Po poitl prejeman: la M celo leto naprej 26 Iv —b pol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravniitvu projoman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , četrt , , o , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naro6nlno in | Inserate •prejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo jo v Semenskih ulicah št. 2, L, 17. Izha|a vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 155. V Ljubljani, v sredo 10. julija 1901. Letnik XXIX. Kranjski deželni zbor. (X. seja dne 9. julija.) (Konec). Agrarske operacije. V imenu fin. odseka predlaga dr. P a -p e ž, da se deželni prispevek komisiji za agrarske operacijo zviša na letnih 50 000 K, in se dogovor raztegne tudi na zemljemersko osobje, ki ee bode potrebovalo za zlaganje kmetijskih zemljišč. — Obvelja. Razne podpore. Prošnja mlekarske zadruge v Hruševju za brezobrestno posojilo 4000 K se izroči dež. odboru v primerno rešitev. Posl. Zelen toplo priporoča izdatno podporo, ker je mlekarska zadruga ravno za ta kraj velikega gospodarskega pomena. Ljudje bodo mogli izdatneje gojiti živinorejo in si zboljšati svoje gospodarske raz mere. Dež. odboru v rešitev se izroči tudi prošnja kmet. društva v Cerkljah za pod poro k popolnitvi mlekarne, toda s pogojem, da se mlekarna popolnoma loči od kmet. društva. Prošnja L. Oblaka za podporo se izroči dež. odboru v rešitev, prošnja N. Pežjhana za podporo se odkloni. Vodstvu šolskih sester v Smihelu se nagrada za pouk v znesku 1000 K podaljša .do leta 1903. Prošnja županstva v Brusnicah za podporo k šolski zgradbi se odkloni, ker se morajo prošnje za šolske namene vlagati potom dež. šol. sveta. Učit. vdovi Fil. Vidmar se zviša pokojnina za tri leta na 300 K, vpokojeni učiteljici Ani Bauer na 500, istotako Ivani Tominc; prošnja Gabrijele Treven, učit. sirote, so izroči dež. odboru v rešitev. Dež. odboru se izroči tudi prošnja županstva v Mozelju za podporo vsled toče. Posl. Pakiž prav toplo priporoča, naj bi dež. odbor z ozirom na revščino in veliko škodo dovolil izdatno podporo. Prošnja županstva v Ilrenovicah za podporo k napravi vodnjaka na Vel. Brdih se izroči dež. odboru v rešitev. Društvu za obdelovanje ljubljanskega barja se dovoli 200 K podpore. Ceste. Posl. J e 1 o v š e k poroča o preložitvi okrajne ceste Tacen-Skaručina Vodice v Tacnu in na progi Šmartno-Povodje. Zbornica brez debate vsprejme načrt zakona ter dovoli 6000 K podpore iz dež. zaklada. Dalje je zbornica po poročilu posl. Jc-lovška vsprejela naslednje predloge: 1. V cestnem okraju Kranjskem se naslednji občinski cesti uvrstite med okrajne ceste : a) Cesta, ki se v Ilotemažah odcepi od Kokrske državne ceste ter pelje v Olževek ; b) ccsta, ki se pri Godelmanovi hiši na Trati odcepi od okrajne ceste Sp. Bernik-Cerklje-Visoko ter pelje v Adergaz, oziroma do ondotne šole. 2. Dež. odooru se naroča, da izvrši ta Bklep. Dalje zbornica dovoli novomeškemu okr. cestnemu odboru za preložitev okr. cesto med Bršl|inom in Prečino 2000 K podpore in vsprejme dotični zakon. Ogledovanje mrliče v. Deželni zbor se je že enkrat bavil z vprašanjem o uredbi ogledovanja mrličev na Kranjskem. Č$^avno se, takrat brez pri- držka priznalo, da spada uredba mrliškega ogledovanja v izključno kompetenco politične deželne oblasti, se je deželni zbor glede na to, da bi novi red za ogledovanje mrličev deželnemu zakladu in pa zdravst-veno-okrožnim zastopom nakladal gotove financijelne žrtve, izrekel vendar za to, da naj se dotični ukaz c. kr. deželne vlade izda šelo po dogovoru z deželnim odborom. Tej prošnji je ugodila c. kr. deželna vlada ter je deželni odbor v svojem dopisu z dne 10. 1'ebr. 1891 izjavil temu oblastvu, da se strinja s popravljenim načrtom naredbe za ogledovanje mrličev, ne da bi bila ista stopila kedaj v veljavnost. Medtem pa se je videlo c. kr. deželni vladi leta 1-898 zopet pričeti dogovore z deželnim odborom zaradi izdaje reda za mrliško ogledovanje na Kranjskem ter je z dopisom dne 26. sepi. 1898 deželnemu odboru v bistvu to-le prijavila: »V očigled dejstva, da urejeno mrliško ogledovanje spada med najvažneja opravila zdravstvene policije, kakor tudi glede na to, di so bili mrliško-ogledni redi na podstavi od najvišega zdravstvenega sveta izdanih načel prenarejeni že v državnem zboru, in dalje glede na to, da še dardanes na Kranjskem pravnoveljavni red za ogledovanje mrličev — izdan z gubernijalnim okrožnim predpisom dne 11. aprila 1. 1823, ter potem zopet razglašen s tuuradnim ukazom dne 25. avgusta 1860 — nikakor več ne ustreza, vidi se c kr. deželni vladi potrebno, zopet nadaljevati tozadevne dogovore z deželnim odborom, ki so bili pretrgani leta 1891. Po prvotnem dne 31. marca 1890 deželnemu odboru izročenem načrtu mrliško-oglednega reda mogli bi se v bodoče neve-ščaki nastavljati kot mrliški ogledniki le tedaj, ako so obiskovali štiri tedne trajajoči mrliško-ogledni tečaj v Ljubljani ter so prejeli spri-čalo o sposobnosti; tudi bi so taki mrliški ogledniki po preteku vsakih petih let morali podvreči ponavljavnemu izpitu pri cesarskem okrajnem zdravniku. Pričujoči načrt pa se razlikujo od prvega v tej točki prav bistveno; misel o vpeljavi tečajev za mrliške oglednike se je sedaj popolnem opustila; izvežbanje oseb, ki se bodo kot neveščaki nastavljali za mrliško oglednike, izročeno je okrožnim zdravnikom, njihovo namestitev pa odobri politično okrajno oblastvo po nasvetu uradnega zdravnika, kateri se bo poprej na podlagi izpita moral prepričati, je-li dotična oseba sposobna za opravljanje tega poslu. Se večjega poroštva zahtevati glede sposobnosti takšnih oseb, misli deželna vlada, da ni treba, ker se tudi v drugih kronovinah ne zahteva več. Pri sestavljanju predstoječega načrta vzeli so se kot vodilo najnovejši mrliško-ogledni predpisi drugih kronovin, zlasti oni štajerske dežele, kjer so razmero glede ne-veščakov mrliških oglednikov skoraj enake z razmerami na Kranjskem. Po § 9. načrta sme pristojbine za ogledovanje mrličev pobirati le občina in le takrat, ako je za to dobila pravico. Ker pa tako pravico more dajati le de želni odbor, in sicer na podstavi dotičnega deželnega zakona, takega zakona pa danes za Kranjsko še nimamo, je omenjeno določilo v načrtu anticipirano; če so sprejmo predloženi načrti, se bo torej z razglašenjem novih predpisov za mrliško ogledovanje počakalo do tje, da sc izda zakon o pobiranju pristojbin za ogledovanje mrličev.