jasno začrtani razvojni politiki celotne delovne organizacije mnogo več naredimo in pomenimo kot pa če delamo vsak za sebe, za svojim plotom, še ni prodrla v Vse pore našega kolektiva, še ni zasvojila vse delavce, - še vedno se pojavljajo znaki podjetniškega obnašanja in razmišljanja med temeljnimi organizacijami pa tudi odtujenosti delovne skupnosti skupnih služb - sprejeti samoupravni akti, še po sebej tisti o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo in iz teh izhajajoče naloge in obveznosti se še vedno v celoti ne uresničujejo, - dohodkovni odnosi ter povezovanje tako med temeljnimi organizacijami znotraj naše delovne organizacije kot v povezovanju navzven so še vedno bolj parola kot vsakodnevna praksa, - kljub precejšnjemu napredku se odnos do izvoza prepočasi spreminja. Še vedno smo v vsakodnev nem razmišljanju preveč usmerje ni zgolj v domače tržišče, ki je kratkoročno gledano dohodkov'1 no resda mnogo bolj zanimivo od tujega, dolgoročno pa je orientacija pretežno prodajati doma nesprejemljiva, škodljiva in pomeni zaostajanje za razvojem, - razvojni programi posameznih te meljnih organizacij se kljub jasno začrtani orientaciji v sa moupravnem sporazumu o temeljih plana DO KTL za obdobje 1981-85 prepočasi uresničujejo in to tu di na področjih, kjer niso potrebne bistveno nove investicije, temveč se ob boljši izkoriščenosti domačega znanja in pameti lahko zelo hitro pride do novih in perspektivnih ter dohodkovno in delovno intenzivnih programov, - vsestranska skrb za delavca bi morala biti še večja. Še vedno je preveč nesreč ob delu, nerešenih stanovanjskih vprašanj mladih družin, samskih in delavcev z najnižjimi osebnimi do hodki, - še vedno so prisotni izredno težki delovni pogoji, ki bi se dali s še večjo skrbjo za boljšo organizacijo vsaj delno omiliti, če jih že zaradi izrazitih prostorskih stisk in neustreznih delovnih prostorov v posameznih temeljnih organizacijah v celoti sploh ni mogoče odpraviti, - osebni dohodki so se v letu 1981 bistveno izboljšali, še vedno pa je nekaj delovnih mest, kjer so osebni dohodki na meji socialne varnosti (pod 6.500 din), čemur bi morali v prizade tih TOZD posvetiti več pozornosti, predvsem pa ugotoviti družbeno koristnost del in nalog, če opravljanje le-teh ne zagotavlja socialne varnosti delavcev. Vse te probleme nisem izpostavil, zato, ker bi želel podcenjevati dosežene rezultate temveč zato, da nas ne bi finančni uspeli zaslepili in povzročili pretirano samozadovoljstvo ter nas odvrnili od še hitrejšega razreševanja nekaterih vsebinskih in za nadalj nji razvoj KTL izredno pomembnih vprašanj. Kako smo uresničili plan v prvem polletju? Planirali smo, da bomo v prvem polletju naredili 115.720 ton izde lkov, naredili pa smo 44.327 ton. To pomeni tri procente manj kot smo načrtovali. Situacija pa je v posameznih temeljnih organizacijah različna. Dinamični plan proizvodnje so dosegli v TOZD Kuverta (indeks 108), TOZD Kar-tonažna (107) in TOZD Lepenka (102). Ostale temeljne organizacije plana niso dosegle, zlasti velik izpad je v TOZD Jelplast (81), Embalažni servis (82) in Papirna konfekcija (86). Vzro- ki za nedoseganje fizičnega obsega proizvodnje so predvsem v pomanjkanju surovin, saj smo v nekaterih temeljnih organizacijah (področje valovitega kartona in Papirne konfekcije) imeli več dnevne zastoje, v Jelplastu pa so zatajila naročila. Zato bomo morali v drugem polletju povečati napore in ob ustreznejši založenosti z repromaterialom izpade nadomestiti. Glede na fizični izpad proizvodnje tudi produktivnost zaostaja za 6 % za načrtovano, je pa vseeno za 3 % večja kot v enakem obdobju lani, pa tudi izkoristek materiala smo povečali v primerjavi z enakim obdobjem lani za 2%, kar je vplivalo na zmanjšanje materialnih stroškov. Če nismo dosegli fizičnega obsega proizvodnje, pa so finančni rezultati nad načrtovanimi, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa bistveno boljši. To se najbolje vidi iz naslednje tabele. (nadaljevanje na 3.str.) Zap. št. Besedilo januar-junij 198o januar-junij 1981 doseženo januar-junij 1981 plan Indeks 8I/80 Indeks dosež. 1981/plan 81. 1. Celotni prihodek 1,079.617.741 1,686.683.149 1,946.o1o.535 156 87 2. Materialni stroški 657.690.067 1,o39.o73.497 3,, 379.494.920 158 75 3. Dohodek 396.523.565 612.945.858 532.773.445 155 115 4. Čisti dohodek 282.648.495 479.135.861 39o.6o4.975 17o 123 5. Del ČD za OD 145.4o6.o51 181.330.761 l89.367.94o 125 96 6. Ostanek ČD za sklade 128.693.586 287.520.377 190.664.915 223 151 7. Poslovni sklad 96.756.275 236.843.648 143.833.765 245 165 7. JULIJA 1981 PREBRAL SVOJE POROČILO, KI JE BILO ŽE OBJAVLJENO V BILTENU USPEH BI BIL OB BOLJŠEM IZVOZU VEČJI Ob primerjanju rezultatov po temeljnih organizacijah še posebej z vidika ustvarjenega dohodka in čistega dohodka ugotovimo, da so vse TOZD, razen dveh, dobro gospo darile in dosegle boljše rezulta te od načrtovanih. Temu ni tako le v TOZD Papirna konfekcija in Jelplast. Papirna konfekcija zaostaja za planom kar se tiče ustvarjenega dohodka in čistega dohodka za 10 indeksnih točk, v Jel plastu pa je to zaostajanje še ve čje in znaša kar 16 indeksnih točk. Če je vzrok zaostajanja v Papirni konfekciji predvsem izpad surovin, pa so vzroki nastali situaciji v Jelplastu širši. Zato smo že v juniju analizirali omenjeno situacijo in se dogovorili za ukrepe, ki naj v Jelplastu zagotovijo boljše rezultate (preveriti ustreznost proizvodnega programa, cene, prodajo domačim TOZD in zunanjim kupcem, organizacijo dela). Enak dogovor smo sprejeli tudi za TOZD Tika in Embalažni servis, čeprav takšnim odločitvam niso vzrok trenutni rezultati, temveč vprašanja njihovega nadaljnjega razvoja. Dobri rezultati v polletju pa nas ne bi smeli uspavati. Pogoji gospodarjenja se bodo še zaostrili, prav tako smo že zelo blizu planskim prodajnim cenam. Zato bodo naše možnosti v drugem polletju predvsem v nadaljnjem iskanju notranjih rezerv. To pa je v še večji štednji, boljši organizaciji dela in izkoristku materiala, manjšim izgubam časa zaradi izostankov od dela. Pogoj pa bo seveda tudi ustrezna oskrbljenost s kvalitetnimi surovinami, kajti ob tem, da se borimo, da dobimo ustrezne količine, imamo velike težave tudi s kvaliteto repro-materiala. Zato bo potrebno skle niti nove Samoupravne sporazume o sovlaganjih v surovinsko osnovo, obstoječe pa dosledno preverjati, kako se uresničujejo tako glede količine kot kvalitete. Potrebno bo začeti več sovlagati v plantaže gozdov, v zbiranje odpadnega papirja in razumljivo v proizvodnjo embalažnih in kartonskih ter lepenčnih repromaterialov. Glede na zmanjšanje možnosti inve stiranja v zidove in ob visokem Poslovnem skladu bo potrebno čim prej izvršiti vse naše obveze do sovlaganj v druge delovne organizacije. Pa poglejmo, kako je z osebnimi dohodki, ki so prav gotovo dobra ali slaba stimulacija za delo. Sredstva iz čistega dohodka, namenjena za osebne dohodke so se po večala v primerjavi z letom 1980 za 25 odstotkov, glede na plan pa zaostajamo za 4 indeksne točke. Ko govorimo o osebnih dohodkih, moramo povedati, da smo temu vprašanju posvetili v letošnjem letu veliko pozornosti. Začelo se je s sprejetjem samoupravnega spo-razuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (oktober 1980), ki Pomeni nov sistem nagrajevanja po rezultatih dela in nadaljevalo z izvedbenimi akti, potrebnimi za Ugotovitev novega sistema nagraje Vanja ( v večini TOZD in.DS SS so ze sprejeti). Vse to se delno že odraža v oseb-hih dohodkih v drugem tromesečju Prvega polletja, saj lahko ugotovimo, da so znašali poprečni izpla čani netto OD v delovni organizaciji v prvem polletju 10.035 din in so za 35 % večji kot lani v is tem obdobju. Poprečni OD nekvalificiranih delavcev znašajo 8.068 din in so za 45 % večji kot v enakem obdobju v preteklem letu. Področje, s katerim glede na planske cilje nismo zadovoljni, pa je izvoz. Kljub temu, da smo izvozili bistveno več kot v enakem obdobju lani (indeks 81/80 = 429) pa vendarle kar zastrašujoče zaostajamo za planom. To velja tako za neposredni kot posredni izvoz. Planira li smo, da bomo izvozili za 91.762.000 din (od tega neposredno 55.054.000, posredno pa 36.708.OOd dejansko pa smo le 43.723.758 din (vse neposredno in nič posredno) ali 48 % načrtovanega, od tega pa za 20.735.758 din na konvertibilno področje in za 22.988.000 din na klirinško področje. Povsem jasno je, da pri neposrednem izvozu na konvertibilno področje močno zaostajamo,pri posrednem (kar pomeni delež na deviznem prihodku tistih DO, ki v naši embalaži izvažajo) izvozu pa nismo naredili nič. Če še lahko iščemo opravičila za izpad pri neposrednem izvozu (slaba kvaliteta surovin, maj hna možnost prodaje na zapadu, dolgotrajna pogajanja, za dežele nerazvitega sveta predolge transportne poti, izredno nizke cene), pa je vzrok za nikakršen rezultat pri posrednem izvozu predvsem v nas samih. Pa ne med delavci - ne posrednimi proizvajalci. Že v uvodu smo opozorili, da potreba po izvozu še ni prešla v kri. Ob objektivnih težavah so še vedno odpori in nerazumevanje, razumljivo, saj je doma ležje pro dajati, še vedno se izgovarjamo na cene itd. Res pa je tudi, da nismo bili za tako povečan izvoz dovolj pripravljeni in organizirani. Zato je potrebno v drugi polovici leta narediti