PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945» njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Elii je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 61 (12.386)
Trst, petek, 14. marca 1986
-si
o
-s
0-
9
')
!>•
“Sr
O-
O
O
O
to
O
O
Na Vizzinijevo mesto naj bi prišel Schietroma
V okviru preverjanja med večino naj bi prišlo do vladne preosnove
RIM — Demokristjani zahtevajo, da ho bližnje preverjanje vladnega programa, kar se da resno in poglobljeno, nekateri med njimi pa celo vztrajajo pri zahtevi po takojšnji vladni krizi. Največji sovražniki Cra xijeve vlade se skrivajo zlasti med poslanci De Mitove stranke, ki so na predsinočnji zelo polemični skupščini, odkrito očitali strankinemu sekretarju, da ni dovolj odločen in energičen do ministrskega predsednika in da igra KD še vedno podrejeno vlogo v vladni koaliciji. Gerardo Bianco se je izrekel za krizo, predsednik poslancev Rognoni pa se je zavzel za nadaljevanje sedanje koalicije, a le pod pogojem, da bo Craxi prepustil predsedniško mesto KD. V obrambo Craxija (in posredno tudi De Mite) pa je priskočil podpredsednik vlade Forlani, ki je s svojimi prekaljenimi posredovalnimi sposobnostmi najprej pomiril vroče vzdušje na skupščini, ob koncu pa izsilil neke vrste kompromisno stališče. Poslanci KD torej zahtevajo temeljito preverjanje, ostale odločitve pa prepuščajo majskemu strankinemu kongresu, kot si želi De Mita in vsi tisti, ki ga podpirajo, začenši s Forlanijem in z Andreottijem.
Napovedano preverjanje bo sko-
raj gotovo sprožilo tudi vrsto zamenjav v okviru ministrskega sve-' ta, zlasti med podtajniki, a tudi med ministri. V vlado bo po dolgih letih odsotnosti skoraj gotovo spet vstopil, priletni Antonio Donat Cat-tin, med kandidati za ministrsko mesto pa je tudi bivši notranji minister Rognoni. Demokristjani baje nameravajo zamenjati Degana, Dando in Carto, gotovo pa bi se hoteli »iznebiti« tudi ministrice za šolstvo Falcuccijeve, ki je že več mesecev v središču ostrih polemik in ne užiya več podpore niti v lastni stranki. Vodstvo PSI pa bo verjetno zamenjalo ministra za turizem
Lagoria, čigar ugled je v stranki in izven nje v zadnjem času močno padel.
Krožijo tudi glasovi, da bo minister za dežele, socialdemokrat Viz-zini, v kratkem zamenjal ministra za javna dela Nicolazzija, ki se bo kot tajnik PSDI posvetil izključno strankinemu življenju. Na ministrstvu za dežele, ki se kot znano u-kvarja z našo zakonsko zaščito, naj bi Vizzinija zamenjal nekdanji minister za javni sektor Dante Schietroma. Spričo teh glasov, naj bi Vizzini, ki je doma iz Palerma, za menjal Nicolazzija pred junijskimi deželnimi volitvami na Siciliji, (st)
Namesto nove pocenitve bencina vlada vnovčila 15 lir pri litru
RIM — Cena bencina bo ostala nespremenjena. Tako je sklenila vlada na včerajšnji seji kljub temu, da bi se moral, glede na pocenitev petroleja na mednarodnem tržišču in torej na pocenitev poprečne cene goriv v zahodni Evropi, poceniti za 15 lir pri litru. Liter super bencina bo torej še vedno stal 1280 lir, liter navadnega bencina pa 1230 lir. Isto velja za pbnsko olje, za katerega bodo cene prav tako ostale nespremenjene; liter plinskega olja za prevozništvo bo stal 640 lir. Višje vsote, ki jih bo država tako iztržila se bodo stekle v državne blagajne, tako da bo ta včerajšnji ukrep predstavljal 400 milijard lir višji dohodek.
Ponoči se je sonda približala lia 5(Hi km
SREČANJE MED GIOTTOM IN KOMETOM HAEEEYEM
*
Srečanje s Halleyjem 14* marca 1986
Giotto izstreljen 2. julija 1985
SONCE
Zemeljska tirnica
Vesoljsko plovilo Giotto
RIM — Italija, pa tudi ostale države, so sinoči doživele srečanje med kometom HaUeyem in evropsko vesoljsko ladjico Giotto. Vreme je sicer delno skvarilo »gledalcem« to križanje tirnic repatice in ladjice, vendar pa je bilo radijsko in predvsem televizijsko poročanje o srečanju tako popolno, da je marsikateri »laik« spoznal nekatere najenostavnejše skrivnosti našega vesolja.
Halley in sonda Giotto sta se srečala ob 1.00 ponoči, saj sta se takrat nahajala v razdalji 500 kilometrov, kar je za vesoljske pojme povsem neznatna razdalja. »Zgodovinskemu« srečanju so sledile znanstvene in raziskovalne ustanove z vsega sveta, osrednji center pa, kjer so skrbno nadzorovali obe tirnici, je v vesoljskem oporišču Darmstadt v Zahodni Nemčiji,
Filipinom izročajo kup dokumentov
ZDA vračajo dokaze o Marcosovem grabežu
Pred obnovitvijo razprave v poslanski komisiji
Posodobitev programov za vrtce in šole naj zadeva vse manjšine
NEW YORK — Ameriški sekretar za finance James Baker je predstavnikom kongresnega pododbora za A-zijo izjavil, da bo administracija ugodila zahtevi filipinske vlade in ji vrnila približno 1500 dokumentov o premoženju in finančnih transakcijah bivšega filipinskega predsednika Ferdinanda Marcosa, ki jih je ameriška carina našla med njegovo prtljago.
Omenjenih 1500 dokumentov naj bi dalo odgovor na večino vprašanj o Marcosovem ilegalnem premoženju v tujini. Predstavniki filipinske vlade v ZDA cenijo, da si je Marcos skupaj z najbližjimi sodelavci med svojo 20 letno vladavino prilastil med 5 in 10 milijard dolarjev, oziroma skoraj 40 odstotkov filipinskega državnega dolga, ki znaša približno 26 milijard dolarjev.
Samo Marcosovo osebno premoženje cenijo na več kot 3 milijarde dolarjev. Večino denarja in nepremičnin naj bi Marcos imel v ZDA in v Švici. Kot je pokazala dosedanja pre-
iskava Marcos zadnja leta svojega vladanja sploh ni več razlikoval med državnim in zasebnim denarjem. Še lansko leto naj bi enega izmed razkošnih nebotičnikov, ki jih ima v lasti na Manhattnu, kupil kar z enim od kreditov, ki ga je filipinska vlada najela v tujini.
Posebno vprašanje je kolikšen del ameriške finančne pomoči je šel v Marcosov žep. O tem bodo v kongresu na zahtevo nekaterih demokratov začeli posebno preiskavo. Če odkrijejo, da si je bivši diktator prilaščal ameriško finančno pomoč, ga utegnejo kljub azilu, ki mu ga je zagotovil predsednik Reagan, na zahtevo kongresa postaviti pred ameriško sodišče.
Odmotovanje Marcosovega finančnega klobčiča je za 'Reaganovo administracijo zelo neprijetna zadeva. Predsednik Reagan je v začetku poskušal minimizirati celo afero s trditvijo, da je bil Marcos še pred tem,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SANDOR TENCE
. RIM — Ožjo delovna skupina poslanske komisije za šolstvo bo v kratkem (morda že prihodnji teden) nadaljevala obravnavo raznih zakonskih osnutkov za posodobitev pedagoških in učnih programov otroških vrtcev in osnovnih šol. Tako so se v prejšnjih dneh sporazumeli predstavniki vladnih strank in to po ostrih polemikah, ki so konec lanskega leta popolnoma ohromile tako delo te komisije, kot tudi delo komisije, ki se ukvarja z reformo višje srednje šole. Spor, ki razdvaja predvsem demokristjane in socialiste, je političnega značaja, kot pričajo redne polemike med ministrico Falcuccijevo in vodstvom PSI, ki v zadnjih tednih ne štedi z napadi na »preživelo državno šolo« in ne skriva določenih simpatij do »zasebnih posegov« na vzgojno-izobraževalnem področju.
Posodobitev vzgojnih in učnih programov vrtcev in zlasti osnovnih šol zadeva od blizu tudi manjšinske narodnostne skupnosti (vključno seveda tudi z našo) in to v, razmerju s stopnjo njihove zaščite in v skladu z njihovo šolsko avtonomijo, ki je kot znano za Južne Tirolce in za Valdostance zelo široka, za naše šole pa zelo omejevalna. Shema reforme programov osnovnih šol, ki so jo pripravili funkcionarji šolskega ministr-
stva in o kateri bo sedaj tekla razprava v parlamentu, pa povsem prezira potrebe manjšinskih skupnosti, posebno tistih, ki ne uživajo nobenih uradnih priznanj in torej nobenih pravic. Poslanca Sardinske akcijske stranke in Lige Venete, Columbu in Tramarin, sta zato naslovila na ministrico za šolstvo vprašanje, zakaj so funkcionarji v osnutku reforme »pozabili« na manjšine in jezikovne skupnosti in zakaj je višji državni šolski svet povsem prezrl popravek v tem smislu, ki ga je izdelal in predložil prof. Samo Pahor.
Ministrica Falcuccijevo, ki je za odgovor zadolžila podtajnika Mirabellija, uvodoma ugotavlja, da osnutek reforme upošteva samo dejansko stanje »priznanih in zaščitenih manjšim, torej Nemcev, Francozov in Slovencev, in torej vse zakone in dekrete, ki zadevajo šolsko ureditev teh treh skupnosti. Za Južne Tirolce omenja statut avtonomne bocenske pokrajine, za Valdostance posebni deželni statut in za našo narodnostno skupnost državni zakon iz leta 1961, ki nalaga dolžnost za odobritev osnovnošolskih programov dekretom predsednika republike. Do tukaj torej birokratski odgovor in izkrivljeno golo naštevanje obstoječih zakonskih normativov, kar pomeni, da bomo morali v bodoče zelo pazljivo slediti delu poslanske komisije in si konkretno prizadevati, da bodo tudi programi NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Komentarji v Španiji o referendumu NATO
MADRID — Zmaga »da« pomeni zmago španske socialistične vlade, Id jo vodi Felipe Gonzalez. To je splošno mnenje španskih političnih opazovalcev, čeprav mnogi trdijo, da izhaja vlada iz te pohtične preizkušnje vsekakor poražena.
Socialisti so namreč napovedali ta referendum pred petimi leti, Ido še niso bili na vladi in so hoteli s tem oditi iz zavezništva NATO. Kasneje so se premislili ter zagovarjali obstoj Španije v tem paktu, pia čeprav s simbolično vojaško prisotnostjo.
Volilo je 60 odstotkov državljanov, kar je za to državo normalno. »Da« je prejel 52,5 odst., »ne« pa 40,3 °dst. glasov. Za »ne« so volili sindikati, komunisti in pacifisti, medtem ko je desnica, čeprav je vedno zagovarjala atlantski pakt, pozivala svoje volivce, naj se vzdržijo.
Izjave Felipe Gonzaleza, katetremu je med _ drugim čestital tudi Craxi, so bile po tej volilni preizkušnji zelo Umirjene, saj se je dobro zavedal, da se je tokrat Spanja razdelila na dva tabora, v nasprotnem pa so bik tisti, ki bi morali biti v njegovem, socialističnem.
Aretacija na Švedskem
STOCKHOLM — Stockholmska policija je včeraj objavila vest, da je aretirala človeka, Id naj bi bil »težko osumljen«, da se je udeležil, ali pa celo osebno izvedel, umor švedskega premiera Olofa Palmeja.
Policija ni hotela objaviti nobene druge vesti, tako da je sedaj javnost prepričana, da je tokrat prvič, da imajo predstavniki javnega reda kak stvaren dokaz ali sled za Palmejevimi morilci. Pobcija bo sedaj skušala tej sledi priti do konca.
Jutrišnjega Palmejeva pogreba, ki bo v švedskem glavnem mestu, se_ bo udeležilo mnogo vodilnih državnikov in poUtikov z vsega sveta, med katerimi bo tudi Bettino Craxi.
Predsednik skupščine FJK Solimbergo na Hrvaškem
ZAGREB — Predsednik hrvaškega sabora (skupščine) dr. Josip Zmaič se je včeraj v Zagrebu pogovarjal s predsednikom skupščine avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Paolom Solimbergom o poglobitvi sodelovanja v okviru razvoja celotnih jugoslovansko - italijanskih odnosov. Ocenila sta, da je bila dosedanje sodelovanje zelo dobro.
Tudi kot člana delovne skupnosti Alpe-Jadran Hrvaška in Furlanija - Julijska krajine že vrsto let uspešno uresničujeta različne oblike sodelovanja. Opozorili pa so na velike možnosti in potrebe nadaljnjega poglabljanja sodelovanja, predvsem na področju prometa in turizma. V zvezi s tem so poudarili nujnost, da bi bile vse institucije, predvsem pa gospodarske zbornice, še bolj v funkciji poglabljanja in razširjanja, še zlasti višjih oblik gospodarskega sodelovanja.
Paolo Solimbergo je s sodelavci obiskal tudi zagrebško univerzo in se s tamkajšnjimi predstavniki pogovarjal o sodelovanju pri izobraževanju in zdravstvu.
(dd)
Košarka: kljub sinočnji zmagi
Simaca ne bo v finalu V Budimpešti (3.4.) Gibona - Žaljgiris
PAVIA — Milanski Simac je sinoči v zadnjem kolu finalne skupine pokala prvakov po pričakovanju premagal Makabi iz Tel Avi va (82:70), kljub temu se ni uvrstil v veliki finale tega pokala, ki bo 3. aprila v Budimpešti.
žaljgiris iz Kaunasa je namreč sinoči v Madridu poskrbel za presenečenje, premagal moštvo Reala z 98:95 in se tako uvrstil v superfinale, v katerem bo igral proti zagrebški Giboni, ki si je vizum za Madžarsko priborila že v sredo z zmago nad Li-mogesom.
NA 10. STRANI
Skupna pobuda PSI, PSDI, PLI in radikalcev
Laične stranke sprožile enotno kar tri referendume o sodstvu
RIM —• Predstavniki štirih strank, treh članic vladne večine, to je socialistov, socialdemokratov in liberalcev, ter radikalne stranke, so danes predstavili predlog za tri referendume, za katere bodo začeli zbirati podpise 10. aprila. Vsi trije predlogi se nanašajo na vprašanja sodstva.
Prvi predlog zadeva civilno odgovornost sodnikov. Predlagatelji referenduma namreč predlagajo, naj bi bili sodniki odgovorni tudi za škodo, ki jo povzročijo po * lastni krivdi pri opravljanju svoje dolžnosti, torej ne samo, kadar gre za namerno povzročeno škodo, kot predvideva sedanja zakonodaja. Drugi referendum zadeva vprašanje delovanja parlamentarne preiskovalne komisije ter je po mnenju predlagateljev potreben za odpravo zavlačevanj, do katerih prihaja v parlamentu. Tretji referendum pa vsebuje predloge za spremembo delovanja višjega sodnega sveta, ki naj ne bi bil več podrejen prevladi struj v organizaciji sodnikov.
Te predloge bodo predlagatelji uradno obrazložili prihodnji teden, že včeraj pa so nekateri poslanci spregovorili o teh predlogih. Tako je podtajnik socialistične stranke Claudio Martelli dejal, da gre za vprašanja, ki
jih v zadnjih 15 letih zaradi zavlačevanj v parlamentu ni bilo mogoče rešiti ter da je potreben referendum predvsem za odpravo najočitnejših krivic. Pobuda vsekakor ne zadeva dovoljenja za sodni postopek proti poslancem, ki je potrebno kot jamstvo za opravljanje funkcij predstavnikov ljudstva, je izrecno poudaril Martelli, ki je spregovoril tudi o pomenu soglasja štirih laičnih strank o tem vprašanju in je bil še zlasti polemičen o zadržanju republikancev, ki niso pristopili k pobudi.
Tajnik liberalne stranke Biondi je o pobudi predvsem dejal, da gre za vprašanje pravice, ki ga je vključil v svoj program že ob prevzemu tajniške dolžnosti in je poudaril, da referendum o sodnikih nikakor ne teži k zmanjšanju avtonomije sodstva. O odsotnosti drugih strank pa je Biondi dejal, da upa, da ni dokončna in da bodo lahko druge stranke kasneje pristopile k pobudi. Za socialdemokratsko stranko sta podtajnika Ciocia in Manzolini podpisala dokument v osebnem imenu, ker tajništvo stranke še ni sprejelo ustreznega sklepa. Radikalci pa so nad sklepom enostavno navdušeni in so dogodek ocenili kot »zgodovinski«, ker gre za prvo pobudo laičnih strank po dolgih letih prizadevanja
•	Marcos
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ko je bil predsednik, zelo bogat človek, vendar pa so mu nekateri člani kongresa odgovorili, da je to samo dokaz, da si je Marcos že prej prilaščal tuje premoženje.
Za republikansko administracijo so zelo neprijetni tudi dokumenti, ki so jih odkrili v Marcosovem kabinetu v predsedniški palači. V njih je bivši diktator izdelal načrt za podkupovanje nekaterih članov ameriške administracije, za katere je trdil, da jih je mogoče podkupiti. Reaganov tiskovni predstavnik Larry Speakes je sicer zanikal trditve manilskega bančnika Antonia Gatmaina, da je Marcos nameraval vplačati v Reaganov predvolilni sklad ob volitvah 1980. in 1984. leta več milijonov dolarjev.