« Končno je c. kr. deželna vlada prosila, da deželni odbor pove svoje mnenje o do-tičnih načrtih. Predno se je deželni odber izjavil o novem redu za ogledovanje mrličev, poprašal je kranjsko zdravniško zbornico za njeno mnenje in ko je to došlo, povedal je svojo misel natančno o načrtih ter posebno še o besedilu po c. kr. deželni vladi nasvetova-nega načrta zakona o uredbi pristojbin za mrliško ogledovanje. C. kr. dež. vlada je sprejela spremembe, ki jih je predlagal dež. odbor v načrtih ter sedaj preostaja le še, da se zakonito uredi pobiranje pristojbin za ogledovanje mrličev. V to svrho predlaga dež. odbor dež. zboru načrt zakona. Po sedanjem redu za ogledovanje mrličev določena je pristojbina za ogled mrliča v bivališču mrliškega oglednika s 60 h, zvunaj njegovega bivališča pa z 1 K (§ 28.) Pristojbino ima vstaviti župnik v svoj mrtvaški račun, jo tudi sprejeti ter jo potem proti potrdilu prejema izročiti mrliškemu ogledniku (§ 29) Ta določila veljajo za vso deželo razun dež. stolnega mesta Ljubljane, kjer se po deželnozborskem sklepu z dne 14. oktobra 1878, pobirati pristojbina za mrliški ogled in pa taksa za mrliški popis vsaka po 1 K Z vpeljavo novih pristojbin za mrliško ogledovanje se bodo občine res da znova obremenilo, toda temu se po sedanjem stanji zakonodajstva ne da izogniti. Po § 4. lit. c) zakona z dne 30. aprila 1870, drž. zak. št. 68, spada mrliško ogledovanje v izročeno področje občin ter so isto torej dolžne skrbeti za namestitev in plačevanje mrliških oglednikov. Da pa se občinam za plačevanje mrliških oglednikov odpre tudi vir dohodkov, je potrebno, da se pristojbine za mrliško ogledovanje zakonitim potom urede. Poročevalec S u b i o v imenu upravnega odseka nasvetuje, da so vsprejme naslednji načrt zakona. § 1. Občino so opravičene, za ogledovanje mrličev, katero jim je naročeno na podstavi zakona z dne 30. aprila 1. 1870., drž. zak. št. 68, pobirati pristojbine do najvišjega zneska treh kron od vsakega mrliča. Določitev visokosti pristojbin v mejah tega najvišjega zneska pristoji obč. odboru; dotičen sklep pa mora odobriti dež. odbor ter je isti razglasiti, kakor je v kraju navada. § 2. Te pristojbine so stekajo v obč. blagajno, zaračunijo se kakor drugi občinski dohodki ter se porabijo v delno pokritje stroškov za oskrbovanje opravil, ki so od-kazana občinam po prejnavidenem zakonu. Plačevati mrliškega oglednika je dolžnost občine ter spada to k ravnokar navedenim njenim izdatkom. Mrliški oglednik nima pravice, za izvrševanje mrliškega ogledovanja zahtevati plačilo od strank ter tudi no smo pobirati pristojbin. § 3. Pristojbina za ogledovanje so plača iz zapuščine oglodanega ; če pa ni zapuščine ali pa Če ista ne zadostuje, jo plačajo tiste osebe ali zakladi, kateri so zavezani plačati pogrebne stroško. Na dolgu ostale prisloj bino iztirjajo se z zakonitimi prisilnimi sredstvi (§ 84. obč. reda). Poslance Pfeifer: Pričakoval som, da se nam predloži nov red za ogledovanjo mrličev. Toda dobili smo načrt zakona glede uredbe pristojbin za ogledovanje mrličev, torej zakon fiskalne vsebino, ki nalaga ob- činam novo breme, nov davek posameznim gospodarjem, pa tudi nepotrebna pota do oddaljenih županstev. Doslej se je ogledniku na roke plačevalo 30, oziroma 50 nov-čičev, občine niso imele ne troškov, ne pi-sarij. Po tem načrtu pa sme občina pobirati do 3 krone pristojbine od mrliča ter mora te dohodke zaračunavati, kakor druge občinske dohodke, ob enem pa plačevati oglednika iz občinske blagajne. Toda poroštva pa nimamo, da so bode ogledovanje tudi redno izvrševalo ali da se bode preprečil pokop navidezno mrtvega. Ce je mrliško - ogledni red zastarel, treba je novega, ki odgovarja vsem zahtevam znanosti in daje zagotovilo, da je oglednik za ta posel dovolj izurjen in bode preprečil, da se živ človek ne pokoplje. Večkrat čitamo v novinah slučaje, da je bil kdo živ pokopan. Nekateri v oporoki zahtevajo, da so jim igla zabodo v srce ali da se jim žila prereže, ker so Jako boje, da bi bili živi pokopani. Treba je torej, da so ogledniki trezne, zanesljive osebe in da jih še okrožni zdravniki temeljito pcučo za ta posel. Pred mnogimi leti je bil oglednik poklican v neko vas na Dolenjskem, da ogleda umrlega otroka in določi čas pogreba. V postelji pa je poleg mrtvega otroka spal tudi njegov zdravi brat. Oglednik prime spečega otroka za roko ter reče: jo že mrtev, jutri ga lahko pokopljete. Treba je torej vestnih in treznih oglednikov, potem jo mogočo govoriti o uredbi pristojbin. Zastareli ogledni red pa naj se dopolni in primerno popravi. Občinam pa se naj ne naklada r.ovo breme, ali pa so naj odškodujejo za posel, ki ga izvršujejo v izročenem delokrogu. Glasoval bodem proti načrtu zakona. Dežolni predsednik baron Hein v daljšem govoru odgovarja poslancu Pfeiferju, češ, da jo treba zakonite uredbe. Mnogi duhovniki se sami branijo skrbeti za mrliško oglede, ki so po zakonu dolžnost občine. Zakon pa je fakultativen, to jo, občine so opravičeno, a ne zavezane pobirati pristojbine do najvišjega zneska 3 kron. Zbornica na to vsprejme zakon. Pritožba občanov na Strmci glede računov podobčino se odstopi dež. odboru v rešitev. Davki. Poslanec Košak poroča o deželnega odbora izkazih glede davkov ter predlaga, naj deželni odbor deželnemu zboru predloži primerne nasvete glede znižanja hišnonajem-ninskega davka in priklad. Obvelja. Dalje poroča na podlagi izkazov finančnega ravnateljstva o davkih in prikladah na Kranjskem v letu 1899. Po teh izkazih je dežela Kranjska leta 1899 vseh cesarskih realnih davkov imela 879 526 gld. 441/, kr., raznih obrtnih in osebnih davkov 690 900 gld. 737, kr. Priklad od realnih davkov pa je dežela plačala 613.835 gld. 19 kr., od osebnih davkov pa 271.101 gld. 33 kr.; vsega skupaj torej 2,455 363 gld. 70 kr. Ljubljana je od tega plačala po tem izkazu 604.680 gld. 15 kr., ali približno 24-7 odstotkov, ostala dežela pa 1,850.683 gld. 55 kr., to jo okoli 75 3 odstotke. Zbornica vzame to poročilo na znanje. Poslanec baron \Vurzbach jako dov-tipno in duhovito biča fiskalizem, ki išče vedno novih dohodkov državi in včasi protj duhu zakona izvršuje dotične vladne na-redbe. Davkoplačevalci na svojih ramah nosijo državo, na državi sedi fiskus, na fiskusu pa sedi zlcdej. (Splošen smeh in pritrjeva-vanje.) Reči smemo, da vse zlo prihaja od zgoraj, kar ravno ne pospešuje in množi patriotizma, dasi zgodovina uči, da bo vsi narodi v Avstriji bili vedno skrajno požrtvovalni za državo. Naj torej finančna