vse, da zamujeno nadoknadimo. Ne le zato, ker moramo plan uresničiti, ne le zato, ker krvavo rabimo devize (brez njih ni repromateriala, rezervnih delov, opreme in investicij), temveč tudi zato, ker je izvoz gibalo razvoja in merilo naše kvalitete, produktivnosti in uspešnosti. Stehtajmo se, koliko veljamo in zmoremo na tujih, zahtevnejših tržiščih. Prepričan sem, da boste delavci podprli takšno usmeritev, saj bi vztrajanje na prodaji zgolj na domačem tržišču sčasoma negativno vplivalo tudi na sedaj relativno hitro rast dohodka in čistega dohodka. Prav tako pa je potrebno povedati tudi vsem tistim delovnim organizacijam, ki v naši embalaži izvažajo, da naj se nehajo sprenevedati in končno začno združevati devizna sredstva, ustvarjena z izvozom finalnih izdelkov. V delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana pa moramo pripraviti samoupravne sporazume, s katerimi bi si zagotovili ustrezen devizni priliv. Prav tako pa bo potrebno v naši delovni organizaciji razmišljati o sovlaganju dinarskih sredstev v tiste delovne organizacije, ki imajo velike devizne prilive, pa jim primanjku je dinarskih sredstev za nadaljnji razvoj. Razumljivo na osnovi dohodkovnih odnosov in ob udeležbi na deviznih prilivih. Ob oceni polletnega gospodarjenja velja poudariti, da smo nadaljevali s poglabljanjem delegatskih in samoupravnih odnosov. Sprejeli smo vrsto samoupravnih aktov, prav gotovo so najpomembnejši med njimi plan DO KTL za obdobje 1981-85 in program uresničevanja srednjeročnega plana DO KTL v letu 1981; prav tako pa tudi že omenjeni akti s področja delitve osebnega dohodka. S temi akti smo jasno začrtali poti nadaljnjega razvoja, obenem pa opredelili med sebojne odnose, naloge in obveze Kar je posebno pomembno ni sam sprejem, temveč izredno široka in demokratična razprava ob sprejemanju, ki je opozorila na mnoge probleme in odprta vprašanja ter dobesedno samoupravno razgibala vse delavce naše delovne organiza cije. Delavci so dali vrsto pobud o modernizaciji, izboljšanju delo vnih pogojev, dohodkovnem in poslovnem povezovanju, samoupravno so sprejemali nove cene ter se zavzeli za smotrno usmerjanje ustvarjene akumulacije. Med izredno pomembnimi pobudami velja omeniti pobudo za združitev KTL s Papirnico Količevo v novo delovno orga nizacijo. Delavci so namreč pre- pričani, da je v dohodkovnem pa tudi v organizacijskem povezovanju KTL z drugimi delovnimi organizacijami še posebej znotraj reprokompleksa edina perspektiva tudi za KTL. Ob zaključku moram ugotoviti, da se je kljub vsem težavam in ugotovljenim pomanjkljivostim v KTL minulo pomlad dobro gospodarilo. Zato se velja zahvaliti vsem delavcem KTL, še zlasti pa tistim, ki so naredili več, kot je bila zbolj njihova dolžnost. Teh pa ni bilo malo, prav ti pa naj bodo vzgled vsem ostalim, posebej pa še nekaterim omahljivcem, pa tudi takim, ki mečejo polena pod noge, tako, da bomo vsi skupaj v drugem polletju dosegli še boljše rezultate ter nadoknadili izpade v fizičnem obsegu proizvodnje, še posebno pa na področju izvoza. Tone Florjančič KONČNO SE JE SKUPINA ZA DOPOLNITEV PRAVILNIKA O HONORIRANJU SODELAVCEV GLASILA IN BILTENA KTL LE SESTALA, VENDAR JE POSTOPEK ŠE DOLGOTRAJEN DOBRODOŠLA KAVICA MED SEJO KAKO POTEKA PRIPRAVA IZGRADNJE NOVIH PROIZVODNIH PROSTOROV V LJUBLJANI Vsem nam je poznano, da smo se že pred časom odločili za izgradnjo novih proizvodnih prostorov v Ljubljani, za TOZD Kartonažna Lju bljana in TOZD Papirna konfekcija Ljubljana. V sprejetih planih srednjeročnega obdobja do leta 1985 smo zapisali in tudi sprejeli, da v prvi fazi izgradnje postavimo tudi proizvodnjo za izdelavo in vzdrževanje opreme in s tem vsaj delno ublažimo pereč problem uvoza o-preme za potrebe naše delovne organizacije. V prvi fazi izgradnje načrtujemo tudi potrebne površine za rekreacijo (manjša telovadnica v prostorih zaklonišča in igrišče mali rokomet). V mesecu marcu smo v našem biltenu lahko prebrali kako potekajo priprave za Novogradnjo. Zapisali smo, da je realno pričakovati v mesecu juliju oddajo del za izdelavo gradbenih projektov. In kako uresničujemo zadane programske naloge? Terminski plan izdelave dokumentacije zazidalne osnove in lokacijske dokumentacije je bil izdelan zelo optimistično. Samo zbiranje soglasij, 18 inšpekcijskih služb, običajno traja 2-3 mesece. Z izrednimi prizadevanji nam je uspelo, smo vsa soglasja zbrali tekom enega meseca, kar pomeni, da v že sprejetem terminskem planu ne zaostajamo z obveznostmi. Skladno s terminskim planom smo v prvi polovici meseca julija Skupščini občine Moste Polje dostavili vso zahtevanodokumentacijo za izdajo lokacijske odločbe, kar praktično pomeni zeleno luč za pričetek izdelave dokumentacije za pridobi tev gradbenega dovoljenja. Potrebna pa je še javna razprava o konkretnem investicijskem programu, ki v nekaterih TOZD že poteka, v drugih pa se bo pričela v kratkem. Dosedaj izdelana investicijska pro grama za bodoči tako imenovani proizvodnji TOZD Potiskana embalaža in TOZD Biro program v skla du z že sprejeto dolgoročno usmeritvijo DO KTL, obsega naslednja investicijska vlaganja in iz tega pri čakovani poslovni obseg: Potiskana embalaža Nova investicija v proizvodni objekt bo omogočila smoternejšo po stavitev opreme in s tem omogoči la povečano proizvodnjo na že obstoječih strojih. Istočasno bomo nabavili nove tiskarske in izseko-valne stroje. Z nabavo nove opreme v pripravi tiska bomo odpravi li obstoječe ozko grlo v pripravi proizvodnje, Investicija načrtuje tudi nabavo novih avtomatiziranih linij za rototisk- v flekso in bakro tiskarski tehniki. Investicijska vrednost Prihodek v letu 1985 Skladi v letu 1985 1.055.686.800.-din 1.177.103.000.-din 177.676.000.-din Investicijska vrednost Prihodek v letu 1985 Skladi v letu 1985 378.559.400.-din 569.916.000.-din 58.237.000.-din Investicijski program za nas nove proizvodnje strojne opreme in vzdrževanja, ki bo izdelan konec mese ca avgusta, predvideva Investicijska vlaganja v vrednosti Prihodek vletu 1985 ocenjujemo na 160.310.000.-din 25.800.000.-din V tovarni strojne opreme načrtuje mo proizvodnjo strojev in opreme, ki smo jo do sedaj kupovali na zahodu. S tem si bomo zagotovili ob navijanje obstoječega strojnega par ka in opreme za razširitev proizvo dnje brez trošenja dragocenih deviz Investicija obsega izgradnjo objektov proizvodnje s pripadajočo komu nalno ureditvijo in potrebno opremo za realizacijo proizvodnjega programa. Z investicijo v visokoregalno skla- dišče pa bomo odpravili problem skladiščenja izdelkov, medtem ko se skladišče repromateriala nahaja v samih proizvodnih obratih. Vsi trije omenjeni programi kot predmet prve faze izgradnje, k ate re seveda vključuje tudi objekte in frastrukture (skladišča, servisni obj., itd. ...) predstavljajo začetek na-daljnega razvoja TOZD Kartonaža, TOZD Papirna konfekcija in bodočih temeljnih organizacij na novi lokaciji. Istočasno smo v tem času že izve dli razpis za izbor najbolj ugodne ga ponudnika za izdelavo gradbe- voju, tako z uvajanjem novih tehno logi j kakor tudi s pestrejšo in kvalitetnejšo ponudbo naših izdelkov, s katerimi si bomo lahko še močneje odprli pot v izvoz. Križaj Tomaž, dipl.ing. V navedenih investicijskih vrednostih so poleg vlaganj v osnovna sre dstva, upoštevana tudi potrebna o-bratna sredstva, prispevki za ener getiko in poleg rednih še dodatna sredstva za reševanje stanovanjskih problemov. V ta namen je dodatno izločenih 19.680.090.-din. Seveda vsa ta sredstva ne bomo vložili sami. Pri financiranju raču namo tako na bančne kredite v višini cca 25%, kakor tudi na sovlaganja naših kupcev v višini cca 16%. Razgovori o sovlaganjih že potekajo, medtem ko istočasno pri pravi jamo sporazume o sovlaganjih. Za primer lahko navedemo, da so pri izgradnji skladišča pripravljena oz. sovlagati tudi Javna skladišča. KURIRČKOVA POŠTA OB DNEVU OSVOBODITVE (9.MAJA)-OBISK PIONIRJEV OŠ LEDINA Biro program Z novo investicijo bomo izboljšali delovne pogoje saj je načrtovani objekt prilagojen zahtevam posameznih tehnologij. Tako bomo n. pr. v oddelku proizvodnje registra tor jev odpravili zamudno in utrudljivo ročno delo in uvedli avtoma tizacijo. Ravno tako bomo nabavili avtomatske stroje in osvojili novo tehnologijo proizvodnje brezkončnih obrazcev in kombiniranih pisem. nih projektov. Če ne bo nobenih večjih ovir, smatramo, da lahko že v mesecu avgustu naročimo izdelavo projektov za pridobitev gra dbenega dovoljenja. Z realizacijo teh investicij bomo v KTL napravili velik korak v raz- POKLONITEV V SPOMIN Delavci delovne skupnosti smo se že lani na sindikalnih skupinah odločili, da se poklonimo spominu na našega ljubljenega Maršala Tita v hiši cvetja v Beogradu. Razne okoliščine so to našo odlo čitev večkrat prelagale, kar je našo zainteresiranost še stopnje valo in končno 13. junija je nastopil pričakovani trenutek odhoda. Avtobus, ki nas je popeljal na brniško letališče je sicer imel že običajno 15 minutno sindikalno zamudo pri odhodu. Za nekatere je bilo potovanje z letalom že rutinsko, predvsem tudi zaradi našega lanskoletnega poleta v Ohrid, za tiste, ki so prvič sto pili v letalo, pa vsekakor bolj vznemirjajoče. Žal nas je že kma lu po vzletu zajela nizka oblačnost, kar je čas potovanja z letalom v mnogočem zmanjšalo. Sam pa