Ameriška administracija bo filipinski vladi vrnila tudi približno za 1 milijon dolarjev filipinskih pezo-sov v gotovini, ki jih je bivši diktator pred odhodom ukradel iz trezorjev filipinske Narodne banke. Na Havaje so jih pripeljali v 22 velikih zabojih. Veliko vprašanje je tudi, kako bo z zlatnino, diamanti in nekaterimi izredno dragocenimi umetniškimi predmeti, ki jih je s seboj v ZDA vzela Marcosova žena Imelda. V nedeljo zvečer so carinske oblasti v Manili zaplenile na primer dragulje v vrednosti 2,5 milijona dolarjev, ki so jih sodelavci bivšega predsednika poskušali pretihotapiti s Filipinov.
Največja poslastica ameriške javnosti te dni, pa so pikantni posnetki iz Marcosove zasebne zbirke, ki jih je filipinska vlada dala na razpolago največjim ameriškim TV mrežam. Iz njih je razvidno, da je bivši diktator skupaj s svojo elito živel v »pravljično bogatem iracionalnem svetu« polnem razuzdanosti. Kot poroča ameriški tisk, je filipinska vlada začela zbirati in popisovati redka umetniška dela, ki so bila v zasebni zbirki Marcosove žene Imelde. Med njimi so slike Botticellija, Rafaela, Tiziana in Tintoretta. S posebno slastjo pa je zbirala ruske ikone in slike jugoslovanskih naivcev. Po pisanju tukajšnjega tiska je filipinski Narodni muzej odkupil približno 200 slik jugoslovanskih naivcev. Od tega naj bi jih v muzejih ostalo samo 44, ostale pa so visele v predsedniški palači Malacanang.
UROŠ LIPUŠČEK
•	Posodobitev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
rMŠih osnovnih šol deležni potrebne reforme.
Gotovo pri vsem tem pa najbolj zaskrbijo dejstvo, da je Falcuccijeva popolnoma prezrla vse ostale nepriznane manjšine in jezikovne skupnosti, ki že stoletja žimjo širom po Italiji. V mislih imamo npr. Furlane in Ladince v tridentinski in be-lunski pokrajini, Hrvate v Moliseju, Albtmce v Kalabriji in na Siciliji, Sardince ter druge večje ali manjše »manjšinske otoke« in zakaj ne, tudi Rome, ki jih je v državi skoraj sto tisoč. Z vzgojnimi in izobraževalnimi vprašanji teh skupnosti, pravi ministrica za šolstvo, se bo itak ukvarjal tako imenovani okvirni zaščitni zakon, ki pa ga medtem parlament ni še odobril. Prav nasprotno, so načelniki skupin pred'nekaj dnevi črtali z dnevnega reda poslanske zbornice zaščitni osnutek, ki ga je, ne brez težav, odobrila komisija za ustavna vprašanja. Očitno je šlo za politično odločitev, kot je. jasno podčrtal predsednik republikanskih poslancev Battaglia, ki je dejal, »da je zakon nepotreben in tudi v marsičem celo nevaren za italijansko jezikovno enotnost.«
SANDOR TENCE
Dovoljenje državni banki SFRJ za posojilo za kritje dolgov
BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je včeraj sprejel zakon, po katerem se bo Narodna banka Jugoslavije lahko zadolžila v tujini za 3,8 milijarde dolarjev za refinansiranje glavnice jugoslovanskega dolga, ki bi ga morali odplačati letos oziroma v naslednjih dveh letih.
Zakon omogoča uresničitev zakona s komercialnimi bankami zahodnih držav o refinanciranju 2,5 milijarde dolarjev in nadaljevanje pogajanj z vladami kreditork o refinanciranju 1,3 milijarde dolarjev, (dd)
Od jutri bencin brez svinca
BEOGRAD — Na 49 črpalkah v Jugoslaviji bodo jutri začeli prodajati bencin brez svinca. Bencinske črpalke so razporejene ob magistralnih cestah in cestah v turističnih krajih, je izjavil sekretar poslovne skupnosti Petrol-union Ranko Ivanovič.
Liter bencina brez Svinca (95 oktanov), v kolikor bodo sprejeli predlog naftarjev bo stal 181 dinarjev. Vse črpalke bo oskrbovala reška rafinerija, ki je sedaj edini proizvajalec bencina brez svinca v Jugoslaviji. Cena bo nekoliko višja od »superja« zaradi večjih stroškov proizvodnje in transporta. (dd)
Prvič po katastrofi ChaDengerja v ZDA
SZ včeraj izstrelila Sojuz 1-15 z vesoljcema
MOSKVA — Ob 15.33 po moskovskem času so na kozmodromu Bajkonur v Srednji Aziji izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz T-15 z dvema vesoljcema. To sta Leonid Kizim (na sliki levo) kot poveljnik in Vladimir Solovjov kot član posadke. Tokrat se je prvič zgodilo, da so izstrelitev nosilne rakete neposredno prenašale vse sovjetske radijske in televizijske postaje. Polet sodi v manifestacije, ki so tesno povezane s pravkar končanim 27. kongresom KP SZ, saj so predzadnji dan dela kongresa imeli iz kongresnega središča delegati možnost govoriti z obema vesoljcema, ki sta oba seveda tudi člana partije. Do konca neposrednega prenosa so sporočali, da poteka vse po predvidenem programu ter da se oba vesoljca dobro počutita.
Prvič po katastrofi ameriške vesoljske ladje Challenger so danes spet izvedli polet s posadko. To je tudi brez neposrednih omemb dajalo ves čas priprav tisto posebno ozračje napetosti današnji izstrelitvi sovjetske vesoljske, ladje Sojuz T-15 z dvema kozmonavtoma. Tudi odločitev sovjetskih pristojnih organov, da neposredno prenašajo ta dogodek, je dobila izrazito politično tekmovalno znamenje.
Na nemajhno presenečenje tukajšnjih opazovalcev in seveda tudi samih sovjetskih državljanov so radijski in televizijski napovedovalci vabili k včerajšnjemu neposrednemu prenosu starta vesoljske ladje Sojuz T-15 s sovjetskega oporišča za vesoljske polete v Bajkonuru v Srednji Aziji.
Prav točnih programskih informacij tudi v današnjem časopisju ni zaslediti, med prenašanjem pa so povedali, da naj bi se oba vesoljca približala vesoljski postaji »Mir« in na njej opravila zahtevna merjenja. To naj bi bil eden najdaljših poletov oziroma bivanj v vesolju.
ANTON RUPNIK
18. MAREC ’86
CCT
Certificati di Credito del Tesoro
CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
Varčevalci privatniki jih lahko rezervirajo pri okencih kreditnih zavodov do 13.30 dne 14. marca; plačilo se bo vršilo 18. marca 1986 po emisijski ceni 99,75%, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
Kupon v zapadlosti ob koncu prvega šestmesečja znaša 7%.
Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki šestmesečnim obrestim, ki odgovarjajo doprinosu enoletnih BOT plus premija. Ta znaša 0,30 točke.
CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Rezervacija za občinstvo pri kreditnih zavodih
do 14. marca
Emisijska
Rok
cena
Prvi šestmesečni	Efektivni letni
kupon	donos
99,75 o/o 5 let
14,58%
/CCT

V Piranu bodo gradili novo italijansko šolo
PIRAN — Vse kaže, da se bodo v piranski občini kmalu dogovorili, kako dograjevati najnujnejše osnovnošolske in srednješolske objekte v novem srednjeročnem obdobju. V predlaganem sporazumu o srednjeročnem planu so namreč po dolgih dogovarjanjih z združenim delom predlagali nekoliko višjo obveznost s strani gospodarstva — 1,3 odstotka (namesto dosedanjega 0,60) iz čistega dohodka. S tem prispevkom pa naj bi pomagali dograjevati tudi osnovnošolske objekte.
Po lanskoletnih ocenah bi morali v občini za najnujnejše objekte v občini zbrati 790 milijonov dinarjev, od tega pa naj bi 150 milijonov prispevala republika. Ena od pomembnejših naložb bo prav gotovo nova srednja šola za naravoslovno - matematično smeritev z italijanskim učnim jezikom. Zdaj to srednjo šolo v Piranu obiskuje 66 dijakov, vpis pa je iz leta v leto večji (zaradi glasu o uspešnem delu se namreč nanjo vpisuje tudi vse več dijakov slovenske narodnosti).
Ta srednja šola je zdaj stisnjena v četrtem in petem (podstrešnem) nadstropju stavbe, kjer dela osnovna šola z italijanskim učnim jezikom. V bistvu gre za stanovanjsko zgradbo, ki komajda lahko služi sedanjemu namenu. Že dejstvo, da je zdaj v razredih po 16 do 18 dijakov in da laboratoriji lahko sprejemajo po osem, da si 80 ljudi deli dvoje stranišč, da nimajo dovolj ustrezne svetlobe, zraka, da je v isti stavbi tudi gostišče in da nimajo prostora za igro, oziroma kakega večjega večnamenskega prostora (in še bi lahko naštevali), je dovolj zgovorno.
Za novo šolo imajo že idejni načrt — šlo naj bi za šest specializiranih učilnic, za čitalnico s knjižnico, za primemo zbornico, za garderobo in čajno kuhinjo, za večnamensko dvorano, primerne sanitarije, da bi se lahko na novem šolskem kompleksu vključili na ustrezen kanalizacijski sistem, na skupno ogrevalno napravo, da bi lahko tam izkoriščali zmogljivosti kuhinje dijaškega doma, in predvsem novo telovadnico, ki jo nameravajo še letos začeti zidati v bližini. . . skratka, razmere so take, da je odbor za usmerjeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL podprl zamisel o gradnji te srednje šole, ki bo pomenila približno sedmino vseh predvidenih novih naložb v tem srednjeročnem obdobju v šolstvu piranske občine. Priložnost je toliko večja zato, ker bi za to šolo lahko tri četrtine sredstev zbrali na republiški ravni.
BORIS ŠULIGOJ
Deželna podpora za sirote delavcev
TRST — Na predlog odbornkia za delo Brancatija je dežela te dni dodelila poldrugo milijardo lir, ki bo porazdeljena med vseh 219 občin Furlanije - Julijske krajine. Denar je namenjen podpornim ustanovam, ki skrbijo za sirote delavcev, kot to predvideva deželni zakon št. 70. Pred osmimi leti je namreč država ukinila državno podporno ustanovo ENAOLI, njene pristojnosti pa so si prevzele deželne uprave, z obvezo, da še naprej skrbijo za redno finančno podporo sirotam. Doslej je dežela krila polovico predvidenih stroškov, na podlagi podatkov iz lanskega leta.
Zaščita okolja in zdravstvena reforma
TRST — Deželni svet se bo resno zavzel za rešitev problema onesnaževanja okolja in zraka, ki ga je v zadnjem desetletju povzročil tehnološki in industrijski razvoj na našem področju. Deželni odbornik za higieno in zdravje Gabriele Renzulli je namreč deželnemu svetu predstavil dokumentacijo, ki vsebuje podatke o novih o-blikah onesnaževanja okolja. Slednje se namreč ne omejuje več na zadušljiv zrak v mestnem središču in v industrijski coni ali na kalno morsko vodo, temveč mu je treba prišteti tudi raznovrstni hrup, elektromagnetske radiacije in podobno, ki imajo zelo negativen vpliv na človeka.
Vlada je sicer že pred dvajsetimi leti izdala posebna pravila za deželne in občinske uprave, ki so natanko navajala vse oblike zaščite okolja, la le na izrazito industrijsko onesna-vendar so se pravila tedaj omejeva-ževanje. Kot že rečeno, pa so nove tehnologije, ki so navidezno »čiste«, lahko prav tako škdoljive, predvsem tiste, ki se nanašajo na radiofrekven-ce in mikrovalovanje.
Nova plošča skupine Istranova
že leta 1982, ko je izšla prva plošča skupine Istranova je bilo očitno, da želijo člani te skupine po svoje približati tradicionalno istrsko glasbo današnjemu poslušalcu. To jim je v veliki meri uspelo že s prvo Lp ploščo, katere cilj ni bil statična reprodukcija ljudske pesmi kot izumrlega predmeta niti eksotični folklorizem v begu pred stvarnostjo.
Na prvi plošči je bila predstavljena predvsem glasba istrobeneškega, ša-vrinskega in istroromanskega izvora. Bogata tradicija hrvaške istrske pesmi tu še ni bila zajeta sorazmerno svoji razširjenosti v Istri. Na drugi Lp plošči (naslov: ča to šuška, ča to gre?) se Istranova predstavlja z 21 posnetki, ki dejansko pomenijo antologijo skupine, ki je leta 1985 proslavila peto obletnico svojega uspešnega delovanja pri nas in v tujini.
Na omenjeni drugi plošči skupine, pomenijo zbrani posnetki sintezo glasbenega predloga, sestavljenega na več ravneh. Priredbe izhajajo iz et-nomuzikoloških raziskav z osebno interpretacijo in pretežno uporabo ljudskih inštrumentov (mala in vela ro-ženica, šurle, mih, dvojnice, cindra, bajs, vijulin, remonika, mandola, kitara in blok flaute). Uporabljeni inštrumenti, kakor tudi vse glasbene oblike izhajajo iz istrobeneške, istro-hrvaške in istroslovenske kulturne tradicije. Omeniti velja, da priredbe izhajajo ne samo iz tradicionalnih glasbenih oblik, temveč tudi iz vzporednega dodajanja novih glasbenih vzorcev, ki so rezultat sodelovanja z izvajalci različnega glasbenega izvora.
Izbor prinaša pesmi iz istrske tradicije, ki zajema zemljepisno področje med Koprščino in Pazinščino. Obdelane pesmi in plesi so iz naslednjih krajev: Piran, Strunjan, Osp, Pregara, Materada, Martinčiči, Škofi, Gra-dinje, Motovun, Černehov breh, ščul-ci, Blatna vas - Kotli, Hum in Pasjak.
Skupina Istranova je pričela s svojim raziskovalnim etnomuzikdloškim delom v svojem neposrednem okolju v zahodni Istri — novembra leta 1980. Svoje raziskave je sčasoma razširila na širše področje Istre in rezultate svojega dela zbrala na svoji drugi plošči. Na tej plošči je skupina posve-
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Švicarski dnevnik o Slovencih
V švicarskem nemško pisanem dnevniku Tages An-zeiger je 10. febraurja letos izšel zajeten, članek o slovenski narodnostni manjšini v Italiji. Gre za reportažni zapis uovinarjia Beata Allenbacha, ki je lani v istem dnevniku objavil več podobnih reportaž o drugih manjšinah v Italiji in tudi drugje v Evropi. Objavil je reportaže o nemški manjšini v Južni Tirolski in tudi o Furlanih in Ladincih v naši deželi.
Beat Allenbach je bil pri nas lani v začetku jeseni. Obiskal je razne slovenske predstavnike tako v Trstu kot v Gorici in tudi v Benečiji. Pogovarjal pa se je tudi z italijanskimi predstavniki, saj je hotel nuditi bralcem tega zelo razširjenega švicarskega dnevnika kar se da najbolj zaokroženo podobo o Slovencih v Furlaniji - Julijski krajini. V Trstu se je pogovarjal, tako iz-
haja iz nejgove reportaže, z dolinskim županom Edvinom Švabom, z ravnateljem SLORI Darkom Bratino, s pisateljem Borisom Pahorjem, v Gorici z novinarjem Markom Waltritschem, v Čedadu pa z novinarko Jole Namorjevo. V Gorici je povzel tudi izjave župana Antonia Scarana, v Trstu pa je povzel misli predsednika odbora za obrambo italijanstva odvetnika Bevilacque.
Iz dolgih pogovorov s slovenskimi predstavniki in tudi z drugimi je Beat Allenbach povzel zanimive podatke, ki nemško govorečemu Švicarju dajejo kar se da zaokroženo podobo naših krajev, seveda tudi z nasprotujočimi si tezami. Reportažo je opremil z nekaterimi fotografijami in tudi z zemljevidom ter podatki o številu tu bivajočih Slovencev, ki jih je dobil pri SLORI, čeprav omenja nam neugodne številčne podatke. (mw)
tila več pozornosti hrvaški isrtski pesmi in s tem zapolnila vrzel s prve Lp plošče. Posnetki na drugi plošči so rezultat večletnega dela Daria Marušiča, Franka Juri, Luciana Kleva in Vande Škrk z občasnim sodelovanjem drugih glasbenikov, ki jim prav tako pripadajo zasluge za uspešno realizacijo drugega albuma.
Izid plošče so omogočile kulturne skupnosti Kopra, Izole in Pirana ter TOZD Igralnica-Casinò Portorož. Vsa
snemanja so bila izvedena v studiu Radia Koper — leta 1984-85 (producent: Emil Zonta; tonski tehnik Ivan Cerovac).
Posnetki z omenjene plošče dokazujejo, da je skupina Istranova na pravi poti, saj je ob upoštevanju tradicije in tehnični dovršenosti dosegla sintezo, za katero so njeni člani dolgo let težili in jo končno tudi uresničili.
SLAVKO GABERC
gorenje
Sedaj je čas, da mislite na prihodnost! Energija je vsak dan dražja.
Gorenje daje novo možnost, kako jo privarčevati!
Z Gorenjem do trikrat manjše porabe energije
Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode!
Tehnični podatki:
-	prostornina bojlerja 280 I
-	priključna moč 600 W
-	ogrevna moč 2000 W
-	izkoristek 3
-	največja temperatura vode +55°C
Gorenje Servis zagotavlja še:
-	montažo toplotne črpalke
-	tehnično svetovanje
-	servisno vzdrževanje
TOPLOTA OKOLIŠKEGA ZRAKA
EKSPANZIJSKI
VENTIL
LAJEN .m. RAK
ll
JI OHLAJEN O ZRAK
KOMPRESOR
VODA

TOPLOTNI
TOK
SHEMA DELOVANJA TOPLOTNE ČRPALKE
PIŠITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV ALI NAS POKLIČITE!