uprava skrbi tudi za svojo upravo, ker davkoplačevalcem vedno očita davčno nemoralnost. (Živahno odobravanje.) Poslanca Luckmann in Hribar na-glašata, da izkazi o davkih gotovo niso res nični in pravilni. Poslanec Žitnik na podlagi podatkov dokazuje, da je škoda denarja za te podatke. Poslanci žele vedeti, koliko dežela dejanjsko plača davka in priklad v določenem letu. Iz teh podatkov pa nimamo pravega, istinitega pregleda. Tako n. pr. je v tiskanih podatkih od finančnega ravnateljstva izkazano, da je Ljubljana plačala v letu 1899 vseh priklad — izvzemši občinske — 158.094 gld. 90'/» kr. Deželno knjigovodstvo pa izkazuje, da je Ljubljana plačala 257 647 gld. 27l/3 kr., torej skoraj 100.000 gld. več. Isto velja skoraj gotovo glede realnih in osobnih davkov. Zato naj deželni odbor izposluje podatke o dejanjsko vplačanih davkih in prikladah. Deželni predsednik obširno odgovarja predgovornikom in zagovarja fin. upravo, češ, da fidkus in država nista dve osebi, temveč ena. Mogoče, da ni vse v redu, a tudi davkoplačevalci naj goje davčno moralo. Pesi. P I e i f e r pravi: Gospodje predgovorniki so povdarjali, da nam podaja § 2 letnega poročila neke statistične izkaze o velikosti raznih davščin za državo, deželo in okraje, da bi se iz teh podatkov razvidel gospodarski položaj naše dežele. — Če bi bili izkazi bolj zanesljivi in če bi bila v teh izkazih tudi navedena svota raznih davščin in naklad iz preteklega leta, potem bi se lahko primerjalo, če se je davčno breme in za koliko po-vekšalo ali pa pomanjšalo. Tudi naj bi se dodala še posebna rubrika, v kateri bi bile upisane občinske naklade v konkretni svoti namesto v percentih, kakor jih navaja § 5 letnega poročila. Sicer pa vsi taki izkazi še ne dajo kompletne bilance in tudi ne prave podobe gospodarske situacije — iz njih se razvidijo le pasiva, ne pa tudi aktiva, ker kažejo, koliko imajo plačevati davkoplačevalci, ne pa, koliko ostane davkoplačevalcem, ozir. koliko jim naj ostane. Po davkarskem patentu cesarja Jožeta imel je zemljiški posestnik 30$ od zem ljiškega prinesa plačati (in sicer 12% državi, 18 % grajščakom) 70% pa mu je moralo ostati prostih. S cesarjem Jožefom je b.la tudi njegova davčna reforma pokopana. Iz zgodovine starodavnih časov je znano, da so Gotje od zasedene Italije tretji del zemljiškega prinosa za sebe uzeli, Turčija je v Bosni in Hercegovini tretjino poberala; iz tega se vidi, da zemljiški davek ne prenese, kar je čez tretjino zemljiškega prinosa. Dan danes pa se ne jemlje samo ena tretjina, ampak čestokrat pobereta se še ostali dve tretjini za davke in za razne naklade, tako da se vse 3 tretjine žrtvujejo za razne potrebščine države, dežele, okraja in občin. Ker pa vse te davščine poleg drugih direktnih in neposrednih davkov ne zadostujejo za pokritje raznih navedenih potrebščin, odmerja se po novem davčnem zakonu še osobni dohodninski davek od dohodkov, katere ima posameznik od trgovine, obrta, posestva itd. Če bi se ta davek odmerjal od čistega dohodka, bi se ga lahkeje prenašalo, ker se pa čestokrat odmerja tako rekoč samovoljno ne od čistega dohodka, ampak od glavnice premoženja, čujejo se tožbe o pretiranem postopanju nekaterih davčnih oblasti. Pa ne samo glede osobnega dohodninskega davka čujejo se tožbe, ampak tudi o pretiranem postopanju glede splošnega obrtnega davka, kakor je to g. poslanec iz skupine velikega posestva pred kratkim v tej vis. zbornici razpravljal. Davkoplačevalcu, ki je podal vestno z velikim trudom sestavljeno napovedbo, se ne verjame; nad napovedbo se večkrat izpodtika davčna oblast z nejasnimi in površnimi pomisleki, tako da davkoplačevalec ne more vedeti, kateri dohodki ozir. stroški pri obrtu, pri trgovini, pri poslopjih itd. niso bili pravi. Na ta način se davkoplačevalcu čestokrat odmerja davek od dohodkov, katerih morebiti nima. Take tožbe se vedno množe. V tem pogledu se sklicujem na ulogo kreditnega društva kranjske hranilnice z dne 20. aprila t. 1. do fin. ministerstva. Ta pritožba navaja, da se je temu društvu davek 1370 K zvišal za 1. 1898 na 6000 K in za 1899. 1. na 8000 K vzlic pasivni bilanci. Ako se že temu društvu nasproti, ki goji humanitarno namene, ki podpira trgovce in obrtnike s posojili, tako tolmačijo davčni zakoni, potem ni nič čudnega, če se množe tožbe navadnih priprostih ljudi o pretiranem obdačenju. Davke plačevati je po besedah bivšega fin. min. Steinbacha častna dolžnost vsakega državljana; to pa velja le, če davčni organi povsem moralno in blagohotno postopajo proti davkoplačevalcem, kar se je vedno naglašalo od strani raznih fin. ministrov. Dokler se to ne bo zgodilo, ne bodo pritožbe ponehale. Davčna morala se mora od zgoraj pričeti in ravno v tem pogledu bi jaz naglašal, da se zgoraj večkrat krši davčna morala, ker se izdajejo naredbe, ki so v popolnem nasprotju z zakonom. ' V tem pogledu je pred dvema letoma upravno sodišče izreklo, da je član 4. izvršitve ne naredbe k davčnemu zakonu protiven zakonu. Želeti je, da bi enkrat nehale te pritožbe. S tem je bila seja ob 2. uri končana. Politični pregled. V Ljubljani, 10. julija. Izjava rusinskih poslancev. V ponedeljkovi seji gališkega deželnega zbora je oddal posl. B a r w i n s k i, kot smo že včeraj omenili, v ime svojih rusinskih tovarišev naslednjo izjavo : Že od leta 1883 pritiskajo rusinski poslanci na to, da se polagoma ozira na kulturne, narodne, gospodarske in politiške postulate rusinske narodnosti ! Njih zahteve so bile vedno minimalne in so se gibale vedno v mejah neizogibnih in najnujnejših potreb. Tudi v sedanjem de-želnozborskem zasedanju zahteve rusinskih poslancev niso prekoračile skromnih meja. Naglašali smo mej drugim posebno nujno potrebo, naj bi se polagoma ustanovila ru-sinska gimnazija v Stanislavi, in sicer posebno z ozirom na to, ker 1790 učencev rusinske narodnosti ne more najti prilike, da bi se v srednjih šolah poučevali v tna terinščini. Ta minimalna, vsestransko utemeljena zahteva ni našla nikakega obzira. Poleg tega so vložili rusinski poslanci inter pelacije, ki temelje na degnanih dejstvih in so povsem podprte in utemeljene in ki se tičejo najvažnejih in najvitalnejih politi-ških zadev rusinskega naroda na tem polju. — Na vse te interpelacije pa je vlada še dolžna odgovor. In ker jo obveljal tudi zakonski načrt o ustanovitvi kmečkih rentnih posestev nasproti izjavi rusinskih poslancev in v nasprotju s splošnim mnenjem rusinskega naroda, izjavljamo, da