sem imel še možnost, da sem s ptičje perspektive opazoval pokrajinsko sliko našega zadnjega skupnega spominskega pohoda na Oklo pri Ihanu, nato pa je sivina oblakov zakrila iskajoči pogled. Vse do bližine Beograda je letalo večkrat tudi malo tresoče letelo nad meglenim morjem, toda ob pristajanju smo le ponovno imeli možnost opazovanja posebnosti ravninske pokrajine, nepre glednih njiv vojvodinske žitnice. V Beogradu nas je pričakal Putni-kov avtobus in njihov vodič nam je v izčrpnem, in ne samo zgodovinskem, temveč tudi krajevno do živijajočem komentarju, prikazal vse posebne značilnosti Beograda in njegove okolice, skozi katero smo z avtobusom hiteli k našemu prvemu cilju, Topoli v prelepi šumadijski pokrajini Srbije. Ogled mavzoleja Karadordevičev - cerkev sv. Dorde na Oprencu v Topoli je bil za vsakega izmed nas, s svojimi izrednimi mozaiki po vseh stenah, prava paša za oči. Zato smo skupaj z ostalimi številnimi.obiskovalci napeto prisluhnili strokovnem podajanju vseh zanimivosti vezanih na izgradnjo tega veličastnega spomenika, mavzoleja, kakor tudi na vse druge zgodovinske dogodke ve zane na ta kraj, vse od rojstva Aleksandra I., ustanovitelja dinastije Karadordevičev. To zgodo vinsko dogajanje pa nem je še na zorneje prikazal muzej, ki je ure jen v "kanaku", hiši družine Karadordevičev v Topoli. Še nakup spominkov in že smo se vračali proti Beogradu, da si ogledamo Avalo. Po izredno hitri in lahko bi rekel zanimivi postrežbi, ki smo je bili deležni v leskovački restavraciji Kumbara pod Avalo, saj smo pokusili skoraj vse njihove specialitete na žaru, smo se z avtobusom vzpenjali k spomeniku neznanemu vojaku na vrhu Avale. Med potjo pa smo si, kar iz avtobusa, ogledali tudi lep spomenik padlim žrtvam velike letalske ne sreče, ko je celotna vojaška delegacija Sovjetske zveze, poslane na proslavo 20-letnice osvoboditve Beograda, doživela skupno smrt. Žal pa nam je močan veter onemogočil vzpon na televizijski stolp iz katerega je izreden pogled na srbsko pokrajino. Za zaključek dneva smo se seznanili z nočnim življenjem našega glavnega mesta. Enkratno je bilo, pa naj je bilo to med množico ljudi na Skadarliji, ob srbski narodni glasbi, kjer se je rad ustavil tudi Tito, ali pa ob ritmu novih plesov v videoteki na Terazijah. Pohvaliti moram izredno udobje, ki smo ga imeli v hotelskih sobah, čeprav sem moral hoditi mimo sobnega hladilnika, da ne bi bil drugi dan previsok račun za sicer hladne toda tudi izredno drage pijače. Naš drugi dan se je začel z obiskom hiše cvetja, zaradi katerega smo tudi potovali v Beograd. Če je koga presenetila in zato tudi zaskrbela že dolga kolona čakajočih ljudi, pa je po osmi uri, ko se je kolona pričela pomi kati proti oddaljenemu cilju, tu di ta skrb hitro minila. Trenutki nestrpnosti zaradi pričakovanja so to čakajočo uro do vstopa h grobnici skrajševali, nasprotno pa želje, da bi sam obhod grobnice, kraja na katerem bi se vsak Jugoslovan rad čim dlje zadržal, niso mogli^podaljšati. Hodiš v ko Ioni in doživljaš občutke, ki se jih ne da v kratkem popisati, toda vseeno bom poskušal nanizati nekaj misli in občutkov, ki sem jih imel ob pogledu na tihi, sve čani kraj. Misli so mi begale od spominov na še živečega Maršala Tita in trenutkov, ko sem se sre čal z njim, od lika velikega državnika in tvorca miru, do tistih žalostnih trenutkov, ki sem jih pred dobrim letom dni s pogle dom na televizijski ekran, sedaj pa s pogledom na sam kraj, doživljal ob njegovi smrti in pogrebu. (nadaljevanje na 6. str.) NAŠA AKCIJA Osnovna organizacija ZSMS Lepenka Tržič je organizirala akcijo čiščenja okolice rezervoarja pitne vode v Čadovljah. Ta akcija je bi la velikega pomena za cel kolektiv, saj nam prost dostop omogoča le redno čiščenje in vzdrževanje samega rezervoarja in jezu. Opravljeno je bilo 105 ur prosto voljnega dela. Na akciji je sode lovalo šest mladincev iz temeljne organizacije in dva mladinca iz bližnje krajevne skupnosti. Na akciji pa nismo sodelovali samo mladinci, saj nam je v pomoč priskočilo tudi pet ostalih članov kolektiva. Dosedanje sodelovanje osnovne organizacije ZSMS in osnovne organi zacije sindikata se je s to akci jo potrdilo še bolj okrepilo, na žalost pa ugotavljamo, da so aktivni le nekateri člani kolektiva. Upamo, da bo v bodoče udeležba na akcijah še večja, posebno pa si želimo, da bi se akcij ude ležili tudi mladi delavci iz dru gih republik. S svojim delom želimo spodbuditi tudi ostale člane kolektiva, da se aktivno vključijo v prostovolj no delo, ki je v korist slehernemu zaposlenemu v TOZD. Sam delovni uspeh akcije in prizadevnost nekaterih naših mladin cev sta nas spodbudila k nadaljnjemu delu. Trenutno je v teku priprava drv za ogrevanje pisarniških prostorov. 0 tej in o drugih akcijah, ki jih imamo v načrtu bomo sprotno poročali. Že sedaj pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da so nekateri delavci pri pravljeni sodelovati pri izvedbi delovne akcije. Aktivnost osnovne organizacije ZSMS se odraža tudi v okviru družabnih srečanj, na katerih želimo krepiti sodelovanje z mla dimi ostalih temeljnih organizacij delovne organizacije KTL. Ta ko se bomo za organiziranje osta lih akcij povezali z osnovnmi or ganizacijami sindikata in osnovnimi organizacijami ZSMS v..delov ni organizaciji KTL, saj si želimo množičnosti tako na delovnih akcijah, kot pri športu in druža bnih srečanjih. Predsedstvo 00 ZSMS TOZD Lepenka Tržič NAŠ OBISK NA AVALI IN. SPOMENIKA NEZNANEMU JUNAKU IZ MISLI EDVARDA KARDELJA O VLOGI SINDIKATOV V DRUŽBENO-EKONOMSKIH ODNOSIH IN SAMOUPRAVNI DEMOKRACIJI (nadaljevanje s prejšnje številke glasila) ... Za polno uresničitev takšnega položaja sindikatov v družbi in v sistemu samoupravne demokracije je nujno, da se tudi sindikati usposobijo za takšno svojo vlogo. Zdaj na primer so mnoge osnovne organizacije sindikatov praktično privesek poslovodnih organov, v najboljšem primeru pa delavskega sveta. Sicer ne mislim, da mora osnovna organizacija sindikatov samo kritizirati, ne pa tudi podpirati tisto, kar je treba podpre ti v politiki delavskega sveta ali poslovodnega organa. Toda osnovna organizacija sindikatov bi morala biti hkrati tudi močan dejavnik izvajanja politike sindikatov kot skupne razredne organizacije delav cev. Prav ta zveza osnovnih orga nizacij sindikatov in širših siri dikalnih organizacij oziroma njihovih organov pa ni vedno dovolj razvita in uspešna. Eden izmed razlogov je verjetno tudi ta, da precej občinskih svetov sindikatov ni niti dovolj razvitih niti aktiv nih. Zato se tudi akcijska sposob nost strokovnih sindikatov znanj-šuje. če je ena izmed glavnih nalog sin dikata povezovati skupni interes razreda s parcialnimi interesi delavcev in njihovih samoupravnih skupnosti, potem mora biti osnovna organizacija sindikatov center, prek katerega se prenašajo proble mi in težnje delavcev v samouprav nih skupnostih v sindikate kot celovito razredno organizacijo, pa tudi obratno, prek nje naj se prenaša vpliv aktivnosti in stališč sindikatov kot celote na spoznanja in odločanje delavcev v njihovih samoupravnih skupnostih. Verjetno tudi strokovni sindikati niso našli prave oblike organizacije, ki bi ustrezala načelom organiziranosti združenega dela v razmerah socialističnega samoupravljanja in samoupravnega združevanja dela in sredstev na podla gi vzajemnih dohodkovnih zvez. Integracija pri nas ne poteka prek povezovanja panog, ampak prek povezovanja reprodukcijskih celot, v katere se povezujejo organizacije združenega dela različnih panog v skupnem procesu razširjene reprodukcije. To verjetno zahteva tudi organiziranje ustreznih medstro-kovnih organizacij sindikate'- ali vsaj njihovih strokovnih slv;-^. Nesmiselno bi bilo vztrajati pri načelih organizacije sindikata, ki so nastala v epohi kapitalizma, ko vemo, da sta že socialistična revolucija in njen samoupravni razvoj temeljito spremenila celoten sistem proizvodnih odnosov. Zato je treba preučiti tudi problem razmejitve vloge organov strokovnih sindikatov od vloge organov zveze sindikatov. Zdaj so praktično tako organi zveze sindikatov kot organi strokovnih sindikatov svojo aktivnost usmerili k združenem delu in se v glavnem ukvarjajo z istimi problemi združenega dela in pogosto na enak način. Osnovne organizacije sindikatov so prostor, kjer se stekajo po vsebini enaki materiali in dokumenti organov strokovnih sindikatov in organov zveze sindikatov federacije, republik, pokrajin in občin. Veliko je direktiv na papirju, premalo pa pomoči osnov ni organizaciji, kako naj to uresniči v praksi. Strokovni sindikati pa bi morali pomagati pred vsem prav tu. če bo imel sindikat takšno vlogo v našem družbenoekonomskem sistemu, potem mu mora družba omogočiti, da bi imel takšno vlogo tudi v političnem sistemu. Kakor je sindikat - po zakonu o združenem delu - integriran v sistem upravljanja združenega dela, tako se mora integrirati tudi v naš politični sistem. Organi sindikata ne morejo ostati samo pri globalni politiki in splošnih akcijah, ampak morajo institucijam političnega sistema predlagati svoje rešitve in se bojevati za njihovo uresni čevanje s konkretnimi akcijami..’.’ (nadaljevanje v prihodnji številki glasila) POKLONITEV V SPOMIN (nadaljevanje s 5. str. ) Pogled mi je neprestano begal od mirno kot kip stoječih gardistov, častne straže, do številnega cvetja in bele marmornate grobnice ter nazadnje na zeleno trato, ki je tedaj zbrala vso veliko Innožico tujih državnikov in ugled nih ljudi vsega sveta, katerih skupna slika, ki je obšla svet, bo s svojo simboličnostjo v prihodnosti zgodovinski trenutek. Za ogled muzeja "25. maj" se je bilo potrebno vključiti v dolgo čakajočo kolono, toda izredna že lja, da bi videli Titova državni ška odlikovanja je tudi to premagala. In ko sem si ogledoval razstavljene spominske predmete v njem je bil skoraj ves moj čas posvečen ;preevsem ogledu le teh, saj so dokazovala, kako veliko osebnost je predstavljal naš Maršal Tito v svetu. Čas je hitel in oditi smo morali, toda marsikdo z obljubo, da se tedaj, ko bo muzej v celoti urejen, še enkrat vrne. Zanimivo si je bilo ogledati kalemegdon, to zgodovinsko trdnjavo starega Beograda in še nekatere druge zanimivosti, nato pa smo že hiteli na kolodvor. Ure vožnje domov hitro so minevale in v veselem razpoloženju. Doživeli smo lepe trenutke, zato nam mora ravno to potovanje dati vzpodbudo, da tudi v prihodnje organiziramo skupna spoznavanja zgodovinskih krajev naše domovine. milan seme INFORMACIJA O DELU OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V mesecu februarju je imela o-snovna organizacija programsko-volilno konferenco, na kateri je bila podana celovita ocena dela osnovne organizacije v preteklem obdobju in sprejet program dela osnovne organizacije za leto 1981. V oceni je bilo poudarjeno, da je osnovna organizacija, s pomočjo komisij,tekoče spremljala aktualne družbeno-politične dogodke doma in v tujini ter dogajanja v delovni organizaciji. Več pa bi morali storiti predvsem na idej-no-političnem izobraževanju članov ter na povezovanju in sodelovanju osnovnih organizacij TOZD in DSSS pri reševanju vprašanj skupnega pomena. Tudi sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na nivoju delovne skupnosti in delovne organizacije, je potrebno poglobiti. Program dela, ki je bil sprejet za leto 1981, pa temelji na nalogah, ki jih bodo izvajale komisije, in ki po vsebini zajemajo večino pereče problematike delovne skupnosti, delovne organizacije in širše družbenopolitične skupnosti. Kakor predvideva naš pravilnik o delovnih razmerjih je osnovna organizacija ob zaključenem rače-nu skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v DSSS,ocenila delo delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ocena, ki jo je pripravil sekretariat, je poleg ugotovitev o družbenopolitični aktivnosti teh delavcev, vsebovala tudi oceno o premajhni družbenopolitični aktivnosti vseh članov in premajhni angažiranosti pri delu samoupravnih organov. Spremljali smo notranja politična dogajanja in največ pozornosti po- (nadaljevanje na 7. sir.) PRED ODHODOM IZ BEOGRADA SMO Sl S KALEMEGDANSKE TRDNJAVE OGLEDALI SOTOČJE SAVE IN DONAVE TER NJEN OTOK Z ODDALJENIM NOVIM BEOGRADOM NATO PA SE PODKREPLJENI S KOSILOM PRIPRAVILI ZA POPOLDANSKO VRNITEV Z VLAKOM INFORMACIJA O DELU 00 ZK DSSS svetili zapletenim političnim razme ram in dogodkov v SAP Kosovo, jih obsodili in poudarili, da je potrebno povečati aktivnost in odgovornost vseh članov ter redno izvajati naš program dela. Ocenili smo politič ne razmere v našem okolju, se se znanili z vojno-političnim položajem v svetu in dali poudarek budnosti vseh članov v svojem okolju. Sekretariat je obravnaval Pravilnik o organizaciji in razvidu del oziroma nalog delovne skupnosti, sezna nil člane z vsebino, tako da je bila sprejeta ocena,da smo pri izdelavi pravilnika upoštevali in vnesli v do ločila zahteve zakona o združenem delu, zakona o delovnih razmerjih in stališča sindikata, glede uveljavljanja načela delitve po delu. Vsem delavcem pa je bila dana možnost. sodelovanja pri pripravi tega akta. Skupaj s člani občinskega komiteja smo obravnavali analizo učinkov vzgojnih ukrepov, ki so jih imeli nekateri člani ter ugotovili, da je na večino članov ukrep deloval pozitivno in so se vključili v delo o-snovne organizacije. Zato smo tem tovarišem vzgojni ukrep črtali. To variš Makovec, član občinskega ko miteja, je poudaril, da je potrebna večja samokritičnost, tako pri čla nih samih, kot pri osnovni organizaciji kot celoti. Potrebno pa bo okrepiti tudi sodelovanje osnovne organizacije z občinskim komitejem. Posebno pozornost je osnovna orga nizacija posvetila analizi poslovanja v prvem tromesečju ter uresničeva nju plana delovne organizacije v le tu 1981 in sprejela predlagane nalo ge in ukrepe za učinkovitejše delovanje delovne skupnosti. Tovariš Florjančič je osnovno organizacijo seznanil z realizacijo plana in ugo tovil, da zastavljene naloge, sprejete s planskimi dokumenti, ne ure sničujemo dovolj intenzivno. Zalo smo za njihovo realizacijo spreje li program ukrepov in nalog, z določenimi izvajalci in roki. Če ga bo mo uspeli realizirati, kar si priza devamo vsi delavci delovne skupno sti in še posebej člani osnovne orga nizacije, bo delovna skupnost veliko prispevala k boljšemu poslovanju TOZD, njihovi akumulativni sposobnosti in razvoju, k izboljša nju likvidnosti in večjim možnostim financiranja investicij in ne na koncu, tudi k odpravi zastojev v izvozni aktivnosti. Komisija za informiranje OO ZK DSSS Jože Kirm DELOVNA ENOTA 30 V TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA PREVZELA DO SEDAJ NAJVEČJI IZVOZNI POSEL IZ ROLE PAPIRJA DO KONČNEGA IZDELKA BUDNE OČI STROJNIKA SPREMLJAJO DELOVANJE AVTOMATOV ZA IZDELAVO KONUSOV Namen tega prispevka je, da bi vas seznanil s celovitejšo podobo izvoza delovne enote 30. V ta namen sem se pogovarjal z vodjem centra za krmiljenje proizvodnje v delovni enoti 30, tov. Milanom Zavirškom, s strojnikom na avtomatu "Mayer", tov. Janezom Zor -cem in polkvalificirano delavko na "Mayer" avtomatu, tov. Stano Mijič. Vsi so mi povedali isto, in sicer da stoji pred njim zahtevna naloga, ki jo bodo v delovni enoti 30 gotovo izpeljali, pa čeprav v podaljšanem delovnem času. 'TOVARIŠ ZAVIRŠEK, KATERE SO OSNOVNE ZNAČILNOSTI NAROČILA IZ SIRIJE?" 'Dobili smo naročilo za izvoz naših izdelkov v Sirijo in sicer v višini 684 ton. Izvoz naj bi bil zaključen v mesecu marcu 1982. leta zaradi tonaže oziroma naših razpoložljivih kapacitet. Vključevali bomo vse "Mayer linije" postopoma, tako da bo v terminih težko zadostiti našega kupca, katerega pa ne bomo zanemarili, saj bomo aktivirali stare kapacitete, stare avtomate, da bomo zapolnili mesečne obveznosti." "PROSIM, ČE NAM POVEŠ, ZA KAKŠNA NAROČILA SPLOH GRE?" "Pretežno za konusne cevke, in sicer 5 57’ , dolžine 170, to je točno določena gramatura konusa po DIN normah, obdelava je gobljenje. Drugi konus je manjši, 5°57’, dolžine 168,75 in prav tako površinsko brušen in robljen. To je naročilo treh velikih firm, ki naro čajo celotno proizvodnjo za potre be nekaj let in razpišejo mednarodno licitacijo, na katerih smo tudi mi sodelovali in uspeli. Čeprav je naročenih nekoliko ton manj, kot je bilo v prvotni ponudbi, smo zadovoljni, saj predstavlja to naročilo za nas največ ji izvozni posel do sedaj." "KAKO JE S SUROVINAMI, SO MORDA TEŽAVE?" "Surovina je papir, ki predstavlja danes problem, ne samo v KTL oziroma naši delovni enoti, ampak tudi na širšem jugoslovanskem po dročju. Zato smo za to naročilo sklenili posebno pogodbo s Papirnico Količevo, ki jo obvezuje,da nam izdela kvaliteten material, ki ga bomo plačali v devizah in sicer 390 USA dolarjev za tono papirja. To je cena, po kateri "Količevo" izvaža papir, ostočas-no pa je ugodnost za nas, saj mi plačamo "Količevemu" šele, ko dobimo plačane konuse. Po nekajkrat nih težavah okoli kvalitete materiala, se je material ustalil s kvaliteto, tako da teh težav trenutno ni. Z našo kontrolno službo pa smo šli v 100 % (sto procentni) pregled kvalitete materiala in smo slabši material izločili. Izločen material se Papirnici ne pla ča v devizah." "KAKO PA JE S STROJNIM PARKOM, NA KATEREM DELATE KONUSE ZA SIRIJO?" "To so "Mayer linije" firme "Mayer" z Zahodne Nemčije. V liniji imajo sušilnico in stroj za dodelavo, to se pravi žlebilni stroj iz kate rega padajo tako rekoč gotovi konusi in obdelani za pakiranje. "Mayer linija" je precej drago postrojenje, stane okoli milijardo starih dinarjev. V oddelku je instaliranih pet "Mayer linij", ki (nadaljevanje na 10. str.) 200 NAJVEČJIH - 200 NAJVEČJIH 200 NAJVEČ JIH DELOVNIH ORGANIZACIJ V SR SLOVENIJI V LETU 1980 gospodarski vestnik Povito Ljubljana, 3. julij 1981 Leto XXX m št. 26 Povprečno itevilo zaposlenih Uporabljena poslovna sredstva v 000 din (povprečje) Celotni prihodek v 000 din IME OZD Ir = II 2 l| •Eg II 1. 1. ISKRA INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO 2. 2 GRADIS GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE 3. 4. ZIVTAM TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV 4. 5. SŽ ŽELEZARNA RAVNE 5. 3. SŽ ŽELEZARNA JESENICE 6. 9. SGP SLOVENIJA CESTE TEHNIKA 7. 8. RUDNIK LIGNITA VELENJE 8. 7. ŽG ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA 9. 10. SLOVENIJALES DO TRGOVINA 10. 6. GORENJE TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME 11. 11. IMV INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL 12. 14 LITOSTROJ TITOVI ZAVODI 13. 16 ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO 14. 