POSLALI VAM BOMO PROSPEKTE IN PONUDBO
Gorenje Servis, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE tel. (063) 856-796, telex: 33937 šogor yu
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
2.
Ko pa je potem pomlad odlašala s prihodom, sta postajala spet potrta. Oh, kam smo prišli! Vendar ju je že prvi sončni dan dvignil. Bo pomlad, bo! Pozabila sta na mrzle dneve, kakor na zamere, ki jih je pregnala prijazna beseda. Eh, samo da bi bilo zdravje! In je mati pila zdravilne čaje, oče pa vino. »To me drži pokonci,« se je hvalil. »Dokler te ne vrže,« je vzdihnila naša mati.
* * *
Kadar me zdaj zanese v Trst, zaman čakam na ščemeči občutek, ki me je vsakič obšel, ko sem zavila s postaje in se potopila v množico, ki me je nosila naprej proti Via Carducci. Čez roko mi je visela torba, ki je bilo v njej nekaj ljubljanskih dobrot za materino sestro, teto Bernardo. Morala sem najprej k njej, da se znebim torbe, šele potlej sem se lahko vrgla na ogledovanje izložb.
Zdaj prihajam tja kakor drugi. Tete Bernarde ni več, torbe mi ni treba vlačiti, in počutim se, ka-
kor da mi nekaj manjka. Trst ni več tisto, kar je bil. Zame. Toda še vedno me peha neki demon po ulicah, ki so ena sama štacuna, in pred izložbe, ki mi vzbujajo jalove spomine, saj si svoj živ dan ne bi mogla kupiti nobene od tistih imenitnih stvari. In če natanko premislim, tudi ne vem, ob kakšnih priložnostih naj bi jih nosila. In vendar zijam vanje, privita na tlak in čedalje bolj prazna.
Oh, tu je knjigarna. Oddahnimo se. Skozi stekleno steno me gledajo stari znanci. Pozdravljeni! Pri vas mi je dobro. Kar tu bom ostala.
Knjige, ja, ne pa štrace! se oglasi nona Mica s Krasa. Zagledam jo ob sebi, majhno, suhljato, žilavo. Pogled ji drsi po platnicah knjig. Bog daj dobro učeniku, ki me je naučil brati in pisati! Je to izrekla zdajle, ali pred desetletji? Zato da lahko prebirate življenje svetnikov, jo je vselej zajedljivo dopolnila teta Bernarda. Tudi tisto! je usekala nazaj nona Mica.
Sem ti že pravila, kako je začela hoditi v šolo? je vprašala teta Bernarda. In je povedala zgodbo:
Kraška kmetija v sredini prejšnjega stoletja. Pri hiši je sedem fantov in dekletce, naj mlaj še. črno garanje, skope letine, stiska za denar. Teta Bernarda zmigne z mogočnimi rameni: Taki časi so bili takrat. Kmet je težko živel. Ni bilo kakor sedaj, ko na Krasu žive in se oblačijo po mestno. Pa pride nekega dne farman na obisk. Sedi, posluša lamentacije, kima, reče to, reče ono. Postrežejo mu. Komu pa, če ne njemu! Nazadnje pride z barvo na
dan. Jakob, treba bo poslati otroke v šolo. Tak zakon je dal na svetlo naš presvetli cesar. Oče Jakob se prime za glavo. Kdo jih bo oblekel in obul vseh osem! Enega bi jaz, reče počasi farman. No, kateri bi šel v šolo? se obme h krdelu, ki ga od vrat nezaupljivo motri. Nobeden od fantov ne odpre ust. Jaz bi šla! zakliče pupa, tista najmlajša, ki so jo klicali za Mico. Bi šla? ustavi farman oči na drobižu. Jaaa... Pridna! reče in vstane. Jakob, pripelji jo v nedeljo, da ji umerimo gvant in čižme.
Zmeraj hvalite učenika, ker vas je naučil brati in pisati, je zbadala nono Mico teta Bernarda. Bog mu daj dobro in tako naprej ... Zdaj je že altrokè v nebesih, ko pošiljate za njim take rakomandacio-ni. Na farmana, ki vas je oblekel in obul, se pa ne spomnite, a? Kako da ne, se otrese nona Mica. Bog mu daj dobro. Je dal, ma so tudi njemu dajali! Ma, lahko ne bi dal, se vrže v kotraštiranje teta. Kdo ga je silil? V svetem pismu piše... začne nona Mica s pridigarskim glasom, Ma, ja, ma, ja, jo prekine teta Bernarda, kdo se še drži svetega pisma, za-skuzibuh! Zato bo pa prišlo nad ljudi pogubljenje! s tenkim glasom oznani nona Mica. Intanto bomo jest, zamahne teta Bernarda, pogubljenje bo malo počakalo. Ali bi rajši počakali mi, da vidimo, kdo bo ostal? se s ponvo v roki postavi na stran izkuš-njavca. Zdaj ko je že skuhano, bi bil greh... Jed je dar božji, modrijansko odloči nona Mica, sede za mizo in se pokriža.
Pogovor z deželnim odbornikom Carbone]em
Obveze za rešitev kri ličnega finančnega položaja gledališča
Člani izvršnega odbora Slovenskega stalnega gledališča so se v sredo sestali z deželnim odbornikom za načrtovanje in proračun Gianfrancom Car-bonejem, s katerim so obravnavali odprta vprašanja kritja proračuna in nujnih del, da se prilagodi Kulturni dom novim izredno zahtevnim varnostnim predpisom. Poudarili so zavzetost in podporo deželne uprave, ki je prišla do izraza s kritjem posojil. Vendar pa Slovensko stalno gledališče, s sredstvi, ki jih je imelo na razpolago, ni moglo uravnovesiti proračuna in to kljub izrednim žrtvam. Poudarili so, da je bil v letošnji sezoni izveden drastičen in boleč rez, tako glede števila zaposlenih kot predstav, igralcev in drugih izdatkov. Občutno so bile tudi povišane cene vstopnic in abonmajev. Še dodatne žrtve niso možne in bi tako resno prizadele ustanovo, da ne bi več mogla opravljati svojega poslanstva.
Še zlasti je zaskrbljujoče, da je ministrstvo za. turizem in predstave odobrilo izredno skromen povišek subvencije, znatno manj kot je bilo to v zadnjem razdobju običajno in to v pogojih, ko ministrstvo razpolaga z občutno višjimi sredstvi. Delegacija SSG je zato zaprosila za politično po-
moč pri ministru, ki je socialist, za pomoč v deželnem odboru in pri tržaškem rotacijskem skladu, ki ga upravlja vladni generalni komisar, predseduje pa mu odbornik Carbone.
Odbornik Gianfranco Carbone se je obvezal, da bo posredoval pri ministru za dokončno rešitev tega vprašanja, saj je ključno in perspektivno uskladiti proračun predvsem z rimskimi sredstvi. Obvezal se je tudi, da se bo skupaj z vladnim komisarjem trudil za povečanje prispevka za kritje deficita letošnje sezone in za iskanje rešitve, da se najdejo enkratna sredstva za ureditev dvorane in drugih pro-
sotrov gledališča, da bodo ustrezali novim predpisom. Odbornik je omenil tudi novi finančni zakon, ki predvideva za letošnje leto 10 milijard lir za potrebe slovenske narodnostne skupnosti. Ta sredstva so sedaj na razpolago in bi bilo modro, da se izkoristijo. Na tej osnovi se lahko rešijo vsi problemi Slovenskega stalnega gledališča tudi za prihodnost.
Slovensko stalno gledališče so zastopali člani izvršnega odbora: predsednik Bogo Samsa, podpredsednika Dušan Hreščak in Saša Rudolf, tajnik Ace Mermolja, blagajnik Silvij Tavčar in ravnatelj Miroslav Košuta.
Danes predstavitev Padoanove knjige
Danes ob 18. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 predstavitev knjige znanega partizanskega borca Giovannija Padoana (Vannija), komisarja partizanske divizije Garibaldi - Natisene. Knjiga nosi naslov »Partizanska epopeja ob meji med dvema svetovoma«. Avtorja in njegovo delo bo občinstvu predstavil predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja Furlanije - Julijske krajine Galliano Fogar. Večer prireja Krožek za politična in družbena proučevanja »Che Guevara«.
Krožek »Che Guevara« obenem sporoča, da je izšel v brošuri tekst predavanja, ki ga je imela ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija prof. Margherita Hack lanskega novembra o Halleyevem kometu. Brošura obsega tudi vrsto fotografij ter pričevanje Nobelovega nagrajenca za književnost Eliasa Canettija, ki je videl Halleyev komet leta 1910, ko mu je bilo 5 let.
Hude težave za več kot 300 družin v Naselju sv. Sergija
Zaradi neprimerne greznice ne morejo v nova stanovanja
Pred dnevi smo podrobneje poročali o žgočem vprašanju izgonov iz stanovanj v tržaški občini. Omenili smo, da bo moralo do junija zapustiti sedanja stanovanja približno 650 družin. Poročali smo tudi o sestanku sindikatov stanovanjskih upravičencev s tržaškimi občinskimi oblastmi, na katerem so razpravljali o dodelitvi novih stanovanj »izgnanim« družinam. Tržaška občina je po sestanku izdala tiskovno sporočilo, v katerem je podrobno razčlenila, kam vse se bodo lahko vselile prizadete družine. Po takem prikazu je kazalo, da bo vprašanje kaj kmalu rešeno.
Dejansko stanje novih gradenj in stanovanj pa ni tako rožnato, kot je bilo predvideno na papirju.
Zavod za ljudske gradnje IACP je že pred meseci dokončal v Naselju sv. Sergija 336 stanovanj. Družine, ki so jim bila ta stanovanja dodeljena na podlagi prednostne lestvice, so tudi že podpisale najemninske pogodbe, stanovanja pa so še vedno prazna. Družine se namreč niso smele vseliti v stanovanja, ker greznično omrežje celotnega kompleksa ne ustreza veljavnim predpisom. Občinski odbor je pred kratkim sicer odobril sklep za kritje stroškov za razširitev grezničnega omrežja, dela pa se še niso začela.
Zaradi neustrezne kanalizacije in vseh zamud pri jrazširitvi omrežja,
ki so iz te »tehnične napake« izšle, je bil Zavod za ljudske gradnje prikrajšan za desetine in desetine milijonov lir, ki bi mu jih v blagajno prinesle stanarine. Po drugi strani se je znašlo na desetine družin v prav absurdnem položaju: ne morejo se vseliti v nova stanovanja, kljub temu da so že podpisale najemninsko pogodbo, na vrata starega stanovanja pa jim že trkajo izgoni . . .
Primer neustreznosti novih stanovanjskih gradenj v Naselju sv. Sergija na žalost ni osamljen. Gradbeni kompleks v Ul. Don Bosco je še vedno brez električne napeljave. Uslužbenci podjetja ACEGA in tržaške občine ga ne morejo primemo povezati z električnim omrežjem, ker na tem področju ni ustrezne električne kabine. Vse to povzroča seveda hude zamude pri delu.
Vse te pomanjkljivosti sta komunistična svetovalca v tržaškem občinskem svetu Jole Burlo in Giorgio De Rosa vključila v vprašanje, ki sta ga naslovila na tržaškega župana. V vprašanju svetovalca KPI sprašujeta, kakšne nujne ukrepe bo sprejela tržaška občinska uprava, da bi čim-prej premostila omenjene težave.
O Danes ob 18.30 bo v časnikarskem krožku srečanje o temi »Afganistan, drama nektega naroda«, ki ga prireja študijsko združenje »Èrcole Miani«.
Danes stavka gradbincev
V okviru vsedržavne 24-urne stavke gradbenih delavcev bodo le-ti danes prekrižali roke tudi v Trstu in po vsej deželi. Sindikat se je za zaostritev svoje akcije odločil po ponovni odložitvi začetka pogajanj o dodatnih delovnih pogodbah, s katerimi naj bi zaščitili raven realnih plač gradbenih delavcev. K temu pa je treba dodati še vrsto drugih problemov, ki neposredno zadevajo kategorijo zaradi krize, ki že dolgo pretresa gradbeni sektor in katere vzroki so šii še družbeno-gospodai ske narave.
Včeraj skupščina in stavka v obratu Fraschini
Že včeraj sn» poročali o nasprotovanju sindikata zamisli o združevanju obratov Tovarna velikih motorjev in Isotta Fraschini, ki bi utegnilo dokončno zadušiti manjšo, a mnogo bolj vitalno tovarno suhozemskih dizelskih motorjev. Zaposleni so se včeraj dopoldne zbrali na skupščini, na kateri so odločno zavrnili tako možnost, in po njej izvedli še enourno stavko. Dogovorili so se tudi za nadaljnje sindikalne akcije in svoja stališča utemeljili z dejstvom, da je tovarna Fraschini kljub krizi in prestrukturiranju proizvodnje, zaključila lansko poslovno leto z uravnovešeno bilanco.
Trst v centru prihodnje stavke pomorstva
Glede na zaskrbljujoče zaplete na področju pomorskega gospodarstva, se je vsedržavni koordinacijski odbor tega sektorja v okviru sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL odločil oklicati 24-umo stavko po vsej državi, ki bo 26. marca. Osrednja manifestacija bo tega dne prav v Trstu, ki se z Lloydom nahaja v središču problematike in v katerega se bodo zgrnili predstavniki vseh ostalih pristaniških in pomorskih in kovinarskih centrov s Polotoka, ki jih je prizadela kriza Tržaškega Lloyda.
Poziv sindikata upokojencev tržaški KZE
Sindikat upokojencev CGIL oznanja veliko nezadovoljstvo, k; ga je med ostarelimi povzročila obveznost ponovne prijave dohodkov, če hočejo biti oproščeni ticketa na zdravniške recepte. Zato poziva tržaško KZE, naj v čimvečji meri poskrbi za odpravo dolgih vrst in drugih nevšečnosti, ki jih morajo v ta namen prestajati starejši koristniki zdravstvenih storitev.
Razstave o kamnolomih vzbujajo veliko zanimanje širše javnosti
Praznovanja dvatisočletnice nabrežinskih kamnolomov so te dni dokončno stopila v živo. Najbolj zgovoren dokaz tega je nedvomno veliko število obiskovalcev na nedavno otvorjenih razstavnih prireditvah, obenem pa dokajšnje zanimanje tudi za ostale pobude v tem okviru. Nadvse dobrodošel je obisk številnih šol iz vseh krajev Tržaške.
Največje zanimanje vlada prav gotovo za zgodovinski del razstave, ki je z razliko od ostalih treh (etnografskega, gospodarskega in umetniškega) nedvomno najbogatejši. Povedati gre, da so bile priprave za omenjeno razstavo precej dolge, saj so potekale skoraj leto dni. Osemčlanska delovna skupina, ki se je ukvarjala z raziskavami, je med tem časom opravila veliko arhivskega in ostalega raziskovalnega dela in to ne samo v naših krajih, temveč tudi v Sloveniji in celo v Avstriji. Rezultati so vidni v zbranem fotografsko - dokumentarnem gradivu, ki ga na razstavi res ne manjka; poleg skoraj Z00 fotografskih slik (od teh je precejšnje število starih originalov) je razstavljenih še zelo veliko arhivskih dokumentov, prospektov in nenazadnje tudi starih razglednic. Zbrani material je razdeljen kronološko in sega od začetka uporabe nabrežinskih kamnolomov (1. stol. pr. Kr.) do današnjih dni. Posebno temeljito je obdelano rimsko obdobje ter zlata doba jav, tj. od leta 1857 do prve svetovne vojne. Poglavji, ki se nanašata na delavsko gibanje in obrtno šolo za klesarje v Nabrežini pa sta obdelani posamično in sta zato tudi kronološko prikazani posebej. Strnjen opis razstavnega gradiva je dejansko nemogoč, lahko povemo le, da je vmes tudi veliko starih dokumentov, ki so prvič na o-gled; omenjeno gradivo (razdeljeno je na osem poglavij) je razstavljeno v prostorih KD »Igo Gruden«, ki je obenem tudi prireditelj razstave.
Obilica zbranega gradiva in pretesni prostori domače dvorane so narekovali, da je del materiala, ki ga je delovna skupina KD »Igo Gruden« zbrala, prikazan v bližnjem župnišču. V tem primeru ne gre za gradivo zgodovinskega značaja, marveč za geološki aspekt in za izdelke domače kmečke obrti — kamnite vaze, »ka-lune«, korita itd. Poleg izdelkov (nekaj teh je razstavljenih tudi na dvorišču) in številnih fotografij je v istih prostorih nameščen še paviljon, s katerim je Tržaška trgovinska zbornica v sodelovanju dobršnega števila tukajšnjih operaterjev kamnarskega sektorja bila prisotna na nedavnem mednarodnem sejmu marmorja pri Veroni; v glavnem so predstavljeni vzorci različnih vrst marmorja (tako iz Nabrežine kot iz Repna) in nekateri drugi kamniti eksponati.
In že smo pri etnografski razstavi. Okvir, ki je bil izbran za ta del razstave (namreč Ušajeva domačija v starem delu vasi) nikakor ni naključen, saj je povsem v skladu z značajem razstave, že prvi dan si je ta del razstave ogledalo okrog 200 ljudi, v nedeljo pa je obiskovalcev dobesedno mrgolelo. Poleg upokojenega kamnoseka Milana Pernarčiča, ki je prisoten z značilnimi kamnitimi miniaturami, so razstavljeni tudi izdelki na-brežinskega ornamentika Artura Blasona, čigar umetniški nivo je tudi precejšen. V stranski sobi Ušajeve domačije je razstavljeno razno kamnarsko orodje.