se rusinski poslanci ne morejo dalje udeleževati nadaljnih razprav dež. zbora. — Po tej iz javi so rusinski poslanci ostavili zbornico, namestnik in deželni maršal sta pa po svoje izrekala svoje obžalovanje. Ta dogodek je zelo neugodno vplival na večino in brez podlage je sedaj trditev nekaterih poljskih veličin, da je razmerje mej obema narod-nostima čim najbolje. Knez Hohenlohe f. V noči 6. julija je umrl v zdravilišču Ragazu v dobi 82 let bivši nemški državni kancler knez Hohenlohe. Porodil se je ta mož 31. marca 1819 ter bil že v letu 1848 pozvan v diplomatsko službo. Kot naslednik železnega Bismarcka je 29. okt. 1894 prevzel posle državnega kanclerja ter jih vodil popolno v soglasju z Viljemom II., a ne tako vselej v soglasju s parlamentom. To je tudi povzročalo težkoče, ki so ga prisilile, da je 17. oktobra lansko leto dal svoji službi slovo in se podal v pokoj. S tem je napravil prostor sedanjemu kanclerju grofu Biilovvu. Dvojni poraz francoske vlade. Zasedanje francoskega parlamenta je zaključeno. Ministerski predsednik "VValdeck-Rousseau pa ni tako zmagoslavno izšel iz zadnjega parlamentarnega boja, kakor je pričakoval. Zmagal je samo pri razpravi o kon-gregacijskem zakonu, ki mu bo pa povzročil več bridkih nego veselih ur. V dveh zolo važnih zadevah pa je njegov kabinet popolno podlegel. Razprava o načrtu glede uvedbe progresivnega dohodninskega davka se je preložila do meseca novembra ali bolje ad calendas graecas. Še hujši ] poraz jo doživela vlada s svojim načrtom glede zavarovanja delavcev za starost. Predlog posl. Faure-ja, naj se nadaljuje razprava o tem zakonu, je bil odklonjen z 263 proti 255 glasovom, sprejet pa je bil predlog konservativnega poslanca de Gailhard-Bincel, ki poziva vlado, naj svoj načrt o zavarovanju delavcev predloži tekom počitnic sindikatom delavcev in delodajalcev v mestih in na deželi. Nič ni koristilo, da se je trgovinski minister Mdlerand odločno izjavil proti temu predlogu. Obveljal je s 300 proti 237 glasovom. S tem je izrečena nad načrtom smrtna obsodba, ker je znano, da z njim niso zadovoljni ne delavci ne delodajalci. Prvi zahtevajo še mnogo večje ugodnosti in manj žrtev, drugi, posebno pa mali obrtniki, so pa itak že sedaj preveč obremenjeni. Sploh pa v jesenskem zasedanju zbornica niti ne bo imela časa za razpravo o tem načrtu, ker jej bo primanjkovalo časa za budgetno razpravo. V prihodnjem letu pa ugasne mandat sedanje zbornice, ker se vrše nove volitve, in vladin načrt bo pokopan. Vkljub tem porazom pa kabinet le še ni odstopil. Sleparijam pri nakupu ogerskili konj so prišli že skoro do cela na sled. Skupna svota, za katero je bila opeharjena angleška vojna uprava, znaša dosedaj okroglo 6 mi lijonov kron. Obtožba je že vložena proti angleškim častnikom, ki so konje kupovali, kupovanje nadzirali in nakupljene konje v reškem pristanišču prevzemali, ter proti prodajalcem konj radi goljufije. Dokazalo se je, da so ti odposlali dokaj manj konj, rngoso jih prodali, ter da so po 400 gld. prodajali žival, ki v resnici v najboljšem slučaju ni bila vredna več nego 160 gl. Angleški vladni krogi upajo, da se bo na ta način vsaj deloma pokrila škoda, ki jo je imela vojna uprava. Mirovne razprave mej Kitchenerjem in Botho. Angleškemu parlamentu je vlada pred ložila nekaj poročil o mirovnih dogovorih mej lordom Kitchenerjem in burskim generalom Botho. Pripomniti treba seveda takoj, da je poročila sostavil Kitchener sam in predložil le nekaj izvirnikov. Dne 7. marca je glasom tega poročila Kitchener obvestil generala Botho, da dovoli angleška vlada Bu-rom, ako se udajo, v Transvalu in državi Oranje popolno amnestijo, priznati hoče oba jezika za ravnopravna v šoli in uradu, odklanja pa odgovornost za dolgove. Na to obvestilo ni dobil Kitchener nobenega odgovora, pač pa so izdali Buri novo povelje, da se je treba boriti proti Angležem, dokler jim ti ne dovolijo popolne svobode. Dopisi. Z Rakeka, 8. julija. (Občinske volitve na Rakeku.) Dno 4. t. m. so bile na Rakeku že tretjič obč. volitve. Pri zadnji volitvi so dobili liberalni naprednjaki en razred v svojo pest, pri tej pa jim je ušel še tisti, in danes imajo liberalci na Rakeku prazne roke, srce pa polno jeze in srda. Kako tudi ne? Saj so vendar vse spravili na volišče, kar leze in kar gre; če pa ni moglo ne lezti ne iti, so pripeljali. Celo s Koroškega jim je moral priti neki voznik pomagat; videli smo liberalne goste iz Kranja, Logatca, Ljubljane, od vseh vetrov, in iz Cirknice je pridrla vsa liberalna garda, da možatim Rakovcem izbere župana, ki se je pa že popreje sam izbral. Toda vse za stonj! — Jeza je torej opravičena 1 To bi morali videti, kako so jo liberalni pomagači cvrli vsak proti svojemu domu, ko so tako slavno propadli 1 Na volišče so jih vozili, domu so pa šli v dir čez drn in strn, potrti, klaverni, jezni in — kleli so! „S . . . . menske duše, sem so me pripeljali, domu moram pa peš 1" so je rotil neki cirkniški pomagač, ki ga je dal največji ra-kovski gospod v zadnjem hipu pripeljati s svojimi lepimi lipicanerji — v kočiji — toda prepozno ! Jeza je torej umevna 1 Včasih so liberalci po volitvah pili in teleta jedli in potem razgrajali, da se je Rakek stresal; to pot pa je bilo žalostno v hiši kolovodje rakovskih liberalcev. Poročalo se je, da se je nekako tako-le godilo isti dan v oni hiši: „Joj, kakšno je danes v oni-le hiši! — (Tako so pravili) — gospod sem in tja letajo, gospa zdihujejo, gospodična jokajo, sedem „faselcev" piva je nastavljenega, pa nikogar ni, da bi ga pil; pet hoj je posekanih, da bi postavili mlaje, pa jih ne smejo 1" To je bila babilonska zmešnjava ; saj je pa tudi oni gospod hotel biti župan, in to upanje tako popolno izgubiti, to je bridko. Gospodu se gre za čast! „Jesti ima dosti", je dejal nekdo, „piti tudi, obleke dosti, denarja tudi, samo časti mu manjka, te mu pa nihče dati noče !" Ali ni to bridko? Propadli nasprotniki se v svojem srdu tolažijo s tem, češ: saj klerikalci nimajo pri tej volitvi nobene mirne vesti, zakaj pa ne prirede nobene slovesnosti, zakaj ne streljajo? Mi pa jim povemo, da zmage smo nad vse veseli, Btreljajo naj nam pa oni, saj imajo še smodnik, ki so si ga nabavili pri zadnji volitvi, pa streljati niso mogli, ker so dobili samo en razred. Šest mlajev pa pri nas stoji, pri onih pa jih pet — leži I Liberalci, nikar se ne norčujte iz zavednih možatih rakovskih mož! Nevarno je vzbuditi leva, nevarnejše se vojskovati z Burom. Pri zadnjih državnozborskih volitvah ste se bahali: Klerikalna trdnjava na Rakeku je padla! Danes pa vam kličemo mi: Liberalna trdnjavica na Rakeku je popolnoma razrušena, liberalec leži strt in poražen na tleh, kakor njegove hoje! In prav je tako. Če tudi naše može grdo napadate, če tudi lažete, kakor ste lagali v »Narodu« ali pa še bolj, — le delajte, saj napadate v surovem obupu in lažete — — leže! Mi pa vstajamo, že stojimo in gremo naprej! Še eno bi dejali k tej volitvi. Vodil jo je okrajni komisar gospod Silvester Domicelj. Čast mu, delal je nepristrano, on je razumel svojo službo! Čast večini komisije, če tudi ji je nekdo dejal: »To so sami čučki!