21 SŽ ŽELEZARNA ŠTORE 15. 19 KRKA TOVARNA ZDRAVIL 16. 24. MURA TOVARNA OBLAČIL IN PERILA 17. 18. LESNINA PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, LESNIMI IZDELKI IN POHIŠTVOM 18. 23. AERO KEMIČNA, GRAFIČNA IN PAPIRNA INDUSTRIJA CELJE Celje 19. 15. SAVA KRANJ INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV Kranj 20. 20 KONSTRUKTOR SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Maribor 21. 17. METALNA STROJEGRADNJA. KONSTRUKCIJE IN MONTAŽA Maribor 22. 28. PIONIR SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Novo me$ 23. 13. DES PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJE 24. 22. LEK TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV 25. 25. PEKO TOVARNA OBUTVE 26. 36 TERMIKA 27. 30. MEBLO INDUSTRIJA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME 28. 40 TGA BORIS KIDRIČ TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA 29. 39 LESNA GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA Slovenj Gradec 30. 31. PLANIKA INDUSTRIJSKI KOMBINAT Kranj Kranj Ljubljana Maribor Ravne na Kor Jesenice Ljubljana Velenje Ljubljana Ljubljana Velenje N mesto Ljubljana Ljubljana Štore N. mesto M. Sobota Ljubljana Ljubljana Ljubljana Tržič Ljubljana Nova Gorica Kidričevo M O O s I < Ul 30 Ul 3.666.649 133,7 1. 1. 10.091 102,6 6. 5. 9.045.436 122,4 12. 13. 7.380.565 130,9 2.039.382 111,3 2. 2. 7489 100,8 15. 18. 5594.531 142,5 15. 10 6.899 186 111,9 1 925.051 130,3 3. 3. 7.235 98,4 9. 9. 6.873.900 123,6 13. 14. 7.167.357 132,1 1.923.071 136,8 9. 8. 5 155 101,0 7. 15. 7.038.917 170,1 18. 17. 6.067.035 142,3 1.812.834 110,1 5. 5 6.445 97,9 5. 3. 9046.728 118,8 9. 9. 8 279 838 128.9 1.702 237 110,6 6. 17. 6.340 99.3 16. 22 5.315.295 111.3 20. 24 5.770249 126,2 1 541 764 152,8 10. 9. 4 601 103,3 41. 25 2.676.881 101.6 49. 72. 2.797 661 143.9 1.503.639 120,2 8. 7. 5.558 10T.6 2. 2. 10840.183 122,1 29. 26 3.790.379 130,3 1.449.225 145.8 50. 48 2.448 99,7 3. 7. 10.665.791 163.9 3. 1. 15.322.098 131,3 1.423 056 109.8 4. 4 6 906 97.3 13. 10. 5.701.215 115,5 6. 5. 9275.600 118,9 1.308.545 134,0 7. 6.018 99,2 10. 16. 6.778316 164,2 17. 15 6.477.171 125,6 1.252.487 135,0 16. 19 3.771 105,5 26. 28 3.440.754 147,0 64. 35 2.369.203 137,5 1.194.224 126,9 20. 20. 3.571 102,4 50. 42. 2.447 894 129,1 56. 46. 2.611.531 129,1 1.160 183 149,3 22. 22 3426 99,7 40. 37. 2.685.293 131,9 27. 37. 4 017.142 161,5 1.149.606 144,9 29. 32 2.957 101,8 20. 19. 4.624463 142.3 36. 39. 3.243.667 136,5 1.081 612 152,9 11. 12. 4.341 104,0 81. 83 1.626.564 138,9 70. 75 2.194.107 145,8 1 061.389 131,0 48. 45 2.542 98,3 14. 11. 5.615.470 123,6 7. 8 9 192.325 132,6 1.054.217 148,0 56. 58 2.329 103,1 44. 35. 2.586.986 124,1 44. 48 2.937 402 136,7 1.037.674 117,3 17. 14 3.745 98.9 24. 24 3500 026 114,9 26. 25. 4.046 023 136.0 1.022 861 132.8 12. 10. 4 340 103,2 59. 60 2.051.524 145,2 45. 54. 2.920 944 143,0 1 017.544 125,4 21. 21. 3.569 103,3 33. 32. 2944 571 132.2 60. 60 2.491 028 130,6 1.012 484 150,5 15. 16 3 908 105,9 51. 49 2.287.903 129,2 54. 51. 2.696.230 127,1 1.011 191 105,2 13. 11. 4.134 100,8 4. 4 9 808 275 127.5 34. 33. 3.322.508 126,4 979 264 138,2 72. 61 2.131 101.3 46. 40. 2.550.118 131,2 47. 57. 2.838448 146,0 968 913 139.3 14. 13. 4 128 105.4 43. 45. 2 604 950 139,7 46. 53. 2.900.105 141.0 937,460 153,4 65. 71.-72. 2 245 106,8 82. 88 1 623 299 145,7 82. 88 1.953.157 141.9 926.199 144,8 27. 29 3.058 101,3 28. 30. 3.389 468 146.5 37. 44 3.217 754 138,1 921.920 154,7 62. 67 2 269 103,3 46. 42 2.512 448 131,6 48. 63. 2.799.191 152,6 915.030 152.2 33. 39 2 795 103,7 25. 47. 3.493410 119,4 65. 76 2.340.533 155,8 901.575 141.5 23. 24 3423 104,4 61. 78. 1 894 638 153.6 31. 38 3.657 369 153,0 io O o m o< E fO O o z > < m 0< 31. 32. 29. 57. METALKA TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Ljubljana Portorož 874.143 134,4 856.404 162,0 71. 106. 71.-72.2.145 102,0 80. 1.714 107,1 23. 38. 21. 30. 4.186.624 132,4 2.711.838 118,0 2. 23. 6. 36. 15.531.748 132,0 w 4.274.483 171,0 £ 33. 33. ISKRA INDUSTRIJA S ŠIROKOPOTROŠNIH u> IZDELKOV Škofja Loka 839.019 132,6 24. 23. 3.418 100,6 72. 68. 1.764.296 132,6 40. 42. 3.041.832 128,5 34. 26. EM HIDROMONTAŽA ELEKTRO IN SPLOŠNA MONTAŽA Maribor 832.018 119,9 35. 31. 2.775 94,5 99. 90. 1.385.601 126,9 96. 78. 1.687.873 113,4 35. 48. KARTON AŽNA TOVARNA LJUBLJANA Ljubljana 814.717 146,2 54. 51. 2.348 99,1 95. 82. 1.465.562 125,9 75. 74. 2.107.046 139,2 VSAKA DELAVKA SKRBI ZA SVOJ DEL STROJA, DA JE VEDNO ČIST IN UREJEN SOZD v Sloveniji v letu 1980 Meato IME OZD 1980 1979 Sedež Dohodek Indeks Povprečno število zaposlenih v 000 din 80/79 --------------------------- Mesto Indeks 1980 1979 80/79 Uporabljena poslovna sredstva v 000 din (povprečje) Celotni prihodek v 000 din Mesto 1980 1979 Indeks Mesto 80/79 1980 1979 Indeks 80/79 1. 1. ISKRA SOZD ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE Ljubljana 9.137.200 136,1 1. 1. 29.635 102,0 3. 3. 26.312.170 131,1 1. 1. 27.940.456 131,0 2. 2. SLOVENSKE ŽELEZARNE Ljubljana 5.737.590 127,7 4. 3. 18.077 99,4 4. 4. 21.517.689 134,1 5. 6. 20.651.610 138,8 3. 3. ZDRUŽENA ELEKTROGOSPODARSKA PODJETJA SLOVENIJE Maribor 5.469.430 115,4 7. 7. 15 448 101,2 1. 1. 53.755.747 122.0 11. 10. 15.613.933 130.1 4. 4. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA Ljubljana 5.429.950 125,7 2. 2. 20.528 102,0 2. 2. 34.572.698 138,4 14. 11: 14.149.110 130,8 5. 5. SLOVENIJALES SOZD PROIZVODNJA IN TRGOVINA Ljubljana 5.106.799 150,0 8. 6. 15.391 100,8 5. 5. 19.540.583 147,6 3. 3. 24.857.865 137,1 e. 6. UNILES ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA IN TRGOVINA Ljubljana 5.031.743 137,3 5. 4. 16.622 100,7 7. 6. 15.657.968 124,5 6. 4. 20.413.166 134,5 7. 8. ZPS ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE Ljubljana 4.736.255 132,2 9. 9. 14.649 103,9 11. 12. 11.287.230 127,3 15. 16. 13.692.147 134,3 8. 9. GIPOSS SOZD ZDRUŽENA GRADBENA PODJETJA Ljubljana 4.700.619 121,5 3. 8. 18.481 101,5 9. 14. 12.733.401 126,5 12. 15. 15.266.871 128,1 9. 7. GORENJE SOZD Velenje 3 883.060 117,1 6. 5. 16.557 100,5 S. 7. 16.265.564 137,2 4. 2. .24.122.123 121,3 10. 11. IMOS ZDRUŽENA INDUSTRIJSKA GRADBENA PODJETJA Ljubljana 3.714.188 132,9 10. 11. 13.558 104,6 18. 19. 7.618.391 146,2 19. 19. 11.238.659 139,0 11. 10. ZIV TAM ZDRUŽENA INDUSTRIJA VOZIL TAM Maribor 3.613.829 127,9 11. 10. 13.050 99,5 10. 9. 12.478.284 128,6 8. 8. 18.573.668 133,4 12. 12. SLOVENIJAPAPIR ZDRUŽENA PODJETJA SLOVENSKE PAPIRNE INDUSTRIJE Ljubljana 3.514.373 139,7 15. 15. 9.927 104,8 e. 8. 14 536 293 129,6 16. 12. 13.021.471 150,4 sus a azos DE-30 PREVZELA NAJVEČJI IZVOZNI POSEL (nadaljevanje s str. 7) so od same montaže stoprocentno zasedene. Delavci, ki skrbijo za to postrojenje so izredno prizadevni in stroje čistijo ter uravnavajo tako, da so do sedaj "Ma-yer linije" izredno dobro služile in so bile izredno dobro izkoriščene. Zaradi teh kapacitet smo v stanju, da lahko prodiramo na izvozna tržišča, kjer so naročila v večjih količinah'.' "KAKO ZAHTEVNA JE TA IZVOZNA NALOGA?" "Vsak izvoz je pogojen z določenim rizikom, ki ga je potrebno plačati kot garancijo naročniku iz inozemstva. Pred nami je velika naloga, ki jo moramo zadovo ljivo izvršiti, da si ne zapravimo ugled v tujini, ki smo si ga pridobili in ga že imamo z realizacijo naročil iz prejšnjih let. Zato se moramo vsi delavci, ne sa mo okoli "Mayer linij", z operativnim štabom maksimalno angažirati, da se naročilo v roku izpolni. Najmanjši zastoj pomeni, da smo prisiljeni delati tudi v podaljšanem času, kajti kupec v tujini pričakuje od nas stoprocentno realizacijo naročila v dogovorjenih rokih." "KAKO SE TI KONUSI ODPRAMLJAJO?" "Konusi se pakirajo v kartonsko embalažo manjših dimenzij, nato se skladiščijo v transportno-skla diščni službi in čakajo na kontej ner, ki pelje izdelke v Reko, na ladjo . Za tono konusov, naloženih na ladjo, dobimo 1150 USA dolarjev." "KAKO KONTROLIRATE KVALITETO IZDELKOV?" "Prevzem in kontrolo kvalitete opravi Jugoinspekt, ki nam da za vsako odpremo certifikat, ki je mednarodno pravno potrdilo in s tem je kvaliteta konusov,,kakršno je zahteval kupec, potrjena." GOST IMA VEDNO SLADKOVODNO JEZERO V FIESI JE VIDNO Z VSEH RAZGLEDNIH TOČK "TOVARIŠ ZORC, KOLIKO KONUSOV MORATE NAREDITI NA DAN, DA BO PLAN REALIZIRAN DO ROKA?" "Povprečno izdelamo v osmih urah 13.000 konusov. Seveda pa lahko nastanejo nepredvidene okvare in edino te bi lahko porušile začrta ni plan. Sami delavci, ki delamo na teh strojih, smo zelo zainteresirani, da ta plan realizirajo in s tem pripomoremo k realizaciji stabilizacije. Devize, ki jih bomo dobili, bomo krepko potrebovali za razne nadomestne dele, ki se pri nas ne dobijo. Če bo potrebno, bomo za uresničitev tega plana delali tudi nadure. Uresničitev tega plana pa pomeni, tudi nadaljna naročila iz tujine." "TOVARIŠICA STANA MIJIČ, KAKO POTEKA DELO ZA IZVOZNO NAROČILO?" "Letne dopuste imamo planirane tako, da poteka proizvodnja nemoteno. Če ne bo šlo drugače, bomo delali tudi v podaljšanem delovnem času. Zgodi se, da je papir slabše kvalitete, če pa je vse v redu in stroji nemoteno tečejo, presegamo normo tudi za 25 procentov. Drugače pa je delo naporno, saj delamo osem ur v prahu in vročini." V BLIŽINI DOMA-PRAVTAKO JE LEPO VIDNO S SAME TERASE NAŠEGA DOMA Anton Čož