Poleg omenjenih razstav bi besedico, dve spregovorili še o umetniški razstavi. Sedež te razstave je v občinski čitalnici na glavnem trgu v Nabrežini, v njej pa si lahko ogledamo 12 slik na temo kamnolomov šestih slikarjev iz Nabrežine in okolice. Poleg slik (njihovi avtorji so L. Drašček, C. Raza, V. Godnič, G. Grubissa, P. Pascutto in Z. Koren - škerk) je še nekaj kipov tržaškega kiparja Villibossija.	IV.
Drevi v gledališču France Prešeren ob prisotnosti avtorjev
Slakov »Butnskala« v okviru pregleda slovenskega filma
Nove norme za oprostitev »ticketa« na zdravila
Prijetno zimovanje osnovnošolcev pri Veroni
Ob lepem vremenu in obilici snega se kakih 75 otrok osnovnih šol »M. Gregorič - Stepančič« od Svete Ane, »O. Župančič« od Sv.' Ivana, »F. Bevk« z Opčin, »P. Trubar« iz Bazovice in šole s Proseka zabava v zimskošportnem središču v kraju Malga S. Giorgio nad Verono.
Smučanje je na sporedu od 9. ure do kosila, po kratkem odmoru pa se otroci podajo na sneg tudi v popoldanskih urah, čeprav za krajši čas. Smučanje poteka pod strokovnim vodstvom. Pred večerjo je na sporedu reden pouk, pred počitkom pa so na vrsti predavanja ali igranje. Vsi so pri najboljšem zdravju. V soboto pred odhodom bodo domači smučarski učitelji preverili in nagradili znanje mladih smučarjev.
Povratek na Prosek, Opčine in v Trst je predviden jutri med 18.45 in 19. uro.
Podpora akciji novinarjev
Skupščina sindikata novinarjev Furlanije - Julijske krajine je na svojem sredinem sestanku odobrila resolucijo, v kateri izraža popolno podporo vsedržavnemu odboru ob akciji, ki jo je podvzel za obrambo avtonomije časnikarske pokojninske blagajne
Slovenska filmska produkcija se bo ponovno predstavila tržaškemu občinstvu danes zvečer, ko bo v boljun-skem gledališču na sporedu Slakov film Butnskala, ki spada k »Tretjemu pregledu slovenskega filma«.
Pravzaprav bi morali opozoriti bralce in gledalce, da je to film Emila Filipčiča, ki ga je režiral Franci Slak in da izvira saga Butnskalarjev iz istoimenske oddaje Radia študent, ki jo je Filipčič napisal in interpretiral.
V prvotni zamisli Butnskale marsikaj spominja na radijsko dediščino, ki nam jo je pustil slavni Orson Wel-les, čeprav se bo komu zdelo pretirano, da Filipčiča kar tako primerjam s tako orjaško filmsko figuro. Res je, da ne bodo na Ljubljano planili Orsonovi Marsovci, pač pa stekle lisice, hlapčevska drhal nacionalističnega režima Butnskala. Z oddajnikov Radia študent se je po Ljubljani bliskovito širila novica o teroristični organizaciji, ki z debelimi brisačami (v originalu frotirkami) straši po mestu, lovi ljudi in lisice, jih »s frotira« in tako pripravlja teren za državni udar. Fantastično. Znanstveno fantastično. Emilu Filipčiču in ostalim radijskim sodelavcem je uspelo, da so Butnskala ponovili na Radiu Ljubljana in da je iz tega nastal tudi film. Franci Slak, režiser nove, mlajše slo-
venske filmske generacije, si je prevzel hvaležno delo, da je druščina Butnskalarjev zaživela tudi na velikem ekranu, z avtorjem - scenaristom v glavni vlogi in z zanimivo igralsko zasedbo, ki je v slovenskem filmu nismo vajeni.
Ker je film Butnskala prava posebnost, so prireditelji današnjega srečanja, ZSKD in Cappella Underground, povabili v Boljunec tudi oba avtorja, Slaka in Filipčiča, ki bosta ob 20. uri predstavila film.
Film bodo vrteli ob 18. uri in ob 20.30, v nedeljo pa bo na sporedu v kinodvorani Ariston ob 11. uri. (ef)
Z objavo finančnega zakona v Uradnem listu so stopile v veljavo nove norme, ki predvidevajo oprostitev plačevanja davka na zdravila (»ticket«). Plačevanja ticketa na zdravila so po novih normah oproščeni (do 65. leta starosti) posamezniki z do 5 milijonov 60 tisoč lir osebnega dohodka, dvočlanske družine z do 8.400.000 lir dohodka, tričlanske družine z do 10 milijonov 800.000 lir dohodka, štiričlanske družine z do 12.900.000 lir dohodka, petčlanske družine z do 15 milijonov lir dohodka, šestčlanske družine z do 17 milijonov lir dohodka, sedem in več članske družine z do 19 milijonov lir dohodka.
Za starejše od 65 let zakon predvi-
deva oprostitev ticketa za posameznike z do 7 milijonov 80 tisoč lir dohodka, za dvočlanske družine z do
10.400.000	lir dohodka, za tričlanske družine z do 19.960.000 lir dohodka, za štiričlanske družine z do 15.480.000 lir dohodka, za petčlanske družine z do 18 milijonov lir dohodka, za šestčlanske družine z do 20.400.000 lir dohodka za sedem in več članske dru-družine z do 17 milijonov lir dohodka,
Uradi SAUB so začeli že deliti začasna potrdila o oprostitvi plačila ticketa tistim, ki so zaprosili za ta potrdila. Začasna potrdila bodo veljavna dokler ne bodo pripravili novih zdravstvenih knjižic.
Krajevna zdravstvena enota sporoča, da so ostale vse druge norme o oprostitvi ticketa (razen seveda prej omenjenih, ki se nanašajo na višino osebnih dohodkov) nespremenjene. Potrdila o teh oprostitvah so torej še veljavna,
V prejšnjih dneh se je pred okencih SAUB zglasilo veliko število ljudi, da bi dvignili začasna potrdila za oprostitev ticketa na zdravila. Marsikateri od upravičencev pa je čakal zaman na potrdilo, ker ni predhodno pripravil ustrezne prošnje za oprostitev. Za prejem potrdila morajo namreč prosilci predstaviti uradu prošnjo, ki j« lahko napišejo kar na navadnem papirju.
Predavanje prof. Renerja v Društvu upokojencev
Društvo slovenskih upokojencev je pripravilo za svoje člane dve predavanji o likovni umetnosti v Posočju. Prvo predavanje je bilo že v četrtek, 27. februarja, drugo pa predsinočnjim pravtako v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
Predavatelj je bil umetnostni kritik prof. Milko Rener iz Gorice, ki je na prvem predavanju spregovoril o naši kulturni preteklosti, o tem, kar se je v naših krajih ohranilo iz časov predromanske, romanske, gotske in baročne dobe. Na včerajšnjem predavanju je vse to ponazoril s prikazom številnih diapozitivov, s pomočjo katerih je bilo udeležencem laže slediti njegovi razlagi in spoznati zelo bogato likovno preteklost na področju Primorske, Furlanije in Istre, ki jo verjetno še premalo poznamo, ki pa je močno zaznavna v številnih cerkvah in drugih objektih v kipih in slikah, ki bi si jih bilo vredno tudi ogledati.
Nove reakcije na pisanje zagrebškega Vjesnika
Trgovsko sodelovanje ob meji še vznemirja tednik Meridiano
Tednik II Meridiano se v zadnji številki znova vrača na priljubljeno temo tržaškega zunanjetrgovinskega sektorja in ji tudi tokrat posveča uvodnik svojega odgovornega urednika. V njem še enkrat graja reakcijo našega dnevnika na jebruarja objavljen dossier o tržaškem import-export poslovanju in jo primerja z veliko bolj umirjenim tonom, s katerim je o vsej zadevi pred dnevi poročal zagrebški Vjesnik. Meridianov odgovorni urednik pa si ne more kaj, da ne bi mimogrede tudi moraliziral o težkih gospodarskih razmerah v sosednji republiki, ki da ji krepko krčijo pravico do ocenjevanja tržaškega gospodarskega stanja.
Ne da bi se spuščali v tehtnost njegovih stališč, pa moramo odgovornemu vseeno priznati precejšnjo mero demokratičnosti. Sicer si ne bi dovolil objaviti prevoda Vjesnikove-ga pisanja, ki vsakega bralca s kančkom zdravega razuma objektivno in do popolnosti prepriča, da je bil Meridianov dossier napisan pristransko in zlonamerno. Pod naslovom »Zakaj joče Meridiano« objavlja namreč zagrebški dnevnik izčrpno informacijo o dejanskih razme-
rah v obmejni blagovni menjavi, o razpoloženju med partnerji na obeh straneh meje, o težavah in uspehih poslovanja po avtonomnih računih in o razlogih, zaradi katerih je ta menjava nekaterim Tržačanom trn v peti. Njen avtor, reški dopisnik Mirko Uroševič, zaključuje pisanje s potrditvijo globljih razlogov kampanje proti tržaški zunanjetrgovinski dejavnosti, kakor jih je v svojem odgovoru Meridianu nanizal naš odgovorni urednik: da gre za slabo maskiran napad na slovensko manjšino in na njena prizadevanja za sodelovanje na meji. Toda, to sodelovanje — opozarja Uroševič — prinaša največ koristi prav Trstu, katerega gospodarske razmere so zašle v popolno slepo ulico in jih ne morejo rešiti še tako lepi umetni recepti. Prav zato je spodbujanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja ob meji lahko le dobrodošel vir zaslužka in zaposlovanja Tržačanov. »Ponterosso« je prešel v zgodovino, končal je v muzeje — zaključuje Vjesnik — toda zdi se, da tržaški trgovci tega spoznanja nočejo sprejeti. In niti njihovi zavezniki.
(vb)
V Galeriji TK predstavili novi mapi Edija Žerjala in Piera Conestaba
Medtem ko se v galeriji Tržaške knjigarne še nadaljuje razstava o slovenskem modernizmu, so včeraj predstavili grafični mapi dveh tržaških mojstrov, Edija Žerjala in Piera Conestaba. Edi Žerjal, tržaški ustvarjalec, ki je začel svojo umetniško pot z mojstrom Avgustom Černigojem, je predstavil mapo treh grafik, ki je izšla v petdesetih izvodih pri galeriji Cartesius z naslovom »Tri podobe, tri poezije«. Pričujoča mapa je namreč uspešno srečanje treh avtorjev, kot je dejal Jožko Vetrih, to je grafika, pesnika in prevajalca. Žerjal se v teh
grafikah namreč ukvarja s kraškim svetom in še posebej z njegovimi grafičnimi simboli, s črkami in znaki, ki izpričujejo trdoživost tradicije krnskega sveta. Te grafične »utrinke« spremljajo tri neobjavljene pesmi Aleksija Pregarca, ki poetično poudarjajo vsebino grafik. Za prevod pesmi je poskrbela Jolka Milič.
Mladega tržaškega ustvarjalca Piera Conestaba pa sta predstavila Enzo Di Martino, ki je nastopil kot založnik (mapo je namreč založilo Mednarodno središče za grafiko iz Benetk) in Milko Bambič.
Nov sedež družinske posvetovalnice pri Sv. Soboti
Tržaška Krajevna znanstvena enota sporoča, da ima družinska posveto-vaMca pri Sv. Soboti nov sedež v Ul. Valmaura 65/A (tel. 824-669). Poslovala bo s sledečim umikom: ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 (babica in psihologinja) in od 14.30 do 18.30 (ginekologinja in babica); ob ponedeljkih od 16.30 do 19.30 (psihologinja) in od 17. do 19.30 (ginekologinja in babica); ob sredah od 8.30 do 12.30 (babica in socialna delavka), od 14.30 do 16. ure (socialna delavka), od 14.30 do 16. ure (pravna svetovalka), od 14.30 do 16.30 (ginekologinja in babica), od 15. do 18. ure (psihologinja); ob četrtkih od 14.30 do 16. ure (socialna delavka) in od 14.30 do 18.30 (ginekologinja in babica); ob sobotah od 8.30 do 12.30 (socialna delavka, psihologinja, ginekologinja in babica).
•	Komunistična revolucionarna liga prireja danes ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Luciani 3 večer o temi »Tehnološke inovacije in brezposelnost«.
•	»Nenasilje med življenjsko izbiro in političnim projektom« je naslov zasedanju, ki ga prireja Mednarodno gibanje za spravo MER. jutri in v nedeljo v paviljonu M bivše psihiatrične bolnišnice.
Bogat program Ricmanjskega tedna privlačen za vse okuse in starosti
Krstni nastop okteta I. Grbec iz Skednja in pozdrav Dušana Podgornika
Ricmanjski teden v priredbi domačega KD Slavec je v sredo zvečer dobro stekel. Sedaj je samo želeti, da hi bile vse prireditve dobro obiskane, da bi ta kulturna manifestacija dosegla cilj, ki so si ga organizatorji zastavih: nadaljevati v vasi s tradicijo medsebojnih srečanj, predvsem na področju kulture.
V sredo so v Babni hiši odprli razstavo članov Društva likovnih umetnikov slovenske Obale, v imenu katerih je navzoče pozdravil Dušan Podgornik, medtem ko je predsednik dru-. štva Aleš Sedmak podelil društvu Slavec grafično mapo v spomin na ta večer. Kljub temu da je bilo število razstavljavcev omejeno teff je svoja dela predstavilo' le deset umetmkovv lahko rečemo, da je razstava zanimiva in za domačo galerijo tudi pomembna pridobitev.
Pred nastopom ženskega okteta KD Ivan Grbec iz skednja, ki ga vodi Marta Werk-Volk, je v imenu društva pozdravila goste — predstavnike krajevnih oblasti, jugoslovanskega generalnega konzulata, kulturnih organizacij in TKB, ki je s svojim prispevkom omogočila reklamizacijo letošnjega Ricmanjskega tedna, Sonja Komar. Navedla je nekaj podatkov, ki so za to prireditev pomembni in zgovorni: prvi Ricmanjski teden je stekel leta 1982. Na vseh dosedanjih prireditvah je skupno nastopilo 37 različnih kulturno - umetniških skupin, v
galeriji v Babni hiši je razstavljalo 25 likovnikov, nastopilo je 13 pevskih zborov, 8 dramskih skupin, 9 glasbenih ansamblov in še sedem različnih glasbenih skupin. »Pri pripravi letošnjega programa,« je dejala predstavnica društva, »smo se še posebej potrudili, saj smo želeli predstaviti res kakovostne skupine in izvajalce. Vse se nam na žalost ni posrečilo. Tako je na primer moralo odpasti gostovanje ljubljanske Male drame. Upamo in prepričani pa smo, da bomo s tem, kar smo izbrali, zadovoljili vse.«
Še nekaj besed o krstnem nastopu okteta KD Ivan Grbec iz Skednja. Predstavil se je z osmimi pesmimi, med temi s skladbo Haendla, Mozar-
ta, z makedonsko skladbo in petimi deli slovenskih skladateljev.
Gre za pevke, ki so že članice domačega zbora Ivan Grbec.
»Oktet smo ustanovile 25. novembra lanskega leta in to po zaslugi Ricmanjcev, ki so nas povabili, da bi nastopile na reviji oktetov Primorske. Bolezen in še druge težave so onemogočile, da bi z vajami redno nadaljevale. Tako smo pravzaprav redno vadile komaj mesec dni, čeprav smo nastopile s pesmimi, ki jih naš zbor že poje. Toda petje v oktetu zahteva veliko več vaj, da se glasovi dobro med seboj zlijejo.«
Tako nam je po nastopu, ki je bil, če upoštevamo začetno tremo, zelo dober, povedala pevovodkinja Marta, ki nam je še dejala, da je bila ustanovitev takšne glasbene skupine, ki je edina na Tržaškem, verjetno je tudi edina na tem področju Primorske, že večletna' želja in ambicija nekaterih mlajših pevk. »Glasovi so sveži, dobro se usklajajo in ko se bodo dodobra upele, bomo verjetno lahko še marsikaj pokazale. Zaenkrat ne nameravamo nastopati, temveč se želimo samo izpopolnjevati in če bo mogoče, bomo imele v društvu tudi seminar.«
»Seveda bom z delom v pevskem zboru nadaljevala,« je še dejala. »Zadovoljna sem, da je ta krstni nastop za nami, saj se dobro razumemo in smo si dobre prijateljice.«
N. L.
V okviru Nauticampa o jadrnici Italia
V okviru prireditve Nauticamp je bilo sinoči v kongresni dvorani na tržaškem sejmišču zanimivo srečanje o italijanskem športnem jadranju in še posebej o Konzorciju Italia. Poznavalci vedo, da gre za eno od obeh tekmovalnih jadrnic (druga je Azzurra), ki burijo jadralske strasti kar je prišlo do izraza tudi na včerajšnjem srečanju. Vodil ga je tajnik Velesejem-ske ustanove Tamaro, sodelovali pa so novinar in poznavalec Italo Soncrni, predstavnik zavarovalnice Genezah, ki je ena od sponsorjev Konzorcija Italia, Ulcigrai in — kot največja privlačnost — krmar jadrnice Italia, Milančan Manzoni. Med . strastnimi privrženci tega lepega — toda žal ne vsem dostopnega — športa, ki so se zbrali na sejmišču, je bil tudi Miljcan Paolo Rizzi, ki se je lani s svojo materjo udeležil jadralne tekme preko Velike luže in se tudi lepo izkazal po svoji humanosti in altruizmu. ...
