Otročje igre          ''.   ~ ,
y pesencah.                                               '?
XII.                                 Dete moje se primakne,
iTodor otrofc forf fano «t ^&de.            Z^bi'  ^™6 J°  Za 14se>          _
lu potegne zvezdo nase.      4^^B
Moj glavaček,                                      D^te nema ge žepor,             ^^
Kopitlaček                                           Nese v ko5i je domov,
Gleda v nebo, dlan izteza,                   Džne v ^ ua poiico,
Pod oblake s prstom soza,                   Na polico, na deščico,
S prstom seza in se smeje,                  pa ^ Večerji zvezda s?eti
Luno vidi, zvezde šteje.                       gr^di zime ^ ^ ^y Lepo zvezdo rad bi tipal,
V lice rad bi luno ščipal.             ' ¦                        illl.
Skrije luna tolsto lice                                            CvilimoZ.
Za oblake, za meglice;                        Oilimožek,
Skoči zvezda na nogž,                          Debel možek,
A po uogah na steze!                         Ima hlače                                         ^u
Brca dete se za ujo,                            Dopetače,                                       jf'1
i>     Eoko nese pred sobo:                          A trebušek ves napet,                  '
Tefie zvezda in beži,                            Da ne more ž njim na led.
Teče dete in lovi.                                Ce za trebuh kdo ga stiska,
Tani je bela rimska cesta,                   Glasuo cvili, tenko piska
Zlata kola, zlata pesta,                        Skozi usta, skozi nos,
A konjiči                                             Zgoraj v suknji, zdolaj bos.
Srebrniči,               '                               Še bi skornje rad iinel,
ln vozniki                                 „         Da na noge bi jih del,
Medeniki —                                         Ako bi mu trebuh dal                '¦ -i
Tainkaj zvezda se spotakne,                 Prikloniti se do tal.        4   ¦ )      1,
M—l.