PROTI POLDNEVU TERASA OŽIVI PRAV... Pred leti je bilo v Fiesi "flet-no", pravijo naši delavci. Dolga leta je bil upravnik počitniškega doma Franc Horvat, ki je znal poskrbeti za domače vzdušje. Zadnjih nekaj let pa so se upravniki in osebje menjavali kot na tekočem traku, delavci pa so se vedno bolj odločali za počitnice v prikolicah in že se je govorilo, da bo treba dom prodati. Zdaj pa nam je prišlo na uho, da je prišel "ta pravi',' da je dom pdln in da bo„zalaufalo'.' V uredništvu nas je zanimalo, kaj je na tem in že sem bil v Fiesi. Besedo je dobil novi upravnik našega počitniškega doma: "Moje ime je Silvo Rehar. Sem iz Trbovelj, upokojen vojaški invalid od 1971. leta, za svojo rekreacijo ter dobro počutje pa se že osmo leto ukvarjam s počitniškimi domovi, kar mi krepi zdravje." "KDAJ STE SPREJELI NALOGE UPRAVNI KA V NAŠEM DOMU?" "Javil sem se na razpis, nato so potekali razgovori in 19. junija sem bil že v počitniškem domu, kjer smo pričeli najprej s pripravami , čiščenjem in spoznavanjem okolice." "KOT MI JE ZNANJO, JE BIL NEKAJ ČASA PROBLEM PRI KADROVANJU DELAV CEV ZA DOM, KAKO PA JE SEDAJ?" "V začetku je bilo rečeno, da tovarna lahko sprejme samo tri hono rarno zaposlene delavce, zato se s kadrovanjem nisem ukvarjal, sicer bi osebje poiskal sam. Kljub kasnejšim intervencijam, problem v celoti ni rešen, vsaj glede kuhinje ne." "KAKO PA STE ZADOVOLJNI Z DOPUSTNIKI?" "Prva izmena je mimo in moram pri znati, da so bili okrevanci v redu, zadovoljni s hrano in postrež bo, vedno dobro razpoloženi in še celo z vremenom so imeli srečo. Odšli so kar lepo zagoreli. Tudi z drugo izmeno se dobro razumemo in upam, da bodo tudi ti odšli domov zadovoljni." "ALI JE BILO TUDI TEJ IZMENI VREME NAKLONJENO?" "Da, tudi sedaj imamo srečo z vremenom." "ALI STE NALETELI PRI DELU NA KAKŠNE TEŽAVE ALI OVIRE?" "Bistvenih ovir pri delu ni, čeprav bi bilo treba bolj opremiti kuhinjo, saj nimamo niti hladilne skrinje. Hladilniki pa so že odslužili, tako da nam povzročajo probleme." "KAKO PA JE LETOS Z REKREACIJO PRI NAS? PREJŠNJA LETA JE NAŠ ORGANIZATOR REKREACIJE V FIESI KAR DOBRO VODIL TO DEJAVNOST. V DELOVNI ORGANIZACIJI JE NASTALO NEKAKŠNO MRTVILO. ALI JE TU KAJ BOLJE?" "Tovariš Plaznik je prišel z okrevanci, vendar je takoj odšel. Sicer situacije ne poznam in ne vem, kako je to prejšnja leta potekalo, potrebe po rekreaciji pa so velike, saj nekateri niti pla vati ne znajo." "PREJŠNJA LETA SO IMELI DOPUSTNIKI ORGANIZIRANO JUTRANJO TELOVAD BO, VMESNO REKREACIJO, ZABAVNE IGRE IN PLAVALNE TEČAJE. KAKO PA JE TO LETOS ORGANIZIRANO?" "Zaenkrat ni od tega še nič in bi bilo res dobro poizvedeti, kdaj in kako bo to organizirano?" LEVO: NEZORANA LEDINA DESNO: RAZŠIRJEN VHOD, SKOZI KATEREGA ŽE PRIDE TRAKTOR ...SE MALO PA BI ,.ALI IMATE gE kakšne dodatne BIL MOŽEN PREDLOGE?" DOSTOP Z AVTOM "Predvsem bi bilo potrebno dom do graditi, da bi imel vsaj kapacite to 100 ljudi in bi bil potem lah ko tudi ekonomsko rentabilen. Ved no manj bo tudi delavcev, ki si bodo lahko privoščili letovanje v hotelu. Tudi zaradi čudovitega okolja je treba čimprej trezno pristopiti k razširitvi doma in opustiti misel, da bi ga prodali. Nujno bi bilo treba ražširiti jedilnico in napeljati toplo vodo v sobe. Tudi problem parkiranja bi lahko rešili, saj bi z dograditvijo prostora pred hišo, dobili dodatni parkirni prostor. Sicer pa vas povabim na ogled,da boste na kraju samem videli, kaj še še da narediti. Poglejte, to je rekreacija! Prav danes smo že ob A. uri zjutraj vstali in prekopali to njivo, zasejali solato in meseca avgusta jo bomo že jedli." "PA SO LETOVIŠČARJI NAVDUŠENI NAD TAKIMI PROSTOVOLJNIMI AKCIJAMI?" NA OBEH POSNETKIH STA VIDNI PREKOPANI. "Pa še kako! Seveda je treba ljudi podžgati s kakšnim literčkom, potem pa delo kar samo teče. Ta prostor pa kar slikajte, da bodo bralci lahko videli, sicer ne bodo verjeli. Pa poglejte, ta neizkoriščen prostor, ki je kot nalašč za kampira nje. Če pa tega ne, bi lahko bu- . kaj čez zimo vsaj prikolice spravili." r:^ » • . r NJIVI-POSLEDICA TRIM AKCIJE! ODLOČITE SE ! ŠOTORI ALI PROSTOR ZA BALINANJE DOPUSTNIKI PRI BALINANJU "PA JE VSE TO LAST NAŠE DELOVNE "ALI LETOS OPAŽATE DOLOČENE SPRE- ORGANIZACIJE?" MEMBE?" "Seveda, vendar to še ni vse ! Kar pojdimo naprej. No, tu so fantje iz prve izmene razširili vhod na travnik, tako da lahko pride do njive traktor in jo pre-orje. Škoda bi bilo pustiti tako zemljo neizkoriščeno. Če pa bi se še malo razširilo, bi prišel skozi tudi avto in bi bilo lahko tu celo dodatno parkirišče. Spodaj je pa lep prostor, v senci, za ba linarje. Možnosti so ogromne, samo nekdo bi se moral malo poglobiti nad temi možnostmi. Imamo nove mize in zadaj je žar, ki se uporab lja samo občasno, če pa bi bile tu prikolice in šotori, bi bil pa sigurno premajhen. Sami lahko vidite, kakšne razgledne točke imamo in kako je čudovit pogled na morje in jezero. Škoda, da nimajo letoviščarji nič od teg;a okolja.!" K o smo se vrnili iz obhoda, smo pogledati tudi knjigo vtisov in se prepričali, da še ni bilo nobenih pritožb gostov. K sosednji mizi se je ravno usedel tovariš Milan Strle, iz TOZD Kartonaža Rakek, pa smo izkoristili priložnost in ga povprašali za vtise. "TOVARIŠ STRLE, VI NAJBRŽ ŽE VEČ LET LETUJETE V FIESI?" "Da, zdi se mi, da sem tu že četrtič ali petič. Všeč mi je okolica, zelenje in mir." "Na sedanjem dopustu sem res opazil nekaj sprememb. Opaziti je večjo urejenost, od nove ograje do pobeljenih sob in ostalo. Večino moti malo težak pristop k morju, vendar malo rekreacije na dopustu tudi ne škoduje. Zelo pa me moti neurejena obala pa tudi z ježki sem si nabral nekaj izkušenj. Slišal sem govorice o prodaji našega doma in kot delegat delavskega sveta bom zastopal svoje želje in interese svoje baze, tako da upam, da do tega ne bo prišlo. Želimo si, da bi se dom dogradil, saj smo se ga vsi navadili. Tudi obiski doma čez vikend, ob menjavi izmene, kar je nekoč že bilo mogoče, bi bili zelo dobrodošli. Jutri je poslovilni, zabavni večer in kar ne morem verjeti, da je teden tako hitro minil. Vendar pa sem si nabral novih moči, da se bom spoprijel z delovnimi nalogami." Zahvalil sem se mu za pogovor in se napotil v kuhinjo. Ko sem vpra šal, zakaj je v njej tako vroče, sem dobil odgovor, da ne dela ven tilator. PAVLA ČEDE - kuharica: "Komisije hodijo, pišejo in potem jih ne vidimo več! Lahko se zgodi, da bodo nekega dne gostje ostali brez obroka, potem pa se bo morda kaj ukrenilo!" (nadaljevanje na 12. str.) IDILIČEN STRUNJAN V ZALIVU NASPROTI FIESE GOST IMA VEDNO PRAV "AMPAK V PRITOŽNI KNJIGI PA NI KRITIKE GOSTOV, NITI OSEBJA!" "Kd" vi ne veste, da smo jo šele včeraj našli." Ob tej izjavi smo se vsi od srca nasmejali. "KJE STE BILI PREJ ZAPOSLENI?" "V Emoni, in sicer deset let v trgovini, med tem pa 17 let v gos tinstvu, zato vem, kakšni morajo biti osnovni pogoji za delo." "GOSTJE SO ZADOVOLJNI S HRANO, KAR JE POHVALNO - SICER PA MORAMO ZAKLJUČITI, KER JE V KUHINJI TAKO VROČE, DA RES NE ZDRŽIM VEČ." Kuharica v ozadju: "No, ste vsaj poskusili, kako je kuharicam v kuhinji!" Pogovarjali smo se tudi z Vaneli Marijo, ki že 27 let dela v gostinstvu. Skupaj smo ugotavljali, kako je z "nergači" in hvaležnimi gosti, kako je treba vsem ustreči in ugotovili, da ima gost vedno prav. Upravnik je še dodal, da je treba gostom izprazniti žepe, vendar ta ko, da bodo zadovoljni. V petkih trajajo v našem domu zabave skoraj vso noč. Povabili so nas naj pridemo, se poveselimo z njimi, fotografiramo in še kaj napišemo o tem, da bodo zopet z veseljem hodili v Fieso. Ko smo se poslavljali, smo obljubili, da se bomo še oglasili. D.P. PRIJATELJSKO SREČANJE MED ISTRAGRAFIKO IZ ROVINJA IN TOZD KARTONAŽNA Na povabilo Istragrafike iz Rovinja smo se športniki TOZD Kartonaž-na odzvali in se z njimi srečali in pomenili v naslednjih disciplinah: keglanju, streljanju, odbojki^nogometu in vlečenju vrvi. Srečanje je potekalo konec meseca maja in prvi dan v juniju. Najprej smo si ogledali proizvodne prostore te delovne organizacije. Ugotovili smo, da imajo s svojo tehnologijo in strojnim parkom veliko skupnega z našo DE-10 to je potiskano embalažo. Ogledali smo si tudi proizvodne prostore temeljne organizacije za izdelavo cigaret. Vse športne discipline so se odvijale prijateljsko in v fair playu. Domačini so bili to pot uspešnejši, saj so bili boljši v streljanju, keglanju in odbojki, neodločeno pa se je končalo nogometno srečanje in sicer 2:2. Naša ekipa pa je slavila zmago v tipično obmorski disciplini, to je vlečenje vrvi, kjer LETOVALI SMO V PRIKOLICI Deževna ljubljanska sobota nas je vzpodbudila, da smo se polni dobre volje odpravili na dopust - na morje! Odpeljali smo se v zgodnjem nedeljskem jutru. Sonce se nam je pokazalo že pri Postojni in napovedovalo jasen dan. POGLED Z VRHA NA AVTOCAMP FUNTANO In že smo tu - v avtocampu Funta-na. Na recepciji smo formalnosti hitro opravili in tudi prikolico smo našli takoj. Prikolica je postavljena čisto ob obali, na lepem prostoru. Že prvi dan smo se z užitkom zleknili na plaži, se najprej malo pogreli in osvežili v slani vodi (morje je tudi letos slano!) Toda veselje in dobro voljo nam je že naslednje jutro pokvaril dež in močan veter. Postalo je hladno. Deževno vreme, oblaki z vseh strani in veter, vse to je trajalo še