Medtem ko je Soncini orisal italijanske razmere v jadralnem sportu, je največ pozornosti seveda pritegnil Manzoni, ki je navedel nekaj svojih neposrednih izkušenj in jih opremil s privlačnimi dia posnetki.
S svežim disko, pop in rock repertoarjem
Skupina Amadeus iz Ljubljane drevi v Križu
Jutri zvečer bo v kriškem Ljudskem domu gostovala skupina Amadeus iz Ljubljane. Plesno zabavo orga-nizirata tokrat Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa in kriški mladinski krožek.
Skupina »Amadeus« je nastala decembra teta 1985, njen ustanovitelj in vodja pa je bobnar Tone Dimnik »čoč« (ex Gu-Gu). Tudi ostali člani so igrali v zna-nih slovenskih skupinah in sicer Branko Jovanovič kitara, klaviatura, bas, vokal (ex Rendez Vous), Ma-. Uno Mrčela — kitara, vokal (ex Peter Pan), Mm Ašič — bas, klaviature, sax, vokal (ex plesni orkester P-TV Ljubljana) in še Tomaž Žontar — klaviature, vo-kal (ex Pomaranča). Prav zaradi teh elementov je ao bila skupina »Amadeus« status super skupine. Na nastopih so strogo profesionalni, z vrhunskim ozvočenjem, Hgt showom in svežim disko, pop in rock repertoarjem.
Pobude deželne in pokrajinske
uprave v prid
Občutljivost za ekološko problematiko se veča tudi v pohtičnih krogih oziroma v politično - upravnih telesih. Tako izhaja tudi iz nekaterih pobud, ki sta jih v teh dneh sprožili deželna in tržaška pokrajinska uprava. Gre sicer za skromnejše ukrepe, ki pa niso zaradi tega nič manj pomenljivi.
Deželne uprave so z odlokom predsednika republike pred 11 leti dobile dokajšnje pristojnosti na področju varstva okolja: dobile so nalogo, da nadzorujejo onesnaževanje tal, zraka in vode, kakor tudi da nastopajo proti zvočnemu onesnaževanju in nadzorujejo delovanje industrijskih obratov s higiensko-zdravstvenega vidika. Na osnovi tega odloka je bil v Furlaniji-Julijski krajini ustanovljen odbor za nadzor onesnaževanja zraka, vendar je s časom postalo vse jasnejše, da so tudi druge oblike onesnaževanja, ki so sicer vsaj delno omenjene v odloku predsednika republike, razširjene na ozemlju naše dežele. Izhajajoč iz teh ugotovitev, je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Gabriele Ren-zulli v teh dneh predložil zakonski načrt, ki predvideva razširitev pristojnosti deželnega protiosnaževalnega odbora, ki bi moral med drugim nadzorovati tudi elektromagnetsko onesnaževanje. Zakonski načrt je le prvi iz niza novih ukrepov, ki jih deželna u-prava namerava sprejeti za zaščito o-kolja.
Na področju ekologije pa imajo pomembne pristojnosti tudi pokrajinske uprave. V okviru le-teh je tržaški po-
zaščite okolja
krajinski odbornik za okolje Mario Martini letos že tretjič dal pobudo za čiščenje tržaških plaž tudi s pomočjo prostovoljcev. V ta namen je pokrajinski odbornik sklical sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki pristaniškega poveljstva, turistične ustanove, tržaške in devinsko - nabrežinske občine. Na sestanku so med drugim u-gotovili, da bi za učinkovitejše čiščenje plaž bila potrebna večja finančna sredstva. Za dosego le-teh so predstavniki omenjenih ustanov sklenili, da se bodo obrnili na deželno upravo.
pismo uredništvu
Zaskrbljenost zaradi onesnaženja morja
Že dalj časa opažamo, da so vsak dan pri čistilnih napravah barkov-Ijanskih grezničnih vod ustavljeni kamioni zasebnih podjetij za čiščenje greznic, ki prav gotovo praznijo tu svojo odplako.
To nas močno skrbi in se vprašujemo, ah res lahko barkovljanske čistilne naprave prenašajo dodatne tone grezničnih vod in kakšne posledice lahko ima ta bremenitev na čistočo barkovljanske obale in morske vode.
Radi bi, da bi pristojna občinska uprava v najkrajšem času izvedla potrebne preglede in primemo ukrepala še pred pričetkom poletne sezone.
Sekcija za varstvo okolja ARCI - Rumena hiša - Barkovlje
Policijski agenti prijeli tatove ki so kradli avtomobilske dele
Med izvidniškim obhodom po Ulici Aldegardi so v noči od torka na sredo policijski agenti opažih svojega starega znanca, 19-letnega Salvatora Ditta iz Ul. Mauroner 10, kako se je čudno smukal okrog parkiranega fiata 500. Ko so se mu približali, je fant vzel pot pod noge, toda policisti so ga čez nekaj minut že imeli v rokah. Ker je imel pri sebi orodje za vlamljanje v avtomobile, in so bile električne žice za prižiganje motorja v fiatu 500 pretrgane, so ga areti-rah pod obtožbo kraje v obremenilnih okoliščinah. Ko so pozneje preiskali njegov dom, so odkrili večje število prenosnih registratorjev, avtoradiov, zvočnikov in tudi manjši televizor. Ker je bilo to blago verjetno plen tatvin, so ga zaplenili, že čez nekaj ur se je izkazalo, da so pravilno ravnah, saj se je na pohciji zglasilo kar šest avtomobilistov in se pritožilo, da je tisto noč izginilo iz njihovih avtomobilov, parkiranih v Ulici Aldegardi, veliko aparatov za poslušanje glasbe.
Uspeh je obrodila tudi akcija policijskih agentov od Sv. Sobote, katerim je vehko ljudi prijavilo tatvino mopedov in dostavnih vozil. Policisti so prišh na sled 45-letnemu potapljaču Dariu Gigliju D’Aloju, češ da se ukvarja s prekupčevanjem ukradenih avtomobilskih delov. Ko so agenti preiskah njegovo stanovanje v Stari istrski cesti 29, so našh dva motorja dostavnega vozila ape in motor vespe. Dva mladoletnika, ki sta prav ta-
krat bila pri potapljaču, sta pozneje priznala, da sta ape in vespo ukradla onadva, da bi na tak način poplačala D’Alojevo gostoljubnost. Moški ju je namreč vzel pod streho, ko sta se oddaljila od doma.
Sam je s svoje strani priznal, da jima je naročil krajo, vendar je dodal, da je motorne dele »potreboval« za »osebno uporabo« in da jih ni mislil preprodajati.
+	Dne 12. t.m. nas je zapu-
stil naš dragi stric
Ladislao Sonc
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 12. u-ri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo:	nečaki
Rado, Elvira, Marica in Vido z družinami.
Trst, 14. marca 1986
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Dragemu stricu v slovo Ester in Sandi, Ivica in Christian, Suzana, Egidio in mala Federika.
Flaviju in Fulviju izrekajo iskreno sožalje ob izgubi drage matere Miha, Tinca in Mirko.
Občni zbor KD Vesna kritično analiziral društveno delovanje
Občni zbor je najpogosteje priložnost, da se vaščani srečajo in razpravljajo o svojem društvu, več ali manj kritično, da se potožijo glede težav, ki pestijo skupnost in društvo kot odraz te, le redko, da se pohvalijo z dosežki, včasih da govorijo o programih za nadaljnjo sezono. Nekaj podobnega so ob svojem občnem zboru, ki je bil v nedeljo zjutraj v prostorih Doma Alberta Sirka, napisali tudi Križani v Skdanc, ki je po dolgem času spet izšel. Nič ni kazalo, da ne bo to običajni občni zbor z obveznimi poročili, pozdravi, kritičnimi ocenami, pa se je srečanje vaščanov prelevilo v globljo debato o vsebini delovanja. Zaslugo za to ima nedvomno odbor, ki je vsem članom poslal nekaj provokativnih vprašanj (te navaja tudi Skdanc) o pomembnosti društva za vaško skupnost, o mladih, ki naj bi se v društvu identificirali, o prostorih, v katerih društvo deluje in o skrbi društva za vaško problematiko. Še posebej pa so se potrudili nekateri odborniki in člani s svojimi posegi. Po uvodnih besedah dosedanje predsednice Ude Košuta je tajnik Sandor Tence uokviril delovanje društva v širši prostor in družbo, v kateri živimo. Takoj je tudi nakazal problem, s katerim se društvo že nekaj časa ukvarja, to je pomlajevanje in sodelovanje z mladinci, ki so se pred le-
tom dni "odcepili" od društvenega jedra.
O kriških mladincih je kasneje spregovoril še Jurij Žerjal, ki je posvetil jedro svojega posega dremavosti, ki je po njegovem mnenju zajela Križane, provincialnosti, ki pogosto pogojuje delovanje, in razlaščanju oziroma gradbenemu odpustu, ki je sicer razburjal duhove, ni pa sprožil prave diskusije v vasi. Oglasil se je kasneje še član Mladinskega krožka Igor Guštin-čič z daljšim posegom, v katerem je skušal analizirati statičnost in dinamičnost kulturnega delovanja v vasi, zaskrbljenost starejših vaščanov in nezadovoljstvo mladincev, ki iščejo sebi primerni prostor.
Za kroniko naj še omenimo, da sta prisotne pozdravila nabrežinski župan Brezigar in predstavnica Zveze slovenskih kulturnih društev Nadja Kriš-čak. Oglasili so se seveda tudi predstavniki drugih vaških organizacij in posameznih odsekov društva, ki so s svojimi poročili dokončno zabrisali začetni pesimizem odbornikov, saj premore Križ mnogo skupin, ki redno delujejo. Razmišljanje na občen zboru pa je porok, da bo KD Vesna iskalo še in še novih poti in načinov, s katerimi bi se približalo vaški skupnosti.
Na sliki: udeležba na občnem zboru KD Vesna.
NAK
Cveto Marc — 10 let za krmilom zbora
Deset let sicer ni kdo ve kako dolga doba, vendar je vsak tovrstni jubilej relativen, ker se moramo ozirati na vsebino te dobe in po tem meriti veljavnost jubileja. Če upoštevamo vrednost nekega zbora in delovno vnemo njegovega pevovodje, postane posebno v naših ne vedno lahkih zamejskih razmerah tak jubileja deset let neprekinjenega dela, pomemben. Takšen jubilej je praznoval pevovodja pevskega zbora PD Mačkolje Cveto Marc v nedeljo popoldne v dvorani Srenjske hiše, kjer imajo sedež vaške kulturne organizacije.
Najprej je bil koncert mešanega zbora, ki je pod vodstvom jubilanta, Cveta Marca, zapel med drugim tudi pesem "Nocoj", ki jo je spesnil nekdanji mačko-Ijanski župnik dr. Janežič in jo uglasbil Cveto Marc. V prvem delu sporeda je Andrej Smotlak prebral pozdravni nagovor KD Mačkolje, namenjen jubilantu, ki že celih deset let dvakrat tedensko prihaja iz Doline v Mačkolje, da vodi zbor. Govornik je med drugim dejal, da je Cveto Marc popeljal zbor na številne nastope in revije, kot na primer "Revijo cerkvenih pevskih zborov","Primorsko poje", Primorske dneve na Koroškem in na nešte kulturne prireditve. V drugem delu programa, pred zadnjo pesmijo, ki jo je napisal Boris Pangerc in uglasbil Cveto Marc, je bilo pravo praznovanje. Najprej je jubilantu čestital predsednik društva Branko Slavec, ki mu je poklonil plaketo, kot priznanje za dobro desetletje trdega, a velikodušno opravljenega dela z zborom. Nato sta pozdravila in čestitala jubilantu predsednik Slovenske prosvete Marij Maver in predsednik ZCPZ Harej. Vsem se je Cveto Marc zahvalil za lepe besede in darila, nakar je zbor zapel še dve pesmi.
včevaj-danes
Danes, PETEK, 14. marca
TILKA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.09 — Dolžina dneva 11.49 — Luna vzide ob 7.53 in zatone ob 22.27.
Jutri, SOBOTA, 15. marca
LUDVIKA
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1015,8 mb rahlo narašča, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, padlo je 5 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Bartole, Lucrezia Flora, Alessandra Corsi.
UMRLI SO: 71-letni Lovo Lucia Alfarè, 87-letni Ambrogio Predolin, 71-letna Por-zia Rutigliano, 80-letni Amedeo Coltorti, 75-letna Iolanda Sega, 74-letni Giuseppe Wolf, 45-letna Giovanna Debernardi, 75-letni Albino Cehun, 52-letni Ilija Jakič, 75-letni Giordano Petrovich, 45-letna Lidia Marcianti, 59-letna Maria Vremez,
83-	letna Vittoria Luxa, 86-letna Italia Skočir, 92-letna Domenica Sbisà, 87-letna Ida Gregorich, 83-letna Maria Sardi,
84-	letni Angelo Frison.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. marca 1986 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. SESLJAN (tel. 299-751), BAZOVICA (tel. 226-210), ZAVLJE (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299-751), BAZOVICA (tel. 226-210), ZAVLJE (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299-751), BAZOVICA (tel. 226-210), ZAVLJE (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Tabor mladih SKD Tabor — Opčine
KD Vesna — Križ
Janez Trdina — Marko Sosič
KRESNA NOČ
Kreacija in izdelava mask, lutk in kostumov:
Scensko oblikovanje: Glasba:
Luči:
Asistent režije:
Režija:
GIULIANA GERDOL in MAGDA TAVČAR v sodelovanju z ANI TRETJAK
Miloš Jugovič Anastazija Purič Pauletto Sosič Giuliana Sosič
MARKO SOSIČ
Igrajo: Aleš ČOK, Franko KOROŠEC, Egon GORNIK, Robert MUZETIČ, Mirjam MAVER, Melita MALALAN, Alda SOSIČ, Mara GUŠTIN, Sanja SEDMAK, Kristina PAHOR, Stane RAZTRESEN, Tanja SMOTLAK, Tanja PEČAR, Rosy KOŠUTA, Katerina MARZETTI.
PREMIERA: danes, 14. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. PONOVITVE: jutri, 15., v nedeljo, 16., ponedeljek, 17. in sredo, 19. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah.
Zaradi omejenega števila sedežev so listki v predprodaji na Zvezi slovenskih kulturnih društev (Ul. sv. Frančiška 20) in v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
SLOVENSKO ‘STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE DRAME SNG MARIBOR
MATEJ BOR
RAZTRGANCI
Režija: VOJA SOLDATOVIČ
danes, 14. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A in D jutri, 15. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B, F in E v nedeljo, 16. marca, ob 16. uri -ABONMA RED C in G
gledališča
____ ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
Danes, 14. t.m.
3. pregled slovenskega filma
Kulturni dom »France Prešeren« v Boljuncu
Butnskala
Francija Slaka
Ob 18.00 in 20.30
Ob 20.00 srečanje z režiserjem in igralcem Emilom Filipčičem.
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje z Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe« v Novi Gorici do sobote, 15. t.m.
VERDI
V	nedeljo ob 16. uri (red G) četrta predstava opere »Volo di notte« in »Mar-sia« L. Dallapiccole.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Paolo Poli predstavil »Magnificat«, delo, ki ga je sam režiral. Predstava izven abonmaja. Za abonente 30-odst. popust za prvi dve predstavi) 20-odst. za ostale.
Od 18. do 23. t.m. bo Teatro Stabile iz Bočna predstavilo delo P. Aretina »La cortigiana«. Nastopajo F. Benedetti in A. Salinas. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO
Danes ob 20.30 premiera Svevovega dela »Rigenerazióne«, ki ga predstavi Teatro pubblico pugliese. Režija Luigi Squarzina. Nastopajo G. Tedeschi, M. Grotti, F. Marchegiani, G. Fenzi.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 14. t.m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
V	nedeljo, 16. t.m,, ob 16. uri in 19.30: »Krst pod Triglavom« - retrogardistični dogodek - zadnja predstava.
V	ponedeljek, 17. t.m., ob 10. uri in 11.30: Simfonična matineja glasbene mladine Slovenije.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 24., v torek, 25., četrtek,
27.,	petek, 28., in 31. marca ter torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferrerija
V	torek, 25. t.m., ob 21. uri: Reinhard P. Gruber »Brez domovine«, Štajerska gostilniška opera v eni ekstazi.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 24., in torek, 25. t.m., ob 20.30: M. Sherman »Mesija« (Ponovitve).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 14. t.m.: C. Goldoni »Primorske zdrahe«. Režija Boris Kobal. Predstava bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 10. uri za TSC in ob 20. uri za red S—petek in S—petek ter izven.
_________razstave___________
Razstava Poklon Černigoju v foyerju Kulturnega doma v Trstu je podaljšana do 16. marca.
______________izleti________________
Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala obveščajo člane, da bo v nedeljo, 16. t.m., smučarski izlet v Ravas-cletto. Cena 12.000 lir. Prijave sprejemata: Igor Gombač (tel. 754742) za tržaško četo, Ugo Tomšič (tel. 882024) za Goriško četo. Taborniški srečno!
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja 31. t.m. (velikonočni ponedeljek) enodnevni izlet v Žabnice in na Trbiž. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob sobotah, v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. - tel. 61-011.
SPDT prireja v nedeljo, 16. t.m., izlet na Snežnik. Zbirališče je v Bazovici pred spomenikom ob 7. uri, od koder bodo udeleženci krenili z osebnimi avtomobili do Ilirske Bistrice in od tam z avtobusom do Sviščakov. Izlet vodi Franc Armani.