« Vi recite svojim »čučki«, mi pa pravimo svojim »možje« ! Rakovci in njihovi somi-Ijeniki, le krepko, neustrašeno naprej, saj ste — Buri! Dnevne novice. V Ljubljani, 10. julija. Deželni zbor kranjski ima jutri do-poludne ob devetih XI. sejo. Na dnevnem redu so mej drugimi poročila o uvrstitvi nekaterih cest mej okrajne oz. deželne ceste, o zdravstvenih zadevah, ljudskem in osrednjem ter obrtnem šolstvu, dalje o odpravi samostojne deželne naklado na žgane pijače, o ljublj. mestnem loterijskem posojilu, o dohodkih trt iz trtnice v Št. Vidu ter o prošnji prebivalcev vasi Trebčane za napravo načrtov za vodovod. Dotacija za rajfajzenovke. V mora vskem deželnem zboru je bil sprejet predlog poslanca Lukscha, da se naj dotacija rajfajzenovkam zviša na 5600 K. Liberalec Pacak seveda je bil zoper to in zabavljal čez ta »klerikalizem«, kakor bi bil k Tavčarju v šolo hodil. Vkljub temu je deželni zbor zvišal tem posojilnicam dotacijo, '¿.daj pa vprašujemo: Kaj stori v tem oziru kranjski deželni zbor? Tu se pa pusti, da nosi »Gospodarska zveza« vsa bremena za ustanovitev in za revizijo posojilnic, kar jo slane mnogo stroškov, dasi imajo to dolžnost one oblasti, ki naj skrbe za javni blagor. Drugod smatrajo deželni zbori za svojo dolžnost, da podpirajo ljudsko organizacijo, pri nas pa smatrajo nekateri ljudje za svojo dolžnost, da jo podirajo in nazadnje še blatijo može, ki se vkljub temu žrtvujejo. Ljubljanski občinski svet včeraj ni rešil vsega dnevnega reda ter se bode seja nadaljevala danes ob 7. uri zvečer, zadnja seja pred počitnicami pa ¿ode prihodnji torek. Zanimiva je bila v včerajšnji seji občinskega sveta izjava ivana Hribarja, da on naroča referate - »Slov. Narodu«. Ob enem je občinski svet dobil vest, da je soproga umrlega notarja Gogole gospa Ana G o g o 1 a darovala za mestno ubožce 200 K, neimenovan dobrotnik pa je poklonil mest- nim ubožcem 50 K. — Namestu umrlega I Ivana Gogole je občinski svet izpraznjeno mesto v ravnateljstvo mestne hranilnice oddal do meseca oktobra zopet somišljeniku notarju — Ivanu P 1 a n t a n u. Predno se je to mesto občinski svet oddal gospodu Plantanu, naj bi bil v pomirjenje občinstva pojasnil, ali je res, kar se govori, da je baje gospod Plan-tan v disciplinarni preiskavi zaradi notarskega poslovanja. — Parcelacija posestva ob E 1 i -zabetini cesti se dovoli na sedem «tavbišč v strnjenem sistemu z dvonadstropnimi hišami. — V zadevi uličnih in hišnih tablic se je včeraj v občinskem svetu za nekaj časa končalo zadnjo poglavje. Notar Plantan je poročal, da je upravno sodišče pritožbo mestne občine proti deželni vladi, ki ni dopustila samoslovenskih uličnih tablic, zavrnilo in da je deželna vlada naročila županu, da mora v osmih dneh odstraniti samoslovenske tablice. Tako so mestni občini narasli zopet ne le znatni pravdni stroški, ampak zopet tudi stroški za tablice, predno je bila zadeva rešena. Tako so se napravili nepotrebni stroški za samoslovenske tablice, sedaj pa poročilu županovem nedo-staje 181 hišnih in 36 uličnih dvojezič-n i h uličnih tablic, za kar bode zopet treba izdati okroglo 800 kron. Nove tablice se več ne naroče pri Tonniesu. Ne vemo, ako so mej novimi tablicami vštete tudi tablice, ki imajo še vedno nemško slovenski napis. — Priziv Jerneja Klemenca proti sklepu občinskega sveta, s katerim se je odstopil neki proet jr ob njegovi hiši gospodu Bergantu, se odbije, proti odločbi deželnega odbora v zadevi rekurza Zeschkovih dedičev pa se sklene vlož ti rekurz. — V zadevi razširjenja domobranske vojašnice smo pred vsem so ču dili nemški vlogi deželnega stavbinskega urada! Iz te vloge sledi, da dežela ni nič kaj voljna zamenjati za razširjenje določeni proBtor ob Gruberjevi cesti s prostorom, katerega namerava za to mestna občina kupiti od dedičev gospoda Perdana in gospe Kubelke ob domobranski cesti. Dežela hoče od mesta za razširjenje domobranske vojašnice skozi 25 let po 8000 kron prispevka, a občina je mnenja, da je po zakonu obvezna skrbeti za to nastanitev samo dežela, vendar bi bila občina voljna zamenjati svet ob Gruberjevem kanalu, vreden 29.578 K 8 h, s svetom ob domobranski cesti, vreden 51.716 K, ker bi rada ob Gruberjevem kanalu dobila prostor za bodoče živinsko prekladišče. Ob enem je mesto potem voljno dati vojašnici skozi 25 let vodo po lastni ceni in prevzeti stroške za napravo trotoarja. V slučaju, da bode temu deželni zbor pritrdil, bode mesto kupilo prostor od dedičev gospoda Perdana in gospe Kubelke za 51716 K. Nujno napravo živinskega prekladišča sta priporočala občinska svetnika Kozak in Predovič. — Priziv »Kranjske industrijske družbe« proti odmerjenju 20odst. občinske doklade od predpisane obrtarine se zavrže. — Za nakup stavbišča za novo državno obrtno šolo na Prulah so »naknadno« dovoli 2052 kron 68 h. — »Dramatično društvo« jo prosilo 6000 kron brezobrestnega posojila, ker je v denarnih stiskah in ker upniki prete s tožbami. Občinski svet je brezobrestno posojilo dovolil. To je prav prijeten način za društva rešiti se dolgov na stroške drugih. — Ob tej priliki je občinski svetnik Svetek predlagal resolucijo, naj bi slovensko gledališče skoro engažiralo m e -š č a n s ko godbo. — Sklene se za 72 K nakupiti osem izvodov 4., 5. in 6. snopiča zbornika »Stara Kranjska«. — S i r o v i n -sko društvo čevljarske zadrugo v Ljubljani je tudi v denarnih stiskah. Prosilo je občinski svet podpore. Župan se je izrazil, da načelstvo menda po pravilih ne postopa in tako spravlja v nevarnost društveni obstanek. Predlagal je finančnemu odseku, da se naj podpora dovoli še le tedaj, kadar so iz prvega računskega zaključka razvidi, da se poslovanje vrši strogo v smislu pravil in tla sc daje blago le proti gotovemu plačilu, ne pa na upanjo. Da malo ublaži to izjavo, pritaknil