nekaj naslednjih dni. Kaj smo hoteli - jedli, pili in lenarili smo, le otrokom ni bilo do tega in so sitnarili. Slaba volja se je počasi lotevala tudi nas, ker se oblaki niso in niso hoteli premakniti kam drugam. Tako smo čas izkoristili za krajše izlete po okolici. Pa ni bilo to tisto, kar so pričakovali otroci - sončno plažo, vodo in smo domačine gladko premagali z 2:0. Po končanem športnem delu sreča n ja so nas gostitelji povabili na trajekt, kjer smo ob istrskih specialitetah in prijetnem vzdušju, ka kršnega znajo narediti Istrani, pr e živeli čudovito popoldne. Za slovo smo se dogovorili, da se ponovno srečamo, toda to pot v Ljubljani. Anton Čož igranje na prostem. V takem vremenu smo pogrešali mesto, kamor bi se lahko odpravili na sprehod. Glede tega nam je zelo ugajal camp Istra v Vrsarju,kjer smo imeli postavljene prikolice prejšnja leta. Mesto Vrsar je bilo blizu, tja si se lahko odpravil peš. Tako si imel tudi možnost,da si kupoval v več trgovinah in ne ravno v trgovini campa. Iz avtocampa Funtana pa bi se moral v najbližnje mesto Funtana peljati z avtomobilom, vožnje z avtom pa imamo že v Ljubljani dovolj. Vreme se je izboljšalo šele po treh dneh deževja. Sončni dnevi so mimogrede minili in odpraviti se je bilo treba domov. Sicer pa je avtocamp Funtana lep, velik, ima samopostrežno trgovino, restavracijo in trafiko, igrišče za tenis in mini golf, sanitarije so urejene, morje je čisto, brez meduz, pa tudi ježkov je malo - skratka, camp je lepo urejen. Kljub temu, da nam je prve dni zagrenil dež, smo se imeli lepo. Deset dni dopusta pač hitro mine, zato vsem sodelavcem, ki se odpravljate na dopust želim, da ga preživite kar najbolj sončno! Olga DAN TOZD „TIKA” Kolektiv TOZD Tika Trbovlje že vrsto let organizira tovariško srečanje ob dnevu TOZD Tika, s katerim vsako leto obeležimo obletnico njene ustanovitve. 20.junija letos smo proslavljali 22.obletnico ustanovitve TIKE v Domu pod Javorjem na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. Delavci so se pričeli zbirati ob 8.uri pred tovarniškimi prostori. Kljub tenu, da je bilo slabo vreme, se je nekaj skupin delavcev odločilo, da se bodo peš povzpeli na Partizanski vrh, nedtem ko je bil za tiste, ki take poti peš ne zmorejo, organiziran prevoz. Na srečo' je vreme ostalo le pri temnih oblakih in posamezne kaplje dežja le niso pokvarile dobrega razpoloženja.' V Domu pod Javorjem se je večina udeležencev zbrala do skupnega kosila. Istočasno je vbkalno-instrumentalni ansairbel "AKVAMARINI", ki ga vodi član našega kolektiva tov.Benko, pripravil svoje instrumente, da bi s petjem in glasbeno spremljavo dvignil razpoloženje. Toda tu nam jo je zagodlo slabo vreme,saj se je moral ansambel namestiti v sorazmerno majhnih, spodnjih prostorih doma, ker smo vsak trenutek pričakovali poslabšanje vremena. Pred pričetkom zabave je imel tov.Škrinjar kratek uvodni govor o pomenu srečanja in zaželel prisotnim prijetno počutje. Z nastopom ansambla je razpoloženje na-rastlo in plesalci so se veselo vrteli, saj jih nekoliko premajhni prostori za zabavo niti niso preveč motili. Nekateri najbolj vneti ljubitelji športne rekreacije pa so se preizkusili v balinanju, medtem ko drugih predvidenih športnih iger ni bilo mogoče izvesti zaradi razmočenega terena. Nekaj najbolj vnetih "planincev" pa se je podala na sprehod do bližnjih domov na Partizanskem vrhu in na Vrheh. V popoldanskih urah so prihajali na srečanje tudi tisti člani kolektiva, ki iz določenega razloga niso mogli priti preje ali pa so se ustrašili slabega vremena. Proti večeru pa se je v dobro razpoloženje vključilo tudi večje število družin skih članov, veselo rajajočih udeležencev srečanja. Smatramo, da je srečanje kljub neugodnim vremenskim razmeram sorazmerno dobro uspelo, ter da so se vsi udeleženci dobro počutili in prijetno zabavali, saj so se zadržali v domu pozno v noč. Nemajhno zaslugo za to je imel ansambel, ki je neutrudno igral do poznih nočnih ur in se je večina udeležencev vračala domov šele, ko so prenehali igrati. Srečanje je pokazalo, da si delav ci želijo takšnih prireditev, da bi jih bilo potrebno organizirati pogosteje, pri tem pa razmišljati tudi o možnosti sodelovanja v okviru DO KTL. Ob dobrem razpoloženju se zgladijo marsikakšna nesoglasja med delavci, kar prav gotovo pozitivno vpliva na boljše sodelovanje pri delu in s tem tudi posredno na boljše poslovne rezultate delovnega kolektiva. S.i. PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU SO BILI SPREJETI ŠE IZVEDBENI AKTI, POTREBNI ZA UVELJAVITEV NOVEGA SISTEMA NAGRAJEVANJA. TUDI REFERENDUM 18. JUNIJA JE USPEL. sameznih TOZD izrekajo različni ukrepi, da pa so določila v pravil nikih TOZD o disciplinski in odškodninski odgovornosti enotna. Zato je zadolžil splošno-kadrov-ski sektor , da prouči način za poenotenje izrekanja ukrepov za istovrstne kršitve delovnih obvez nosti. Kot zadnja točka dnevnega reda je odbor obravnaval področje sodelovanja in koordinacije dela odbora z družbeno-političnimi organizacijami. Delegat TOZD Kartonažne Ljubljana tov. Škrlep je ob tem postavil vprašanje povezave delegatov v odboru samoupravne delavske kontrole na nivoju delovne organizacije z odbori samoupravne delavske kontrole v TOZD. Ugotovljeno je bilo, da se v večini TOZD dogaja, da delegat, ki deluje v odboru na nivoju delovne organizacije ni niti vabljen, niti seznanjen z delom odbora v svoji TOZD, povezava pa bi bila glede na prepletanje vsebine dela, nujna. O DELU ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE ZRCALO Zcpdilo se je v eni izmed naših temeljnih organizacij. Lahko pa bi se tudi kje drugje ... Zjutraj pride k meni predsednik osnovne organizacije sindikata. Kot vidim, je precej obremenjen s svojim delom, poleg tega pa mu tudi sindikat nalaga precej obveznosti . Prosi me, da zaprosim enega od tehnologov oziroma vodjo tehnologije, da bi napisal plakat, obvestilo o udeležbi na proslavi ob dnevu vstaje in odkritju spomenika Edvardu Kardelju, ki bo v Ljubljani. Seveda mu obljubim,ker menim da to ne bo problem, saj je v naši temeljni organizaciji več kot preveč tehnologov, oa tudi obremenjeni niso tako, da ne bi mogli napisati plakata - za uslugo! Vendar sem se zmotil,kar je tudi človeško! Letim s tistim listkom v tehnologijo in naletim na enega izmed tehnologov. Povem mu našo željo ter da se zelo mudi, da bo rabil samo 10 minut, se gre za informiranje delavcev, ker smo že v zamudi s tem plakatom ... Tehnolog pa se nasmeje in mi reče: "Ja, kjer pa ti živiš! A ne veš, da tega dela nimam v svojem opisu del in nalog - zato nisem plačan!" To sem omenil moji teti, ki je v pokoju in je bila delavka Kartonažne. Samo nasmehnila se je in dodala: "Kje so tisti časi, ko smo morali vse delati in še na misel mi ni padlo, da bi rekla ne!" Delegati odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije so se na 4.redni seji sestali dne 29.junija. Po pregledu prisotnosti in potrditvi predlaganega dnevnega reda je bila pregle dana realizacija sklepov 3.redne seje, ki je bila dne 20.aprila tl. Ugotovljeno je bilo,da so vsi sklepi izvršeni,razen sklep št. 12 (o dohodkovnem povezovanju naj razpravljajo odbori samoupravne delavske kontrole temeljnih organizacij), ki se mora izvršiti do naslednje seje. Odbor je skladno s programom dela, ki si ga je zadal, obravnaval izvajanje samoupravnih aktov delovne organizacije in sicer: Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, Statuta delovne organizacije, Samoupravnega sporazuma o med sebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in DSSS h Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo delovne organizacije. Gradivo je bilo razdeljeno na seji in po kratki razpravi so se delegati opredelili, da ga je potrebno konkretizirati in sicer-kjer je ugotovljeno,da se določila ne izvajajo, je potrebno navesti, kdo jih ne izvaja. Dogovorjeno je tudi bilo, da tako dopolnjeno gradivo predhodno obravnavajo odbori samoupravne delavske kontrole TOZD,ki naj oblikujejo svoja stališča, nato pa bo vsebino obravna val odbor na nivoju delovne organizacije. Ena od nalog,ki si jo je odbor zadal s programom, je tudi spremljanje izvajanja programa dopol nitev in priprave samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije v letošnjem letu. Poročilo o tem je podala tov.Čerinova. Glede na razpravo je bil sprejet sklep, da odbor vztraja na tem, da se program izvršuje v rokih, ki so zapisani, zato se pristopi k pripravi plana za dolgoročno obdobje 1986-1995, v zvezi s Samo upravnim sporazumom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti pa naj se ugotovi,kdaj je pričakovati zakon, ki bo v zveznem merilu urejal to področje. V kolikor tega v krajšem roku ni pričakovati, se pristopi k izvedbi postopka za njegov sprejem. V nadaljevanju je bila odboru podana analiza uresničevanja plana delovne organizacije za leto 1981 v prvih treh mesecih letošnjega leta. V razpravi je bilo obravnavano uresničevanje plana izvoza, investicij in sovlaganj ter opozorjeno na obnašanje do tega temeljnega akta. Sklep odbora'zavezuje vse delavce delovne organizacije, da ga maksimalno uresničujejo, sproti odpravljajo ovire za njegovo izvršitev, na vse to pa je vezana tako individualna kot kolektivna odgovornost. Odbor je pod 5. tč. dnevnega reda obravnaval področje uresničevanja delovnih obveznosti in samoupravnih pravic delavcev iz združevanja dela. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se za istovrstne kršitve delovnih obveznosti v po- Konkretne ocene sodelovanja in koordinacije dela odbor ni izdelal, z dogovorom, da bo o tej vsebini nadaljeval z razpravo na prihodnji seji, pa je bila 4.redna seja zaključena. mg Seveda tudi niso poznali raznih katalogov in opisov in, in ... - pa so vseeno imeli boljše medsebojne odnose in več zadoščenja v delu. - a NOGOMETNO SREČANJE OFFSET-PRI PRAVA V soboto, 6. junija, je bila v Senožetih nogometna tekma med offset strojniki in delavci priprave . Kot predlani, so tudi letos zmaga li offsetarji tokrat z 10 proti 2. Tekma je potekala v lepem vremenu, ob solidnem sojenju tov. Remžaka, razpoleženem golmanu Slavku Učaka rju ter precej manj razpoloženem Duletu. No, pa Dule ni edini krivec za visok poraz "priprave", temveč predvsem slaba forma brani lcev in dobra forma in razpoloženje strelcev in branilcev offset strojnikov. Za "pripravo" sta častna zadetka dosegla Marinko in Štrus, za offset strojnike pa so dali zadetke Troha in Virant po dva ter Vuk in Bakovnik po tri. Tako je prehodni pokal ostal še za eno leto v vitri ni "strojnikov". Kot sem že omenil, je bilo vreme lepo kot nalašč za igro, očitno pa ne za navijače, saj so bili, tako kot predlani, le maloštevilni in tihi. NI LAHKO Po končani tekmi se je tovariško KLOPI srečanje nadaljevalo s piknikom. Franc Semenič GNEČA PRED GOLOM IN NATO ŠE GNEČA PRED ŽAROM NA ISTI KLOPI PA JE LAŽJE SEDETI S POLNIMI USTI KVIZ 4. IN 22. JULIJ 1. V Ljubljani je bil_____julija _________sestanek zaupnikov Kme- čko-delavskega gibanja iz vse Slovenije. Ker so mačkovci izstopili, so na sestanku izpopolnili izvršilni odbor. V resoluciji so poudarili nujnost takojšnje združitve vseh de mokratičnih sil v državi in zahteva li novo vlado, razpust skupščine , odpravo izjemnih zakonov in svobodne volitve. 2. Občni zborDelavske sloge,podporne gospodarske zadruge sloven skega delavstva, ki so jo organizi rali komunisti je bil_____julija 1937 v ________________ 3. Na seji v_________________je politbiro CK___________4. julija _________sklenil,naj prerastejo sabotažne akcije v vseljudski odpor proti okupatorju, odporniške skupi ne pa v partizanske odrede; nadalje je sklenil ustanoviti glavni štab partizanskih odredov pod vodstvom 6. V_______________so se__________ julija 1919 uprli štirje slovenski polki. Upor je še isto noč zadušil karlovški polk. Voditelje mariborskega upora so obdolžili boljševizma in jih ustrelili. 7. V spomin na začetek organiziranih napadov partizanskih enot v _________________na okupatorja in njegove objekte, praznujemo_______ julija -dan vstaje slovenskega naroda. 8. Nemci so 22. julija 1942 prodrli do___________________ 9. Tretja udarna brigada ,, Ivana _________________" je 22. in______ julija 1944 zavzela postojanko na Krasu. ______________imenoval borce partizane in določil peterokrako zvezdo za njihov znak. 4. GŠ partizanskih odredov_______ ___________je bil ustanovljen____ julija________. Pri mestecu______ ___________pa so uporniki prvič napadli sovražnika. 5. Na sliki vidimo skupino borcev ________________brigade ob topu na Bojancih 4. julija 1943. ZA DOBRO VOLJO... Odgovor v banki: "Zaprošeni kredit vam je odobren. Sedaj potrebujete le še dodatnega za obresti." ODMEVI Najbolj čuden odmev poznajo na Irskem pri planinskem jezeru „Orlovo gnezdo", kjer se odmev ponavlja tudi stokrat. Tudi na nekaterih naših sestankih poznamo ta pojav. Govorniki tolikokrat ponavljajo iste misli drug za drugim, da bi skoraj lahko mislili, da gre za odmev enega in istega govornika. 10. Streljanje_________talcev v „Starem piskru" v______________ 22. julija 1942. * ir * Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. •k -k 'k ★ ★ ★ DOPISUJTE V SVOJE GLASILO HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA POČITNIŠKI ZELO SUPER TEST ALI STE SPOSOBNI ZA JADRAN ? OBVESTILO ZA VSE DOPUSTNIKE ! PREVERITE SVOJE SPOSOBNOSTI ! Odgovajajte iskreno, pošteno in brez predsodkov ! 1. ČE VAS NA PREHODU ZA PEŠCE POVOZI AVTOMOBIL: a) obležite b) se razburjate c) se opravičite šoferju 2. ČE VAM PADE OPEKA NA GLAVO: a) obležite b) jo obdržite in začnete zidati hišo c) jo vrnete lastniku 3. ČE VAS NATAKAR V RESTAVRACIJI POŠLJE NEKAM ALI PA KAM DRUGAM: a) mu vrnete milo za "žajfo" b) zahtevate direktorja c) ubogate in greste nekam ali pa • kam drugam 4. ČE VAM GORI HIŠA: a) panično kličete gasilce b) gasite sami c) izkoristite ogenj in skuhate kavo 5. ČE NA LOTERIJI ZADENETE MILIJON: a) padete v nezavest b) ga takoj dvignete in greste kupit kilo teletine c) ga sploh ne dvignete, ker ne veste, kaj bi z njim KLJUČ (pa ne od aresta) : Če ste na vseh 5 vprašanj odgovorili z odgovori pod C, potem ste klen človek,čvrst karakter, osebnost, ki se lahko spopade s tegobami sodobnega življenja in celo na Jadranu vam ne bodo mogli do živega. Svetujemo pa vam, da z Jadranom vseeno ne pretiravate! V vsakem drugem primeru - če ste odgovorili z odgovori B ali celo A - vam nepreklicno odsvetujem dopust na Jadranu. Spuščate se v nevarno področje, kateremu ne boste kos, ne psihično in še manj finančno. Kupite si lavor in razmišljajte o počitnicah na dvorišču. U. BOGATA OPREMLJENOST KUHINJE V NOVIH STANOVANJIH, KJER STANE M* * 1 ŽE ČEZ 20000 DIN, JE RAZVIDNA S SLIKE Pripontoa v knjigi za obiskovalce galerije modeme umetnosti: Ivan Soj - Sodba: Nič razumel. Povod za obisk: Nevihta. * Dandanašnji otroci razumejo težavni položaj Robinzona šele, ko jim pojasnimo, da na otoku ni bilo televizije. če kdo beleži svoje izdatke, vseeno živi preko svojih možnosti,ima pa to pismeno. "Kakšna razlika je med varčen in skop?" vpraša sinček očeta. "Če jaz sebi kupim poceni plašč, je to varčnost. Če pa tvoji mami kuoim poceni plašč, je to skopost." * Edina knjiga, ki nam pravilno svetuje izbiro kraja za počitnice,je čekovna knjižica. V.B. PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA 6-7 vodoravno: MARATON, BES, JUDO, KATALIZATOR, JARNIK, URAR, OREL, TITO, OPAVA, LASNICA, LAKT,EL,KIHANJE, RACAK, E, NAUM, KOŠARKA, KARE, SLA, OSRAM, NIOBA, JL, AIDA, KREMELJ, IM V, ARIJ, R, OS, H AŠE, TREND, SEKS, S, LT, OPEL, EOP, SAMSON, TOGA, K IN ETA, STRELJAN JE, VNETJE, KOT, SAE, AARG AU, OSP, O J, C RES, BANKA, ČR, ARAK, GINSENG, ULJ,SIJ,GOL, PRIJATELJ, DVE, ETE, REGIJA, MED, MIA, BIDE, OREGON, N, OK A, OT, PONEV, K, ADANA, ORN ATI, K AM, OC ET, M ESTIC, OTO, SRSTI, BAROJA, TONE, GORIVO, ITAL, OPORA ,OI,TN, OLIV A, OM, RIS, SKOK, MIS, TUR, OBI, BN, PLA VAN JE, TREMA, SUK, A, TOPLO, ESTE, EROT, ERO, JADRAN JE, P, KPR, RMAN, AREST, ANTAR, DVOJEC, ŠA, ARARA, ANGELIKA, ILE, IBN, UO, UV, ZONA, OSA, OTO, TRABANT, TRI, EMONEC, LOKOSTRELSTVO,T, CITAT j Za MINI KVIZ so prispele pravilne rešitve, žreb pa je odločil takole: 1. nagrada 150 din STREKEU MAJDA-DSSS 2. nagrada 100 din MIRTIČ UUBICA-DSSS 3. nagrada 50 din MEDVEDŠEK ALENKA-ŠTIPENDIST PROSIMO REŠEVALCE, DA ODDAJO REŠITVE ZA MINI KVIZ V POSEBNI KUVERTI IN NE SKUPAJ S KRIŽANKO Od vseh poslanih rešitev je bilo izžrebanih pet pravilnih rešitev: 1. nagrada 250 din 4. nagrada 100 din Med pravilnimi reševalci bo izžre banih 5 nagrajencev: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada - 250 din - 200 din - 150 din - 100 din - 100 din Rešitve oddajte osebno ali pa poš ljite v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" na naslov: Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 20. avgusta. Isti rok velja za rešitve "MINI KVIZ". BAŠKOVEC ADELA-FRS 2. nagrada 200 din JESIH TANJA-FRS Nagrade so podeljene: V prostorih informativne službe je bilo dne 23.7.1981 žrebanje pravilnih rešitev nagradne križan ke. 3. nagrada 150 din JAPELJ SLAVKA-FRS BRULC JUST1-UPOKOJENKA 5. nagrada 100 din LEVSTIK DANICA-DSSS NAGRADNA KRIŽANKA 22. 7 1941J FAkD, tOKO- čnratV0** IME HRT. elnkc. 6M6WlU siMLcL 2A KCM. ELEM. TITAN IZRASTEK MA GLAVI prilapo. bvrsv PtbNCLTU J.vietna* politik /bihu bio\ I LENei-ke FVHJRA nuČtwo RKl IZVLEČEK VRSTA vr.le rtJEŽtROV A.VoSTt)L, MUČENEC SLOVCM. PISATELJ /sTt MA/ MESTO V oiMo,mA PRVA ČRKA ALEcEbE UMETNCST SLOV. /UTI N./ MJTOM OCVIRK. SLIKAR. /BoilMR/ SLI KARLA KOMU K boe. STAT1RA BAKRENA boLA ODSTOPU GLVCK. VRSTA SRBSKE solate GARbNtR AMTTifO KoSllL 70 MAK GOTOV- ČEVE OPERE Hrana, JEbAČA NASEDE rti MOZIRJU jL 4<2. Roško £. IME SLlftKo M. IME kTL renski 9 LAH PRELIV Al--kE ATE« ŠIROKA ULICA NAJ VIŠJI bei Istre me IGRALKE TKAČSVE fRIPAbHK NEMŠKIH lNblTAMCtV IMC TEU*. Šrota lvvkova povest ITALI7AN. LTV ZtAKO-— PLov tULAL. MESTO N LOSNI rimska 2 Mik RJElSS CARL ■zavetišča mA prdsio« VGORAR ORTE CARL prvi SAMOCLAS. EGIPČAN. LAMA M papirusa NEbELJI-VA »O-GLAS MIKA OVILA /LTUbSko/ ZAJEČAL Alte AbtlA GLAV. ČKV AVTOM. OZMALA b»EHČpR SL. bkVJL. k) UT. bEL. /ftANC rrAHAU fcuriR /MCTto/ TR. PlSATi /CLAUbE/ ČETRTE blMENZUE CELJE EMAVA SOGLAS. bRŽAVA V ZbA GR. ČRKA bOLlMA TLI RATEČAH TO 75 OZEN STO VtAMC. HSATEU /7ULES/ CLEkTRoM iNbUSTR, rasa IME IGRAL. LICLSEM fUTOK Rome v FRANCIJI ./ FRAMCOS. lftauKc ALKOloL. PIJAČA MESTO inevic TIM ITALIJAN. KAMIOM OLZIRMO VEbEMJE KtL PRITOK VARbARJA M, v* 1 J bREZAlK. I PIJAČA sive Rar ve PRVAK kTl PLOVE M. VOJAŠKA s 4 STRUNAMI CRSAR iMbOt 4541- -