ŠD Mladina priredi ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 23. t.m. avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanje v Domu A. Sirk vsak dan do 20 t.m.
kino
KULTURNI DOM »F. PREŠEREN« —
»Tretji pregled slovenskega filma«
18.00	in 20.30 Butnskala, fant., Jug. 1985, 95/ r. Franci Slak; i. Emil Filipčič, Marko Derganc. Ob 20. uri srečanje z režiserjem in igralcem—avtorjem scenarija Emilom Filipčičem.
ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr./Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i. Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Ba-singer. □
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It. - Fr. 1986, 100’; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Denevue.
FENICE - 16.30, 22.15 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 105’; r. Lewis TeagueJ. Kathleen Turner, Michael Douglas.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Piramide di paura, fant., ZDA 1985, 109’;r. Barry Levinson; i. Nicholas Rowe, Alan Cox.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Alan Qua-termain e le miniere di re Salomone, pust.; ZDA 1985, 110'; r. Jack Lee Thompson; i. Richard Chamberlein, Sharon Stone.
MIGNON - 17.30, 22.15 Tuttobenigni,
kom., It. 1985, 90'; r. Roberto Bertolucci; i. Roberto Benigni.
EDEN - 15.20, 22.00 Le ragazze superparticolari in Rendez—vouz particu-liers, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93’; r.. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron.
ALCIONE - 16.00, 22.00 II grande freddo, dram., ZDA 1983, 105'; r. Lawrence-Kasdan; i. Tom Berengen, Meg Tilly.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Shining, dram., ZDA 1980, 100'; r. Stanley Kubrick; i. Jack Nicholson, Shell Duvall.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Fotografando Patrizia, er., It. 1984, 100'; r. Salvatore Sampieri; i. Monica Guer-ritore, Lorenzo Lena. □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La signora della notte, porn. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Orgasmic Love, porn. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Le ragazze pin—pon si scatenano...oggetto del desiderio, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ — 18. letom □ □
koncerti_______________
Glasbena matica-Trst. V sredo, 19. t.m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje glasbenih šol Primorske. Nastopajo: gojenci Glasbene matice iz Trsta, glasbenih šol iz Pirana in Postojne.
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo na sporedu koncert violončelista ROCCA FILI-PINIJA in pianistke STEFANIE REDA-ELLI.
čestitke
Ob rojstvu malega GREGORJA želimo Sonji in Ivanu mnogo sreče in zdravja hčerki Deborah in Ivana, no-noti Angela, Anica in Franjo, strici ter tete z družinami. Iskreno jima čestita tudi brat Stojan.
Iskrene čestitke pravniku PETRU MOČNIKU izreka ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda J. Stefan.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi na predstavo veseloigre »Kje je meja?« v priredbi drartiske skupine SKD I. Gruden iz Nabrežine v nedeljo, 16. marca, ob 18. mi v kultumo-športnem centru v Zgoniku.
Dolinčani! Vas zanima zgodovina vasi, v kateri živite? Gotovo vas in tudi vse ostale privlačujejo značilnosti naših krajev! Zato udeležite se predavanj, ki jih organizira KD V. Vodnik vsak petek v društvenih prostorih.
KD Kraški dom priredi jutri, 15. t.m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu veseloigro Podlaga zakonske sreče (režija Drago Gorup).
SKD Tabor — Knjižnica P. Tomažič in tovariši. V torek, 18. t.m., ob 20. mi bo gost knjižnice Fulvio Tomizza. Pisatelja bo predstavil prof. Josip Tavčar.
UNIFAX — Klub slovenskih univerzitetnih študentov vabi na akademski gala party jutri, 15. t.m., v Kulturnem domu v Gorici, ob 21. uri. Večer bodo popestrili: Tržaška kabaret skupina, piano bar, predstavitev kabeljske televizije in seveda ples. Vstop z vabili. Dobite jih pri slovenskih univerzitetnih študentih.
KD Lonjer — Katinara priredi danes, 14. t.m., ob 20 uri v društvenih prostorih v Lonjerju »Praznik žensk«. Na sporedu bodo priložnostni govor in recitacije otrok. Sledila bo družabnost, ki jo bo popestrila Neva s svojo harmoniko. Vabljene!
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu — Peterlinova dvorana v Donizettijevi ulici 3 — v ponedeljek, 17. marca, srečanje s predstavniki Družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki bodo prikazali letošnji program te najstarejše slovenske založbe. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili troje novosti, ki so jih pravkar poslali na knjižni trg: knjigo proze Vinka Beličiča »Na pragu« in pesniški'zbirki Janka Ferka in Antona Slaviča. Srečanje bo ob 20.30.
Mladinski krožek Slovenske Vincen-cijeve konference ter Slovenski tržaški skavti in skavtinje priredijo danes, 14. t.m., ob 19. mi v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 srečanje na temo »Človek v stiski«. Govoril bo psiholog dr. Danilo Sedmak.
razna obvestila
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa in Kriški mladinski krožek prirejata jutri, 15. t.m., ob
20.30	v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z glasbeno skupino Amadeus.
Osnovna šola K. D. Kajuh Gropada-Padriče priredi danes, 14. t.m., ob 19.30 v šolskih prostorih Kajuhovo proslavo. Vabljeni!
darovi in prispevki
V	spomin na Klavdija Čoka daruje Doro Maver 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	počastitev spomina na doslednega borca za uveljavitev načel o človečanskih pravicah in še posebno za končno uresničitev pravic naše narodnostne skupnosti v zamejstvu Bojana Lubeja daruje Minka Pahor 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem.
Ob obletnici smrti očeta Marja Blasona daruje sin Renato z družino 30.000 lir za godbeno društvo na Proseku.
V	spomin na Egidija Kozino daruje Miro Žerjal (Boljunec 133) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Boljuncu.
V	spomin na Servola Mihelčiča daruje Miro Žerjal (Boljunec 133) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Boljuncu.
V	spomin na Egidija Kozino darujeta Drago in Meri Ota 20.000 lir za Sklad Dela.
Namesto cvetja na grob Marija Smot-laka darujejo Romilda in Dalka Smotlak
40.000	lir za Skupnost družina Opčine, Alma Stepančič 20.000 lir za Sklad M. Čuk in družina Gorjan 20.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru.
mali oglasi
INVALIDSKI VOZIČEK znamke CG, zložljiv, popolnoma nov, prodam, tel. (0481) 884101.
OŠMICO je odprl v Prebenegu Kocjančič. Toči belo in črno vino.
NUDIM lekcije iz angleščine.Tel. 040/826459.
IŠČEM prvo zaposlitev kot vajenec. Tel. 040/227412.
PRODAM fiat topolino B, letnik 1949, popolnoma prenovljen in v odličnem stanju. Telefonirati po 19. uri na št. 040/200-853.
PRODAM prostor za stojnico in dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na tržnici na Ponterošu. Tel. 51670 ob urah obedov.
OSMICO je v Nabrežini št. 22 odprl Vladimir Caharija. Toči belo in črno domačo kapljico.
PRODAM preproge in porcelanasti jedilni pribor, Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica (tel. 86349).
SADIKE OLJK vrste domača belica nudi Kmetijska zadruga v Trstu v svojih trgovinah.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sale-žu št. 23. Toči belo in črno vino.
85-LETNI UPOKOJENEC, Slovenec, išče pomočnico za stalno oskrbo. Telefon 040/575-436.
VESPO 125 PX v dobrem stanju prodam. Tel. 040/226-560 ob uri kosila.
SLOVENSKO-LATINSKI slovar iščem. Tel. 040/231-887.
ČE SE UKVARJATE s filmskim, elektronskim ali tonskim snemanjem in ste pripravljeni na nadaljnjo izpopolnitev in eventualno zanimivo delo, pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Snemalec«.
Razmišljanje ob pobožnih željah tržaške navtike
Besedni blišč 10. »Nauticampa« ne odraža stanja na razstavišču
Sodeč po bogatem programu konferenc, razprav in okroglih miz bi vsakdo pričakoval, da je letošnji že 10. "Nauticamp" res enkratna prireditev, ki se lahko zgleduje po podobnih pobudah v Italiji. Ob besednem blišču pa je stvarnost precej drugačna, kot se to navsezadnje spodobi za naše mesto, ki se le čustveno predaja v svojo merkantil-no preteklost in noče pogledati stvarnosti v oči.
Trst, kot bodoči navtični center, kot odskočna deska za srednjeevropske dopustniške kapitane. Če izvzamemo maketo navtičnih infrastruktur, ki naj bi staro pristanišče spremenile v enkratno marino, nismo na letošnjem "Nauti-campu" zaznali niti trohice tistega podjetniškega duha, ki je tesno vezan z uresničitvijo takih po našem mnenju pametnih, a na žalost težko uresničljivih pobud.
V razstavišču sta bili le dve kajutni jadrnici, en optimist in nekaj jadralnih desk. Bohotili so se le napihljivi čolni vseh znamk in modelov ter seveda krmni motorji. Prav tako niso manjkali niti gliserji, a vse to in še več vidimo že, če obredemo le nekaj tržaških trgovin z navtično opremo. Odsotna so bila celo tista tržaška podjetja, ki so zaradi svoje dolgoletne tradicije postala sinonim zanesljivosti in kakovosti. V bistvu na velesejemskem razstavišču
vztrajajo vedno eni in isti, ki še vedno upajo, da se bodo tudi v našem mestu vode spremenile, da bo končno zapihal za navtiko ugoden veter. Prav zato jih moramo prav iskreno pohvaliti, saj bi marsikdo že obupal kot so v teh desetih letih že obupali vsi neposredni tuji razstavljavci, ki so na lastni koži spoznali, da strošek za udeležbo ne odtehta morebitnih rezultatov. Ko torej tuji operater, naj bo to turistična agencija ali zastopnik ladjedelniškega obrata, obišče letošnji "Nauticamp", se lahko upravičeno sprašuje, ali ima to mesto sploh kaj posluha za navtično problematiko, če se celo domači proizvajalci izogibajo te prireditve.
V navtičnem delu razstavišča je torej bolj žalostno, a prav tako ni nobenemu do smeha v prostorih, kjer razstavljajo kamping opremo. Nekaj počitniških prikolic, nekaj kamperjev, trije šotori in nepogrešljivi ležalniki: to je vse, vsekakor premalo za tako "ugledno" prireditev. Vsak večji obrat za prodajo kamping opreme vzdolž stare ceste Trst—Benetke razstavlja namreč več, kot smo lahko videli na "Nauticampu". Seveda je treba omeniti še prodoren duh po popcornu, pečeni samorodni koruzi, in običajne štacu-narske stande z najrazličnejšim "potrošniškim" blagom.
filmi na tv zaslonu
I BUCANIERI — The Buccaneer — Gusarji, 1958
Režija: Anthony Quinn. Igrajo: Yul Brynner, Charlton Heston, Claire Bloom. RAI 1, v okviru oddaje Pista), danes, ob 14.15
Anthony Quinn je samo enkrat pustil poklic igralca, da bi se poskusil v filmski režiji in še v tistem primeru se je lotil Temaka" istoimenskega filma, ki ga je leta 1938 podpisal mojster Cecil B. DeMille, s katerim je bil Quinn tudi v sorodstvu. Tako je nastal film The Buccaneer, epska predstavitev romantičnega lika gusarja Jena Lafitta, ki se je leta 1812 za ZDA boril proti Britancem. Pozna se mu, da je bil DeMille asistent režije....
IL SILENZIO — Tystnaden —Molk , 1963
Režija: Ingmar Bergman. Igrajo: Ingrid Thulin, Gunnel Lindblom, Joren Lindstròm. Canale 5, danes, ob 00.30.
Bergmanov Tystnaden zaključuje avtorski ciklus treh filmov o tišini in molčanju boga in ljudi, ki ga je začel leta 1961 s Sosom i en Spegel (Kot v ogledalu, d. pr.) in ga nadaljeval naslednjega leta z Nattvardsgsterna (Zimske luči). Film pripoveduje o dejanjih dveh sester in desetletnega otroka, ki jih bog, ljudje in režiser opazujejo, ne da bi izrekli končne moralne obsodbe. Molka v filmu ne bodo razbijali dialogi, ki jih je zelo malo, pač pa svojstvena glasbena kulisa, sestavljena iz šumov in nerazumljivih besed.
PESEM GIBA
Francoska avantgarda in balet XX. stoletja RTV LJ danes ob 20.30
Niz plesnih oddaj "Pesem giba" se počasi izteka. Gost današnje oddaje je revolucionar in iskalec novih poti, francoski koreograf Maurice Bejart, z njim pa najboljši baletni ansambel modernega baleta "Balet XX. stoletja".
Bejart sam pravi, da mu ni do koreografiranja posamezne, lepo zaključene in oblikovane plesne točke, ampak bi rad v plesu izrazil človeka samega, njegovo bitje in žitje, njegov odnos do tega in onega sveta, do religije, do umetnosti. Kako je svoje delo prelil v plesne korake, boste videli v baletu "Posvečenje pomladi", ki ga je postavil na glasbo Igorja Stravinskega.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
A-HA Hunting High and Low-LP
Trio A-Ha prihaja iz Norveške in je verjetno prva tamkajšnja skupina, ki je dosegla izreden uspeh na svetovni ravni in dokazala, da .tudi na skandinavskem otoku ne primanjkuje glasbenih talentov. »A-ha«, je baje rekel znani diskografski producent: »Fantje res dobro igrajo!« Od tod torej ime A-Ha. Prvi in do sedaj edini izdani album je Hunting High and Low, nosilni hit pa je Take On Me. Trio A-Ha je s to pesmijo osvojil najprej ameriško glasbeno tržišče, po Ameriki pa se je uspeh nezadržno razširil še po vseh evropskih državah. Zaslugo za ta neverjetni exploit lahko pripišemo tudi odličnemu video-clipu, ki ga je skupina posnela pod vodstvom režiserja Steva Barro-
na, lastnika in producenta znane hiše Limelight. Pal Waaktaar, avtor skoraj vseh pesmi in obenem kitarist ter klaviaturist, Magne Furuholmen tudi na klaviaturah in Morten Market vokalist so odlično posneli prvo LP ploščo, ki vključuje tako počasne in melodične skladbe, kot energične in ritmično komplicirane melodije, v katerih se dobro poslužujejo elektronskih efektov. Njihov stil je torej »techno-pop« in trio A-Ha bi lahko primerjali s skupinami kot so Tears for Fears ali pa Propaganda. Vsekakor so A-Ha v tem trenutku brez dvoma eno najlepših in najizvirnejših »severnih« presenečenj na svetovni rock sceni.
Elektrotehna DO Melodija Mengeš
Založba Lipa Koper
Založništvo tržaškega tisVa - Trst
Astra
DO Steklarna Hrpelje
X
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:	.....
Glasujem za: . Moj predlog:	.
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
RAI 1
f Ir RTV Ljubljana
RTV Koper
10.30	Nadaljevanka: Wagner
11.25	TV film: Taxi
12.00	Dnevnik. Kratke vesti
12.05	Halo...kdo igra? Zabavni program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik — Tri minute aktualnosti
14.00	Halo...kdo igra? Zadnji klic
14.15	Pista! Oddajo vodi Maurizio Nic-hetti. Vmes: Walt Disneyeve osebnosti, film: I Bucanieri (pust., ZDA 1958, r. A. Quinn, i. Y. Brinner, C. Heston, C. Bloom)
17.00	Dnevnik. Kratke vesti
17.05	Pista: (2.del) Nato: Disneyeve risanke
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Bandolero (western, ZDA 1968, r. A. V. McLaglen, i. J. Stewart, D. Martin, R. Welch)
22.15	Dnevnik
22.25	Leonard Bernstein dirigira West side story
24.00	Nočni dnevnik
00.15 Zapisi o Japonski
13.00	Dnevnik — Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik. Kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem. Vmes: Super G in elektronske igre
15.15	Kviz: Il tiro mancino
16.00	Šola in vzgoja: Odkrivanje dežel v Italiji (6.del)
16.30	Pane e marmellata — Otroška oddaja. Vmes: ris. Clorofilla dal cielo blu
17.30	Dnevnik. Kratke vesti
17.40	Sereno variabile — Informativni spored
18.30	Dnevnik — Večerni šport
18.40	TV film — Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik — Šport
20.30	Nadaljevanka: Lord Mountbatten, l'ultimo viceré — (2.del)
21.55	TV film — Squadriglia top secret
22.45	Nočni dnevnik
0.10 Film: Il nemico (krim., Ital., 1943, r. G. Giannini, i. E. Maltagliati, P. Borboni)
13.00	Nadaljevanka: Krištof Kolumb
14.10	Mednarodno teniško prvenstvo
17.05	Dadaumpa. Glasbeni spored Teatro 10
18.10	L orecchiocchio. Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik: vsedržavne in deželne vesti
19.10	Deželne vesti
19.35	Emigracija — (2. del)
20.05	Šola in vzgoja. Arheologija: Zakladi faraonov - (1. del)
20.30	Pirandello: L'abito nuovo — trode-
janka (r. Eduardo De Filippo) 23.20 Dnevnik 23.55 Šola in vzgoja: Banka
Iz filma Bandolero — RAI 1 ob 20.30
9.00	TV mozaik. Tednik
10.00	Pesem giba: Francoska avantgarda. Maurice Bejar in in balet XX. stoletja
15.55	TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke. Zakaj, zakaj
17.45	Nadaljevanka: Merlin - 6. del
18.15	Izobraževalna serija: Stres in posa- ' meznik - 2. 'del
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Avtomanija - 1. del angleške dokumentarne serije
20.55	Propagandna oddaja
21.00	Ameriška nanizanka: Pod krinko, 9. del
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Atentat
14.15	TV novice
14.25	TV film: Uboga Klara
15.10	Film: Jules in Jim
17.00	Otroški program
18.30	TV film: Pacific intera, airport
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji boste med drugimi prispevki lahko gledali:
TRST — Predstavitev grafičnih map Pi-era Conestaba in Edija Žerjala v TK galeriji
ŠTEVERJAN — Dejavnost občinske knjižnice
NABREŽINA — Še o praznovanjih ob 2000-letnici kamnolomov
19.30	TVD Stičišče
19.50	Odprti prostor
20.30	Nadaljevanka: V senci velikega Inasta
21.35	Časovni stroj
22.20	TVD Vsedanes
22.30	Film: Policija ne odpušča (ig. Gloria Grahame, Scott Brady)
FJŽ CANALE 5
8.35	TV film: Alice
8.55	TV film: Fio
9.00	TV film: Una famiglia americana
9.50	TV film: General Hospital
10.45	Kviz: Facciamo un affare
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito
13.30	TV roman: Sentieri
14.25	TV roman: La valle dei
pini
15.20	TV roman: Così gira il mondo
16.15	TV film: Alice
16.45	TV film: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Zero in condotta
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	TV film: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag
20.30	Nadaljevanka: Dynasty
21.30	TV film: Hotel (ig. J. Brion, C. Selleca)
22.30	Maurizio Costanzo Show
00.30 Film: Il silenzio (dram., 1963, r. I. Bergman, ig. I. Thulin, G. Lindblom, J. Lindstròm)
Q&/ RETEQUATTRO
8.30	TV film: Soldato Benjamin
9 00 Novela: Destini
9.40 TV film: Lucy Show
10.00	Film: Uomini e lupi (pust., 1956, r. G. De Santis, ig. Y. Montand, S. Mangano)
11.45	Magazine
12.15	TV film: Mammy fa per tutti
12.45	Otroški spored: Ciao ciao - risanke
14.15	Novela: Destini
15.00	Novela: Agua viva
15.50	Film: La figlia di Caino (dram., 1955, r. J. Ferrer, ig. J. Allyson, J. Ferrer)
17.50	TV film: Lucy Show
18.20 TV film: Ai confini della notte
18.50	TV film: I Ryan
19.30	TV roman: Febbre d’amore
20.30	Nagradna oddaja s Cla-udiom Lippijem: Il buon paese
23.00	TV film: Mash
23.30	TV film: Cassie and Co.
00.30 TV film: Ironside
01.30	TV film: Mod Squad
<^> ITALIA 1______________
8.30 Gli eroi di Hogan 8.55 TV film: Sanford and Son
9.20 TV film: La casa nella prateria
10.10 TV film: Galactica 11.00 TV film: La donna bionica
11.50 TV film: Quincy
12.40	TV film: Agenzia Rock-ford
13.20	Tutto per denaro - Help
14.15 Deejay Television
15.00	TV film: Ralph Super-maxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn: Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro - risanke
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	TV film: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole, dolce Memole
20.30	Film: Piedone d’Egitto (pust. It. 1980, r. Steno,
i.	Bud Spancer, E. Cannavaie)
22.40	A tutto campo — Športna rubrika
23.40	TV film: Cannon
0.30 TV film: Strike force
1.20	TV film: Quincy
fgroisM telepadova
13.Q0 Risanka: Devilman
13.30	Risanka: Gigi la trottola
14.00	Novela: Anche ì ricchi piangono
14.30	Novela: Innamorarsi
15.00	Novela: Andrea Celeste
16.00	Risanka: Golion
16.30	Risanka: Calvin
17.00	Risanka: Super Book
17.30	Risanka: Lamù
18.00	Risanka: Devilman
18.30	Risanka: Gigi la trottola
19.00	Novela: Carmin
20.00	Risanka: Candy Candy
20.30	Film: Il domestico (kom. , i. Landò Buzzan-ca)
22.30	Športna oddaja : Euro-calcio
23.30	TV film: Missione impossibile
TELEFRIULI
12.30	TV film: La famiglia Smith
13.00	Risanka: Lamù
13.30	Novela: Senorita Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	Novela: Senorita Andrea
20.30	Rubrika: Le circoscrizioni
20.30	TV film: La grande barriera
22.15 Nočne vesti
22.45 TV film: Ultimo indizio
01.00	Lahko noč Furlanija
j	TELEQUATTRO~
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 —
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček — Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri — Lahka glasba; 13.20 Naša pesem 1984: Akademski pevski zbor "F.Prešeren" iz Kranja — Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 15.45 Postni govor; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva — Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 — 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
13.30	Od melodije do melodije: 14.05 Amaterski zbori tekmujejo; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes radio jutri; 15.10 —
15.25	Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . ;18.15 Gre- ' mo v kino; — 19.00. Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in
odemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Odaja o morju in pomorščakih; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00 — 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev — mladi na valu Radia Koper; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov — Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Poletje ' 86 z Radiom Koper in Kompasom; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 DY tour adventure; 10.35 Vstop prost; 10.50 Poletje ' 86 z Radiom Koper in Kompasom; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Poletje ' 86 z Radiom Koper in Kompasom; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Kultura in umetnost;
15.45	— 18.30 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijski oder; 16.15 Poje skupina La Vera Romagna; ; 17.15 Poletje '86 z Radiom Koper in Kompasom; 17.45 Glasba; 18.10 Evergreen ; 20.00 — 6.00 Nočni program Radia Koper.
Stališče občinskega sveta pred deželno konferenco
Gorica išče izhod iz obrobnosti v gradnji novih cestnih povezav
Drevi v Kulturnem domu v Gorici
Kulturna in športna prireditev ob mednarodnem prazniku žensk
Po več kot peturni, živahni in mestoma polemični razpravi, je občinski svet v Gorici predsinočnijim izoblikoval skoraj enotno stališče o celotni problematiki prometnih povezav med našim mestom in širšim prostorom. To stališče bo župan Scarano zastopal na deželni konferenci o prevozih, ki bo, z udeležbo ministra za prevoze Signorileja, 20. in 21. t.m v Trstu.
Izhodišče razprave je bil dolg osnutek poročila župana Scarana, v katerem so zaobjete dokaj podrobne analize stanja in perspektiv razvoja vsake od pomembnejših cestnih vpadnic in drugih prometnih povezav ter h> frastruktur. Do zaključnega glasovanja je prišlo, potem ko je svetovalec Brunello (PSI) v imenu večine predlagal resolucijo v odobritev osnutka županovega poročila. Komunisti, ki so med razpravo izrazili nekoliko različna gledanja na nekatere probleme, so predlagali nekaj popravkov. Da bi dosegli enotno stališče, so sklicali sestanek načelnikov svetovalskih skupin, ki so dosegli sporazum ~6 zaključnem besedilu. Deloma so sprejeli nekatere popravke, tako da je občinski svet — z izjemo samega predstavnika Zelenih Fiorellija, ki iz ekoloških razlogov nasprotuje gradnji novih
cest — soglasno odobril sklepni dokument.
Kakšno bo torej stališče goriške občine na deželni konferenci? Izhodišče analize je v ugotovitvi, da lahko Gorica premosti sedanjo marginalnost glede na velike prometne poti z gradnjo primernih prometnih povezav, predvsem ob upoštevanju pomembne mednarodne vloge, ki jo lahko ima mesto. Poudarek pade na prometno os vzhod-zapad, za uresničitev katere se kot nujen predpogoj postavlja u-resničitev avtoceste Vrtojba - Razdrto. Poleg tega bi za razvoj tovornega postajališča pri Štandrežu bilo treba v njem uresničiti t.i. brezcarinsko območje.
Drug problem so cestne povezave proti Tržiču in Vidmu. Hitra prometna zveza med avtoportom in tržiškim pristaniščem se lahko omogoči z razširitvijo državne ceste skozi Dol (načrt iz leta 1984 napoveduje pri gradnji dveh tunelov pri Jamljah in Palkišču, viadukta in drugih posegih strošek 22 milijard) ali z liberalizacijo prometa na avtocestnem odseku Vileš - Lisert. Komunisti nasprotujejo prvi rešitvi sklicujoč se na ekološke razloge. V sklepnem besedilu so zato z večino dosegli kompromisno stali-
šče: da liberalizaciji avtocestnega odseka (za kar se ogrevajo tudi v Tržiču, ker bi nadomestila gradnjo obvoznice), ki bi omogočila posodobitev ceste skozi Dol brez pretiranih posegov. Večinske stranke so namreč za razširitev te ceste, vendar z ekološko »nebolečimi« posegi in navajajo kot primer novi most čez Vipavo.
Za povezavo z Vidmom je bila poudarjena potreba po uresničitvi državne ceste 56 bis, saj je stanje na sedanji cesti nevzdržno. Pri uresničitvi načrta pa je treba čimbolj omejiti škodo, ki bi jo gradnja ceste povzročila v kmetijstvu. Nadaljnja točka sklepnega dokumenta obsega zahtevo naj avtocestni priključek Štandrež - Vileš dobi status in značilnosti prave avtoceste.
Govor je bil tudi o železniških povezavah, ki se lahko močno razvijejo s podvojitvijo proge med Redipuglio in Krminom. Sprejet je bil tudi komunistični popravek z zahtevo po okrepitvi goriške železniške postaje in povezave z jugoslovanskim omrežjem. Občinski svet se je tudi izrekel za povečanje obsega letalskega prometa in, v dolgoročnem obdobju, za pozornost uresničljivosti vodne poti Soča - Sava - Donava.
Vrsta kulturnih prireditev in družabnosti je bila te dni v raznih krajih na Gorišktim ob mednarodnem prazniku žena. Drevi, s pričetkom ob 20.30 pa bo v Kulturnem domu v Gorici osrednja prireditev z bogatim kulturnim in športno-rekreacijskim sporedom. V veliki dvorani Kulturnega doma bodo udeleženci najprej prisluhnili otroškemu pevskemu zboru KD Oton Župančič iz štandreža pod vodstvom Elde Nanut, zattim pa recitalu »Ljubezen ogenj je« v izvedbi dramskega odseka KD Sovodnje ter gojencev šole Glasbene matice iz Sovodenj. Poleg kulturnega sporeda bo v prvem delu prireditve tudi priložnostni nagovor o pomenu praznovanja 8. marca.
Udeleženci se bodo zatem preselili v telovadnico Kulturnega doma, kjer bedo kotalkarji ŠKD Vipava izvajali zelo zanimivo kotalkarsko revijo. Izvajali bodo v glavnem program, s katerim so nastopili kar dvakrat v občinski telovadnici v Sovodnjah in poželi zelo velik uspeh.
Osrednjo proslavo 8. marca v Gorici sta pripravili Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenskih športnih društev, pomenljivo pa je predvsem dejstvo, da bo kulturno in športno središče v Gorici prvič v celoti in v enem večeru gostilo pomembno manifestacijo, najprej kulturni del programa v veliki dvorani, zatem pa
še prijetno športno in rekreativno prireditev v telovadnici.
»La cortigiana« drevi v Verdiju
V	Verdijevem gledališču v Gorici bo drevi na sporedu zadnja letošnja abonmajska predstava. Ob 20.30 bo nastopilo Stalno gledališče iz Bočna s komedijo Pietra Aretina »La cortigiana« (Dvorjanka). Komedija, ki jo je Aretino napisal leta 1525, objavil pa šele kakih deset let kasneje v Benetkah, ne predstavlja zgodbe ženskega lika, kakor bi bilo mogoče sklepati iz naslova, ampak prikazuje življenjske navade in razvade, zmedo in druge značilnosti večnega mesta v začetku 16. stoletja.
V	glavnih vlogah nastopajo Francesca Benedetti, Antonio Salinas, Giulio Pizzirani, Andrea Bosic, Enzo Tur-rin in Paolo de Vita. Režija Marco Bernardi.
prireditve
KD Sovodnje vabi jutri, 15. t.m., ob 20.30, na veseloigro »Anbot je bjeu« v izvedbi KD Boršt - Zabrežec. Gostovanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Pri Sv. Ani dokončan
sodobni trgovski center
Območje Sv. Ane bo v prihodnjih mesecih končno imelo sodobni trgovski center, o katerem je govor že precej let. Končana je namreč gradnja objekta, ob Ul. Garzarolli, kjer bo velika samopostrežna trgovina Delavskih zadrug z okrog 900 kvadratnimi metri prodajne površine in dovolj prostora še za kakih deset specializiranih trgovin in uradov. Govor je o ureditvi lekarne in poštnega u-rada. Sodobni trgovski center je
zgradilo podjetje COPEGO, v sredo popoldne pa je bil ogled objekta in posameznih prostorov, ki jih bodo zdaj začeli opremljati in urejati. Po blagoslovitvi in simboličnem rezanju traku je bila še krajša slovesnost z govorom poverjenega upravitelja CO PEGO Danila Nanuta, goriškega župana Scarana in predsednika Delavskih zadrug Rovatti ja.
Center so pričeli graditi oktobra leta 1984.
Kabaret in drugo na akademskem partyju
Nastop kabaretne skupine, zabavne oddaje »1. zamejske kabelske televizije«, glasbo, piano-bar in še kako presenečenje. Vse to ponuja jutrišnji akademski gala party, ki ga od 21. ure dalje prireja v goriškem Kulturnem domu klub slovenskih študentov Unifax.
Fantazija naših študentov je oblikovala res pester program večera, za vsak okus, vendar z izrazito ironično in — zakaj ne? — malce goliardično oznako. Vstop na prireditev, ki se bo istočasno odvijala v vseh prostorih Kulturnega doma, je samo z vabili, ki so na razpolago pri članih akademskega kluba.
Fotografska razstava v Doberdobu
V	prostorih Kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo jutri odprli razstavo čmo-belih-fotografij z naslovom »Zakaj v tej pokrajini kameniti«. To bo prva skupinska razstava fotografij članov fotografskega odseka doberdob-skega kulturnega društva.
V	zadnjih letih se je število članov foto-kluba povečalo, kar je privedlo do zamisli, da bi z razstavo konkretno pokazali občinstvu, kako je lahko privlačen kraški svet v čmo-beli tehniki.
Otvoritev razstave ho jutri ob 19. uri. Fotografije bodo na ogled ves teden db 23. marca, vsak dan od 18. do 20. ure, v nedeljo pa tudi od 10.00 do 12.30. (m.j.)
V GORICI — KORZO ITALIA 68
Rajonski svet v Podgori odločno proti ukinitvi italijanske šole
Podgorci so odločno proti nameravanemu zaprtju osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v tem kraju. To so jasno povedali ' tudi na zadnji seji rajonskega sveta, v sredo zvečer, ki je bila skoraj v celoti namenjena obravnavi tega zelo občutenega vprašanja. Seje rajonskega sveta se je udeležil tudi goriški občinski odbornik Obizzi, ki je pojasnil stališče in prizadevanja občine, vendar obenem o-pozoril tudi na različne pristojnosti občine in šolskega skrbništva.
Zaključke daljše razprave o ohra nitvi šole z italijanskim učnim jezikom v Podgori so strnih v dokumentu, ki ga bodo poslali šolskemu skrbništvu, didaktičnemu ravnatelju, gori-škemu županu in pristojnemu odborniku. V pismu se člani rajonskega sveta zavzemajo za to, da se matična šola v Podgori ohrani, kljub temu da je število otrok zelo omejeno.
Sklicevanje na ekonomske razloge je po mnenju rajonskega sveta neutemeljeno, kajti šola z italijanskim učnim jezikom je nastanjena v istem poslopju, kjer je tudi šola s slovenskim učnim jezikom, ki bo še nadalje odprta. Stroški za vzdrževanje poslopja, čiščenje in ogrevanje bodo v glavnem enaki, ne glede na to, ali bosta v stavbi dve ah ena sama šola. Podgorci nadalje opozarjajo, da je občina pred nekaj leti uporabila znatna denarna sredstva za popravilo in posodobitev poslopja in se vprašujejo, ali je bil ta poseg sam sebi namen. Med razpravo je bilo slišati tudi stališča, naj bi matično šolo v Podgori v vsakem primeru ohranili, če pa je treba zapirati šole, naj bi zaprli tiste, ki so nastale kasneje, za-
Tajništvo sindikata kovinarjev FIOM-CGIL zelo neugodno ocenjuje srednjeročni načrt investicij, ki ga je pripravila ustanova Fincantieri za tržiško ladjedelnico. V treh letih naj bi za investicije namenih skupaj o-krog 28 milijard lir, takoj razpoložljivih pa je le okrog 6 milijard.
Omenjena sredstva so odločno nezadostna, če se hoče v tržiškem podjetju dejansko izvesti načrt posodobitve, ki je osnovni pogoj za zagotovitev konkurenčne sposobnosti podjetja, kjer so v poldrugem desetletju posvečah premalo pozornosti in naložili premalo sredstev v tej smeri. Na podlagi načrta, ki ga je izdelala ustanova Finmare, bi lahko sklepali, da še ni bila opuščena u-smeritev izpred nekaj let in na podlagi katere naj bi proizvodnjo v tr-žiški ladjedelnici drastično skrčih. Take so ocene in ugotovitve pokrajinskega tajništva FIOM-CGIL, ki je pripravilo svoj protipredlog.
Nesreča pri letališču
V trčenju med dvema avtomobiloma na državni cesti proti Trstu se je včeraj popoldne kmalu po 14.30 v bli-
radi novih potreb. V takem položaju je recimo šola pri Madonnini in šola v naselju ljudskih hiš pri pevmskem mostu. Slišati je bilo tudi sklicevanje na nekdanjo pohtično-upravno avtonomijo Podgore, ki je bila kot samostojna občina ukinjena in priključena Gorici. V novem (in sedanjem) statusu pa naj bi ohranila na svojem območju nekatere osnovne storitve, med temi tudi šolo.
O šoli bodo spet razpravljali 20. t.m., ob 20. uri in sicer na javni skupščini. Potekala bo v prostorih šole, ob udeležbi staršev, učiteljev in nasploh Podgorcev.