je, da je društvo potrebno proti velikemu kapitalu. — Sklene se, naj občina pristopi kot član »Podpornemu društvu za slovenske velikošolee« v Gradcu z zneskom 200 kron. — Občinski svetnik Kozak je prosil župana, naj se z vozom za smeti pobirajo tudi smeti iz Vodmata. — Ostale točke dnevnega reda se bodo rešile v današnji seji. Predsednikom krajnega šolskega sveta v Kamniku je bil dne 7. t. m. na tri leta izvoljen gospod Franc Š u b e 1 j, trgovec v Kamniku, podpredsednikom župnik g. Franc R i h a r. Nekaj davčne „morale". V včerajšnji seji je dež. predsjdnik v odgovoru na pritožbe raznih poslancev glede postopanja davčnih organov izrekel naslednje besede: „Česar oni ne plačajo, ki bi morali plačati, morajo pokriti ostali, ker določena svota se mora dobiti". Hm ! „Glasbene Matice« redni občni zbor bode v soboto, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, na kar p. n. društvenike še jedenkrat opozarjamo. Društveni računi leže v smislu § 7. 4 odst. društvenih pravil od danes nadalje v vod stveni sobi na vpogled. Sestanek abiturijentov Sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov na Reki se bode vršil dne 31. julija. Sestanek bode trajal tri dni. Domača umetnost. Gospod Ivan K r e g a r, pasar v Ljubljani, je izdelal krasen kelih v romanskem slogu za dekanijsko cerkev v Novi Pragi v Minesoti v Ameriki. Kelih je bogato okrašen in vanj je udelanih deset finih emajlov. Ves kelih je iz srebra in v ognju pozlačen. Roparji. Iz trnovske župnijo na Notranjskem se poroča: Minuli teden je bila oropana podružna cerkev v Sapianah, sosedne naše jelšanske župnije. Minulo soboto so pa roparji vdrli skozi okno v podružnico trnovske fare v Kosezah, in ker niso nič našli, kar bi jim bilo prav prišlo, so oskrunili oltar in raztrgali mašne bukve. Torej v Št. Petru, v Nadenjem selu, v Hrušici, v Sapianah in Kosezah so tolovaji v 14 dneh doprinašali svoje bogoskrunske hudobije! Nobena cerkev ni več varna; vse, kar ima količkaj vrednosti, se je iz cerkva preneslo v varnost. V nekaterih krajih ljudje stražijo cerkve cele noči, dasiravno so cerkve v sredi vasij. Kam smo prišli; žalostno znamenje časa ! Osnovni shod društva »Narodni Dom« v TrBtu je izvolil v odbor za predsednika g. dr. Gustava Gregorina, za odbornike gg. Gjuro Vučkoviča, dr. Ot. Ry-bara, Josipa Mahneta, Ante Bogdanoviča, dr. Jos. Abrama, Matko Mandiča, Jož. Uča-karja in Jožefa Rožcta. Za obnovitev spodnještajerskih vinogradov se razdeli letos 280.000 kron, torej za 20.000 kron več nego prejšnja leta. Odličen Slovenec umrl. Na svoji graščini Lanof .pri Celju je umrl c. kr. mi-nisterijalni svetnik in generalni konzul v pok. g. Konrad Wassitsch v 80 letu svoje starosti. Pokojnik bil je sin si »venskih starišev in nikdar ni zatajil svojega slovenskega rodu. Slovenska stremljenja je rad podpiral s svojim svetom in tudi gmotno. \Vassit8ch bil je zadnji avstrijski konzul v Sarajevu. Umrl je na Dunaju cand. iur. g. Josip Očkorl. Na moškem učiteljišču v Mariboru se je oglasilo k zrelostnemu izpitu 18 četrtoletnikov, 2 sta odstopila med izpitom, 2 sta dobila preskušnjo, 1 mora ponavljati. Ostalih 13 je prestalo maturo. Nagla smrt. V kolodvorski čakalnici v Slov. gradcu so našli mrtvega mizarja \Vedeniga, ki se je vračal iz bolnice v Ve-likovec. Ustrelil se jo v Beljaku brivski pomočnik Andrej Šober. Bil je blagajnik brivske zadruge ter je ves denar iz blagajno pokral. Poskusen samomor v Gorici. Predvčerajšnjim zjutraj so našli v Gorici v njegovem stanovanju vpokojenega stotnika barona pl. Lichtensterna na pol mrtvega ležati na tleh v spalni sobi. Pil je strup. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer leži v smrtni nevarnosti. Uzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen. Dr. Pommer, c. kr. profesor in drž. poslanec celjski, jo z Dunaja premeščen na tržaško gimnazijo. Zdaljšanje uradnih ur. Poštni in brzojavni urad v Krškem na Kranjskem službujs od 20. julija do avgusta t. 1. ves dan. Ukral je g. Mariji Speil v Tomanovi ulici neznan tat bicikelj. Zakupni razglas. Zaradi zagotov-ljenja posteljne slame za brambovska bataljona v Ljubljani za dobo od 1. septembra 1901 do konca avgusta 1902 se bo vršila ponudbena razprava dne 1. avg. 1901 ob 10. uri dopoludne v pisarni oskrbovalne komisije v brambov^ki vojašnici v Ljubljani. V navedeni dobi dobaviti bo v osmih rokih skupaj 380 m stotov posteljne slame v Ljubljani. Sprejemajo se pismene in ustmeno ponudbe. Pismene ponudbe, ko-lekovano s kolekom za 1 K za vsako polo naj se vli že pri označeni oskrbovalni ko misiji do 1 avgusta t. 1. do 10. ure dopo-ludno. Ob isti uri se pa začno tudi javna ustna obravnava v brambovski vojašnici. Ponudniki morajo predložiti izpričevala o zadostnem premoženju in zmožnosti za prevzetje te kupčije. Ta izpričevala izdaja protokoliranim tvrdkam trgovska in obrtniška zbornica, drugim pa c. kr. okr. glavarstva, oziroma mestni magistrat. Podrobni pogoji in navodila se lahko dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Zaradi zagotovljenja sena, slame, drv, premoga in koksa, potem deloma ovsa za leto 1901/1902 se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah Gradec 26., Maribor 24., Ljubljana 22, Celovec 30., Trst 19., Gorica 11. in Pulj 15. julija 1901. Ponudbe morajo dospeti ob teh obravnavnih dneh dotičnim vojaškim oskrbovalnim magacinom najkasneje do 10. ure dopoludne. Natančneji pogoji se izvedo pri omenjenih oskrbovalnih magacinih. Zakupni razglas, obsegajoč podatke gledo množine predmetov, katere jo dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni formular so lahko vpogleda v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani. Razpisano zdravniško mesto. Okr bolniški zdravnik za Slov. Gradec sc išče. Prošnje je vlagati do 20. julija t. 1 Obesil so je v gozdu Planjava pri Si. Jurjti, okraj Kranj, dninar Jurij Srmjc. Vspored javne produkcije gojencev „Glasbene Matice « koncem šolskega leta 1900/1901, ki so vrši jutri v četrtek, dne 11. julija 1901 od polu 6. do četrt na 9. uro zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma" (Cesarja Franc Jožefa trg), je sledeči: I. del. 1. W.A.Mozart: Menuet iz simfonije Es dur, na klavir svira gdč. Alojzija S teh i. (Šola g. J. Vedrala). 2. J. L. Dusselt: „La chasse" (lov), na klavir svira gdč. Mari|a Jekovec. (Šola g. Fr. Girbici.) 3. Mendelssohn: „Barcola", v Fis-mol, na klavir svira Amalija Jeglič. (Šola g. Fr. Gorbica). 4. St. Heller: Etuda za predavanje, na klavir svira gdč. Marija Puc. (Šola g. Fr. Grfrbicv) 5. a) A. Nedved : „Na tujih tleh", b) Fr. Gerbic: „Kakor dih na cvetji mladem", pesmi poje gdč Angela Malič. (Šola g. Fr. Gerbica.) 0. C. M. Weber: „Rondn brillante" za klavir, svira gdč. Ana Kilar. (Šola gdč. K. Praprot-nikove.) 7. J. Raff: „Fabliau" iz op. 75. št. 2v, na klavir svira gdč. M»rijana Laharnar. (Šola g. J. Vedrala.) 8. a) A. Thomas: Romanca iz opero „Mignon", b) Braga : Sere-nada s spramljevanjem goslij in klavirja, poje gdč. Ivanka Peršl, (šola Fr. Gorfrca), gosli svira g. Hugo Gerbič. 9. St. Heller: Dva preludija iz op. št. XIV. in v XX., na klavir svira gdč. Marija Nolli. (S >la g. J. Pror.hazko.) 10, L v. Beethoven: Finale iz sonate Es dur op. 10. št. 1. na klavir svira gdč. Vida Prelesnik. (Sola g. J. Prochazke.) II. a) J. Brahms: „Na polju sam", b) J. Bralims : „Nezvesta ljubav", pesmi poje gdč. Minka Moos. (Šola M. Ilubada.) 12. J. Raff: „Tour ä cheval", iz op. 75. št. 8.. na k'avir svira gdč. Ivanka Peršl. (Sola g. J. Vedrala). 13. A. Rubinstein : Melodija, na klavir svira g. Rudolf Reich. (Šola g. J. Prochazke.) 14. C. M Weber: Romanca iz opero „Caro-strelec", poje gdč. Erna Povše. (S;la g. M. Hubada) — II. del. 15. V. Blodek: Dvospov iz opere „V vodnjaku", pojeta gdč. Erna Povše in Minka Mocs. (Šola g. M. Ilubada.) 16. F. Chopin : Tarantela za klavir, op. 43., svira gdč. Avgusta Nolli. (Š )la g. J. Prochazke.) 17. a) K. Bendl: „Pevčeva prošnja", b) Iv. pl. Zaje : „Domovini", pesmi poje k. A Polašek. (Šola gosp. Fr. Gerlrča.) 18. II. Sitt: C mcertino za gosli, op. 65., svira g. Milan Lenarčič. (Sola g. J. Vedrala.) 19. a) Dr. A. Dvofak: Arija Svatavo iz oratorija „Sv. Ljudmile", b) R. Schumann : „Nikar mo no vabite", pesem, pojo gdč. Olga Plautz. (Šola g. M. Ilubada.) 20. A. Rubinstein: Tarantela za klavir, op. 0., svira gdč. Pavla Rozman. (Šola g. J. Prochazke.) 21. Grieg : Finale iz sonate op. 7., na klavir svira gdč. F.ma Nolli. (S)la g. J. Prochazke.) 22. O. Nikolai : Arija gospe Fiuthove iz opore „Veselo žene Windzorsko", poje gdč. Mira Dov. (Šola g. M. Ilubada.) 23. F. Chopin : acherzo, op. 39., na klavir svira gdč. llilda Schinzl. (aola g. J. Prochazke.) Začetek produkcije točno ob l/t6. uri. Med I. in II dolom, ob tričotrt na 7. uro odmor 10 minut. Konec ob četrt na deveto uro zvečer. — K produkciji vabijo so društveni člani, niih rodbino tor sploh prijatelji «Glasbene Matice«! Vstop je prost. * Odlikovanje češkega umetnika. Londonska „Philharmono" je imenovala češkega goslarja K u b e 1 i k a častnim članom. Štirje mrtvi ' radi jednega psa. Pretresljiv dogodek se jo pripetil te dni v Vel. Oldondorfu. Sin nekega kmeta jo ubil s kamnom učiteljevega psa. Oče jo bil voljan plačati psa. Vkljub temu je učitelj drugi dan dečka tako pretepel, da so ga mrtvega prenesli na dom. Pri pogledu nani se je mati njegova mrtva zgrudila na tla. Užaljeni oče jo v obupu šel s sekiro nad učitelja in mu prebil črepinjo, potem so pa sam obesil. Romanje k Viljemu II Brzojavi prenašajo po novinah vest, da se b Kitajskega odpelje v Evropo deputacija, katere naloga je, prositi odpuščanja pri nemškem cesarju zavoljo umora nemškega poslanika Kettolerja. Deputacija se prepelje v Evropo na parniku »B.iviera«, last nemškega Lloyda, in so ukroa okoli 20. avgusta v Genovi. Deputacijo vodi princ Ciung. Povodnji na Kitajskem. V pokra-jjni Kiangsi so nastopilo velike povodnji. Število ljudij, ki je pri povodnjih zgubilo življenje se coni na 4000. Društva. (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani) priredi v nedeljo, dno 14. julija 1901 veliko dobrodelno slavnost v spodnjih prostorih, na vrtu in v areni »Narodnega doma« v korist pogorelcem v Kropi, Go-renjivasi, Dobrunjah m Bizoviku. — Iz posebne prijaznosti sodelujejo: Velečastito narodno dame pod vodstvom prvomestnic tukajšnjih ženskih društev, gg. Ignacij Borštnik iz Zagreba in operni povec Josip Nolli; si. vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27 in si. »Ljubljanska meščanska godba«. —Vstopnina 50 v n. za osebo, otroci do 10 let prosti. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. (Imena preplač-nikov so bodo potom časnikov objavila.) — Vspored: I. Del. Od 7. — 8. uro na vrtu promenad ni koncert »ljubljansko meščanske godbe«. II Del. 01 8.—9. uro v telovadni dvorani (uhod iz vrta) povski koncert s sodelovanjem vojaške in meščanske godbo. III. Del. 0.1 9, —12. uro na slavnostno razsvetljenem vrtu in v okrašeni »Areni« ljudska vesel ic a. IV. Dol. O J 9.—12. uro v telovadni dvorani (uhod iz vrta) veliki ples, pri katerem sodeluje meščanska godba. — Pripomnja. Ob neugodnem vremenu vrši so »promenadni koncert« in »ljudska veselica« v to 1 o vadili dvor.ani in stranskih prostorih, »pevski koncert« in »veliki ples« pa v zgornji veliki dvorani in stranskih prostorih »Narodnega doma«. — Začetek ob 7. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi Odbor Slov. del. povskoga društva »Slaveo«. l>arovi. I. izkaz. Zapogorelce vMraševem Gg.: Anton Kukelj, župnik v Št. Jurju pri Kranju 10 K. Ivan Stole v Kamniku 10 K. Jož. Jereb, župnik v p v Ljubljani 12 K. Andrej Petek, župnik v sv. Križu 16 K. Iz Leskovca zbirko 60 K. Duhovščina in župljani kosta-njoviški 48 K. I. Molj iz Stranj 50 K. Nikolaj Stazinsky, admin. v Cttežu 5 K. Ign. Ključevšek, župnik v pok. 2 K. Logaški farmani 12 K. Mih. Bogulin, župnik v p. v Šmarjcti 12 K. Loronc Krištofič, župn. v Ko-vorju 20 K. Anton Kerčon, župnik v p. v Kamniku 6 K. Župnija Dražgoše 6 K. Uredništvo »alovenca« 16 K. Bog povrni stotero ! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 10. julija. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v okrajni zastop v Doblingu so krščanski socijalni kamii-datje dosegli popolno zmago. Liberalci so dobili sramotno nizko število glasov. Zader, 10. julija. Škof messinski Carew je umrl. Inomost, 10. julija. V včerajšnji popoludanski seji so pričeli laški posl. z o b s t r u k c i j o , ker načrt zakona o avtonomiji še ni prišel na dnevni red. Ako se bodo obstrukoija nadaljevala, bode zasedanje preloženo. Inomost, 10. julija. Zaradi ob-strukcije italijanskih poslancev je deželni glavar zaključil sejo in rekel, da bo naznanil dan prihodnje seje. Govori se, da bo zasedanje s tem končano. Bolzan, 10. julija. Na shodu, h kateremu je prišel tudi socialističen poslanec z Dunaja, je prišlo do boja med katoličani in socialisti. Ko so soc. de-mokratje videli, da ne prodero na shodu, so hoteli shod razgnati, a so bili iztisnjeni iz dvorane. Bili so se s stoli in z vrčki. Praga, 10. julija. Med obiskom pariških občinskih zastopnikov ob so-kolski slavnosti v Pragi ni bil v mestu navzoč francoski konzul. Na izrecno željo min. predsednika Waldeck-Kous-seaua je zapustil mesto, da ne bi bil navzoč pri pozdravu mož, ki ne morejo dovolj zabavljati čez svojo vlado v tujini. Lvov, 10. julija. Rusinski poslanci so se danes sešli, da se posvetujejo o korakih, ki so postali nujni vsled njih izstopa iz deželnega zbora. Najbrže bodo sestavili proklamacijo na rusinsko prebivalstvo. Rim, 10. julija. Nad tisoč laških društev namerava potovati ob obletnici smrti laškega kralja Umberta na Ura-bertov grob. Ragaz, 10. julija. Truplo državnega kanclerja kneza Hohenlohe so včeraj dopoludne odpeljali iz Kagaza ob spremstvu številnih odličnih gostov. Od raznih vladarjev so rodbini došle so-žaljne brzojavke. Bruselj, 10. julija. Poročilo iz Laurenzo Jdarquez javlja o novi pro-klamaciji Šalk Burgerja in Stejna, ki pozivata Bure, naj od vojne ne odnehajo, in ki odklanjata vsako sporazum-ljenje z Angleško. Umrli ho: V bolnišnici: 5. junija. Josip Jevševar, dninar, 50 let, jetika. Žitne cene dnž 9. juüja 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen.......K 8-22 Rž za jesen........„7-19 Koruza za julij-avgust . . . . „ 5 46 , , september-oktober . . „ 5'66 » maj-junij 1902 . . . „ -- Oves za jesen.........6 55 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober . Rž za oktober . . Oves za oktober Koruza za julij . . . „ avgusta . , „ maj 1902 (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška . „ južne žel. RŽ „ „ Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... 7-38 6-80 522 5-16 5-30 7-80 7-45 5-60 6-75 7-60 800 do 8 23 „ 7-20 n „ 5_68 6 56 7-99 6-81 5-23 517 5-31 do 8-35 I 7-70 5-70 7-10 7-75 10C0 Meteorologiöno porodilo. Višina nad morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736,0niES Caí ojA- »Taaja Stanje barometra r aim. Temporatara P« Celiiju Vetr.Ti Nebo IS. "s* «« . 979 zvec. I 733-2 1(.¡ 7. zjutr. I 733 4 ¡2. popol.l 733-4 20 3 j si sever. | jasno 17 6 j si. svzh. ¡pol oblač.1 0 0 21-7 |p.m jjvzb.l oblačno j Srednja včerajšnja temperatura 20-7", normale: 19 6 na izredni občni zbor „Konsumnega društva pri D. M. v Polji, registr. zadruge z omejena zavezo", ki so bode vršil v nedeljo dnč 28. Julija IOOI ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih pri D. M. v Polji št. 49 Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računov za celo upravno dobo. 4. liazdelitev čistega dobička. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelsivo.. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b i ob določeni uri sklepčen, vrši se ob 1/a4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev. ftUT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. I?«M*-fi cesta št. O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenah. Opozarja na veliko srejo zalogo zgotovljenc obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 Kot ubiralec klavirjev in orgel si dovoljujem visokemu plemstvu, prečast. duhovščini in vsej ostali gospodi, ki ima glasovirje, najtopleje se priporočiti, da si bom vedno prizadeval ustrezati kar najtočneje in najnatančneje vsem na me stavljenim zahtevam. Proseč Vašega zaupan;a in cenjenih naročil bilježim velespoštovanjem Ivan Lorber ubiralec klavirjev in orgel Ljubljana, Rimska cesta 24, pritličje. Tudi jeden dobro ohranjeni kratki klavir se dobi pri meni po nizki ceni. 659 3--3 J. N. Potočnik, krojaški mojster, v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e duhovenske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 678 4-1 ¡F. P. Vidic & C° I v Ljubljani ige ponudijo po najnižji ceni poljubno množino Istavbinske opeke, I zarezne strešne opeke ^ (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo SteklenO ZarC^MO OpekO. £ j| Strešna okna iz litega železa. | Pcc*i i si štctltliiit ii^njiNca (lastni izdelek). 586 11 Roman-cement in dovski Portland-cement pa tudi \s~i druge za stavbe potrebne predmete. H * * * «L Najnižje o e n e. ^ * * * * * Sprejme se izurjena ter poštena prodajalka v prodajalno mešanega blaga na deželi. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 664 3-3 f ll itiri+O 1iflWt> v kositarnih škatljicah za l/tj/IMtlC UU/f V\J razprodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvidki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 5 12—1 Vnanja naročila proti povzetju. u n a j 8 k a t> o i* 52 a. Dni 9. julija. Skupni državni dolg v notab ... Skupni driavni dolg v srebru...... &vitrij>ka zlata renta 4°/„....... avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista .......... Nemški drž. bankovci ta 100 m. nem.drž. velj. 99 15 99-11815 95-55 11815 P 305 1637 — 628 -239-52 117-45 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 23-47 19 03 91-15 11-28 Dnč 8. Julija. 3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 182-50 170-75 206 50 95 50 144 — 258-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > » južno železnice 3°/0 , > južne železnice 5°/„ > > dolenjskih železnic4°/„ Kreditne srečke, 100 gld...... t°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » o » Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 105-30 94'25 425-25 341-121- 388 -400 — 49--24-90 16 60 68-- Sa'uiove srečke, 40 gld........201- — St Gen6is srečke, 40 gld........2H4 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......— Ljubljanske srečke..........89 — Akcije anglo-avstriiske banke, 200 gld. . • 266 — Akcije Ferdinandove sev. telez., HXXI gl. it v- . 5720 — Akcije tržaškega Lioyda. 500 gld. . • • • 848 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . ■ • lJ0 — Splošna avstrijska jtavbinsk-t družba • • • 148 — Montanska družba avstr. plan. ..... 410 50 Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. .,.430 -Papirnih ruhljev.100 ....•••• -»^'H.- _ Nakup ln prodaja T\J& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. éé Menjarnična delniška družba „M 12 BI V, IT I., Wollzeile 10 in 13, DanaJ, I., Strnbelgasso 2. BMmnBmmMssm&mmmmsEMsm ■ PoJasL.Ua "3MS v vseh gospodarskih in flninfinih itvsroli, potem o kursnih vrednostih vseh Jpskulaoljskih vr«dns*ta!fe papirjev in vestni -«viti za dosego kolikor je mogočo vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti AjT naloženih (S* nmle. TŽJB