Naj ob koncu omenimo še, da je rajonski svet pred nekaj tedni dal pobudo za peticijo proti zaprtju šole. Podpisalo jo je nad 500 občanov, odgovora s strani šolskega skrbništva pa ni.
• Državna knjižnica v Gorici, Ul. Mameh 12, je za občinstvo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12.30.
Večer o sodobni furlanski literaturi
V okviru ciklusa predavanj o raz-ličnih kulturnih komponentah v goriški stvarnosti bo drevi, v deželnem avditoriju večer posvečen dvema furlanskima ustvarjalcema:	Rodolfu
Carrari in Francu de Gironcohju. O njiju bo govoril prof. Eraldo Sgubin, šolnik in odhčen poznavalec furlanske hterature in kulture nasploh. Predavanje bo ob 18. uri.
zini mirenskega letahšča ponesrečila 58-letna Slavica Mozetič z bivališčem v Mirnu, št. 100. Na kraj nesreče je prihitel rešilec Zelenega križa, ki je Mozetičevo prepeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so ji ugotovih pretres možganov ter rane in udarce, predvsem po glavi s prognozo okrevanja v desetih dneh, ter jo premestih v bhžnjo šempetrsko bolnišnico.
razna obvestila
Združenje malih in srednjih .industri jcev ter zbornica''komercialistov prirejata danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Goriške hranilnice v Carduccijevi ulici 2 posvet o zakonu št. 26 z dne 29.1.1986 »Paket Altissimo«. Uvodno poročilo bo imel poslanec Luciano Rebulla.
____________izleti____________
Društvo slovenskih upokojencev priredi na velikonočni ponedeljek, 31. t.m., izlet v Cerkno s kosilom in prosto zabavo. Vpisovanje od ponedeljka, 17., do srede, 19. t.m., med 10. in 12. uro na sedežu v Ul. Croce in pri poverjenikih po vaseh.
Prejšnji petek je o gradeškem pesniku Marinu predavala prof. Edda Serra, prihodnje predavanje pa bo posvečeno bizjaškemu kulturnemu u-stvarjalcu SUviu Dominiju.
včeraj-danes
Iz forižkega matičnega urada
Od 2. do 8. marca 1986.
RODILI SO SE: Alessandro Bia-siotto. Matija Miloceo, Emanuele Cava, Marco de Fomasari, Erica Maz-zon, Giuho Bemt, Jamil Braida, Giuseppe Finelh, Simona Dragonetto.
UMRLI SO: 96-letna upokojenka Maria Pecorari, 76-letna upokojenka Carolina Cordone vdova Vitaghano, 63-letni upokojenec Redento Pontel, 99-letna Beatrice Pahich de Karburg vdova Cohetti, 80-letna upokojenka Italia Domini, 80-letna upokojenka Angela Mosetti, 59-letna upokojenka Vera Tomšič vdova Franđohč, 72-letni upokojenec Riccardo Milocco, 63-letni zdravnik Severo Gentilini, 71-letni upokojenec Aldo Paganelli, 61-letni trgovec Virgilio Princi, 73-letni upokojenec Angelo Cravos, 61-letni upokojenec Giuseppe Paladino, 74-letna upokojenka Paimira Bolzan vdova Bolzan, 80-letna upokojenka Graziella Puia, 90-letna Annamaria Sclauzero vdova Co-pulutti, 86-letna upokojenka Maria Rožič vdova Fabjan, 82-letna Ersiha Gumar, 89-letni upokojenec Pietro Cecot.
OKLICI • strojni inženir Franco Brai-dot in trgovska potnica Rita Trombetta, uradnik Salvatore Tropea in uradnica Maria Rosaria Caghari.
POROKE: šofer Gianfranco Bensa in uradnica Marisa Pelesson.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »La cortigiana«. Predstava Stalnega gledališča iz Bočna.
CORSO 18.00—22.00 »II gioiello del Nilo«. M. Douglas, K. Turner.
VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo orge in casa Cogan . . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Amici miei atto III«.
COMUNALE 17.15—21.45 »Ginger e Fred«. Režija Federico Fellini.
Nova Gorica in okolica
DESKLE 19.30 »Konec vojne«.
SOČA 18.00—20.15 »Oče na službenem potovanju«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel-4438.’.
POGREBI
Danes v Gqrici ob 9.30 Emma Vil ler iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Napovedane investicije nezadostne
Dva naša umetnika v tržaških likovnih galerijah
Retrospektivna razstava Roberta Hlavatyja
Žlahtna grafična dela Zore Koren Skerk
Čeprav je znani tržaški slikar đr. Robert Hlavaty umrl že pred štirimi leti, se razstave njegovih del še' vedno ponavljajo. Štiri leta zapored je razstavo priredilo opensko Slovensko kulturno društvo Tabor v domačem Prosvetnem domu, sedaj pa se lahko srečamo s Hlavatyjevo umetnostno zapuščino v galeriji — delavnici »11 Bastione« v Ulici Felice Venezian, kjer so odprli retrospektivno razstavo njegovih akvarelov v soboto zvečer.
Govoriti o Hlavatyjevem akvarelu je malone odveč, saj je znano, da je bil najboljši akvarelist ne le v Trstu in slovenskem zamejstvu, pač pa tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Prav tako je znano, da je zelo rad slikal morje in obmorske motive, vendar mu je daleč največ motivov nudil naš in hkrati njegov Kras, v katerega je bil zaljubljen. Sicer pa je glede tega znani slovenski likovni strokovnjak Janez Mesesnel pred leti med drugim zapisal tudi tole: »Hlavaty je prefinjen in občutljiv opazovalec, ki je posvetil svojo pozornost in svojo ljubezen deloma obmorskemu mestu in obmorskim krajem, vendar pa predvsem Krasu, ki se nam ob spreminjanju letnih časov kaže v svojih stalno se spreminjajočih barvah«.
Vse to velja tudi za sedanjo raz-
stavo njegovih del v tržaški galeriji, le da bi glede motivike morali dodati tudi nekaj akvarelov, ki nam kažejo na primer Škocijan, Ricmanje, opensko Brdino in še kak drug značilen kraj, ki ne spada v gornjo motiviko.
Sicer pa bi mogli in tudi morali za sedanjo razstavo reči, da je bogata ne le po številu razstavljenih del, saj je na stenah galerije ter v mapi na ogled in na voljo občinstvu kakih petdeset del, pač pa tudi zato, ker se na tej retrospektivni razstavi dr. Robert Hlavaty kaže v več svojih ustvarjalnih in razvojnih fazah.
Tu imamo dela, ki spadajo v mojstrovo nekoliko starejšo fazo, ko je bila njegova figurativnost še močno izrazita, pa tudi dela iz njegovega zaključnega obdobja, ko se je močno približal abstraktnosti. Slednjih del je sicer le nekaj in so torej številnejša figurativna, dokazujejo pa mojstrovo izrazno spretnost oziroma sposobnost, saj je tudi za zelo skopimi potezami očiten Kras v vsem svojem jesenskem ali zimskem vzdušju. Na tej razstavi pa je očitna tudi Hlava-tyjeva sposobnost, da često z razmeroma skopo barvno lestvico veliko pove, pa naj gre za zasnežene zimske motive ali za sicer barvno bogato kraško jesen.
(Fre)
V tržaški galeriji Cartesius so minulo soboto odprli razstavo novejših grafičnih stvaritev Zore Koren Škerk, ki si je svoje likovno znanje pridobivala postopoma, pri različnih učiteljih in mojstrih v Trstu in Benetkah. Rezultati niso izostali, saj je doslej razstavljala na različnih koncih sveta, v Evropi, Aziji in Ameriki, ter prejela za svoje dosežke številna priznanja in nagrade.
Tudi tokrat se Zora Koren Škerk predstavlja kot avtorica z izoblikovanim osebnim slogom, za katerega sta značilna temeljito obvladanje risbe in poglobljeno poznavanje zakonitosti procesa grafičnega odtiskovanja. Njene podobe so kompozicijsko dognane, barvno uglašene v smislu prilagoditve kolorita specifičnim grafičnim učinkom in zasnovane s posluhom za pravo razmerje med čisto vizualnimi in pripovednimi sestavinami.
Ro oblikovni plati se torej soočamo s klasično grafiko v najboljšem pomenu oznake, z načinom likovnega mišljenja, ki se v bistvu navezuje na pridobitve umetniških smeri 20. stoletja, ne da bi se spuščala v tvegana eksperimentiranja in spogledovanja z dejanskimi in namišljenimi »a-vantgardami«. Hkrati so ta dela izrazito »ženska«, pretanjena v izved-
bi in prežeta S svojevrstnim čustvenim, kontemplativnim nabojem. V vsebinskem oziru pa umetnica Postavlja v ospredje simbolno noto svojih kompozicij, ki jih v mnogoterih asociativnih in podpomenskih različicah povezuje ideja časa kot zavezujoča prvina človekovega bivanja. To idejo razberemo neposredno, prek nenehno se ponavljajočih upodobitev ur, urnih številčnic in drugih naprav za merjenje časa, a tudi posredno, kot reminiscenco na minevanje, na neizbežni tok porajanja in izginevanja, ki ga simbolizira patina, s katero so prekriti upodobljeni predmeti.
Prav z izbranimi grafičnimi postopki škerkovi uspeva preliti izhodiščno misel oziroma njene pripovedne odtenke v pretanjen likovni organizem, ki vznemirja tako gledalčeve čute kot njegov spominski, doživljajski in meditativni potencial. Z uskladitvijo o-blike in vsebine vzbuja avtorica v gledalcu estetsko ugodje, ki ga lahko najdemo pravzaprav v vseh klasičnih umetniških stvaritvah. V žlahtnih grafičnih delih Zore Koren škerk je klasičnega občutka za skladnost in pravo mero dovolj: prav zategadelj pa imajo tudi globoko humanistično vrednost.
BRANE KOVIČ
pismo uredništvu
Še k Prešernovi proslavi
Zadovoljen sem, da so organizatorji zadovoljni s svojo Prešernovo proslavo (osrednja Prešernova proslava v Kulturnem domu) in zelo mi je žal, če sem s svojo pisarijo kakorkoli in komurkoli zagrenil to zadovoljstvo. Namen mojega pisanja bi bil bolje razviden prav iz stavka, ki je verjetno zaradi preobsežnosti mojega članka izpadel: »Po celem svetu se velika večina ljudi ukvarja (vsaj kot poslušalci) z lahko glasbo — resna glasba je povsod v manjšini; gre le za to, da rečemo bobu bob in popu pop; gre za to, da našo mladino pravilno informiramo o sodobni glasbi.« In tako sem z zadovoljstvom prebral, kar je o Prešernovi proslavi napisal Ace Mermolja (Primorski dnevnik, 23. feb. 86; po prejemu — vendar pred objavo mojega članka). Mermolja namreč uporablja povsem pravilno izraze »kabaretna atmosfer ra«, »kabaretistični skeč« in »lahka glasba«. Osebno ne bi želel nobenemu kratiti pravice, da Prešerna proslavlja na tak način, če se mu pač to zdi umestno.
Prav tako ne mislim polemizirati o raznih trditvah gospoda podpredsednika Vojmira Tavčarja. Ni mi do takih besednih pingpongov — če koga zanima, kaj sem rekel in česa nisem rekel, lahko ponovno prebere moj članek (Primorski dnevnik, 28. 2. 86).
Po prazničnem vzdušju, ki je za nami, ostajamo pred dejstvi: Slovenci v Trstu nimamo šole za komponiranje, Slovenci v Trstu nimamo mladih koncertantov. Imamo seveda talentirane in pridne mladeniče — kot smo jih imeli tudi v preteklosti. A zdi se, da je za Slovence v Trstu edino primerna le lahka glasba v vseh svojih variantah. Kaj misli o tem gospod Vojmir Tavčar, podpredsednik ZSKD? Kaj misli ZSKD storiti za to, da bomo Slovenci v Trstu enakopravni tudi v resni glasbi?
MILOŠ PAHOR
revije
SODOBNOST - 2
Izšla je druga letošnja številka revije Sodobnost, katere urednik je Ciril Zlobec. Uvodni prispevek je napisala Helena Grandovec v obliki intervjuja z Evaldom Fliserjem, avtorjem številnih potopisnih uspešnic. Nadalje so v tej številki objavljene poezije in proza številnih predstavnikov najmlajše generacije literarnih u-stvarjalcev, Katja Špur in Marius Oros pa nam predstavljata tri romunske umetnike: Ioana Alexandruja, A-driana Popescuja ter Vasilija Sava. V drugem nadaljevanju prispevkov ob stoletnici rojstva Izidorja Cankarja se to pot oglašajo Marjan Dolgan, Milček Komel j, Frane Jerman, Peter Krečič in Ida Tomše. V rubriki Av-‘■•'i j' in knjige František Benhart raz-- '1'i'em romanu Branka Gradišnika Leta.
Pogovor z grafikom Marjanom Kravosom
Vsaka razstava je priložnost za osebno preverjanje
Marjana Kravosa uvrščamo med najbolj poznane mlade umetnike iz zamejstva. Po maturi na znanstvenem liceju je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tu diplomiral. Nadaljeval je štulij na grafični specialki pri prof. Debenjaku, Pogačniku in Borčiču. Ukvarja se z grafiko in scenografijo. Prisoten je bil na številnih razstavah doma, po Evropi in v ZDA. Prvih zametkov grafične umetnosti pa se je, kot številni drugi, naučil pri pokojnem prof. Černigoju.
Zakaj-se je po tvojem mnenju med zamejskimi umetniki še najbolj uveljavila grafika? Morda zato, ker je dobršen del naše generacije bil deležen mentorstva prof. Černigoja?
Brez dvoma je prav to vzrok. Prof. Černigoj nas je znal na svojstven način približati likovni umetnosti. Danes se veliko govori o njegovi izjemni ustvarjalnosti, o njegovi genialnosti, vendar je treba poudariti, da je bil Černigoj avantgarda tudi v pedagoškem smislu. Prijetno sem bil presenečen, ko sem ravno te dni prebral zapis o Avgustu Černigoju v neki slovenski reviji in zasledil odstavek, ki govori prav o tej profesorjevi zaslugi: »Deco, mlade ljudi je treba navajati na povsem samostojno konstruiranje modela, ki živi samo v fantaziji, vcepiti mu ljubezen do materiala, pa naj bo kakršenkoli, — to je lepa, življenjska naloga . . .« Tistim, ki smo si likovno umetnost izbrali za poklic, grafika ni bila več tuja, po Černigojevem mentorstvu smo znali iz igre priti do končnega izdelka, vedeli smo, da moramo kon-
cept grafike obvladati, vse ostalo pa je samo nadgradnja. Po drugi strani pa igra pri tem veliko vlogo tudi ljubljanska Akademija ali ljubljanska šola, ki je prodrla v svet in si zaslužila ugled prav z grafiko. Jakac je na primer bil med pn vimi pobudniki grafičnega bienala, skupaj s Pogačnikom in Debenjakom. Vsi, ki smo tam študirali pa smo občutili to simbiozo med Akademijo in bienalom.
Do pred kratkim si razstavljal v tržaški galeriji »II Rinoceronte«, razstavljal pa si že drugod in tudi v tujini. Je v tem kaka razlika, ko se srečuješ z drugačno mentaliteto, morda celo z drugačnim pristopom do umetnosti?
Vsaka razstava je predvsem preverjanje samega sebe. Povsod namreč imaš določene odmeve, pa naj bo to doma ali v tujini, le da na tujem ne poznaš zahtevnosti publike, morda poznaš samo določeno situacijo in sam skušaš najti svoj prostor v tej situaciji. Največkrat je razstava v tujini stvar prestiža, običajno pa nisi na takih razstavah prisoten iz stoterih vzrokov, zato sploh nimaš stika s publiko. Prepričan sem, da je prav stik s publiko najbolj pomemben; nekaj ti da, nekaj pa ji ti pustiš. Bržčas je razlika med raznimi oblikami razstav prav v tem.
Je morda katera razstava, ki se je najraje spominjaš?
Ne vem, morda so to prve razstave, ko je bilo v meni še malce začetniške treme, kot se to dogaja pri vseh. Takrat si od obiskovalcev, pred-
vsem pa od kritike nekaj pričakuješ, morda veliko, vsekakor pustijo prav tista prva srečanja z javnostjo prijetnejše občutke. Takrat spoznavaš, da je med umetnikom - delavcem in publiko neka nevidna nit, neko pretakanje, ki nekako razbija sivino vsakdanjosti.
Kakšna zadoščenja pa ti daje delo scenografa?
S scenografijo si vezan na ekipno delo, pogojuje te prostor, v katerem moraš delati, prav tako te omejuje literarni tekst, dinamika igre. Važno je predvsem, da se teh osnov držiš bolj ali manj prefinjeno ali grobo. Že profesor Černigoj nas je učil, da scenografija, ki postane opisno delo, pomeni banaliziranje nekega izraznega sredstva, včasih postane lahko celo nevarna. Tu se moram spet spomniti nanj, na njegove avantgardne nauke. Scenografija ni hvaležno delo, prav zaradi vezanosti, ki sem jo že prej omenil. Konec tav cev, če ne bi bilo gledališča, ne bi bilo niti scenografov. Pretirane sproščenosti pri takem ustvarjanju pa nikakor ni.
Naj za zaključek omenimo še, da bo Marjan Kravos konec marca razstavlja v Bradfordu, na grafični razstavi, ki jo organizira znamenita angleška umetniška galerija Chriestie’s. Na tem mednarodnem srečanju bo prisoten s skupino kakih deset priznanih umetnikov iz Italije in seveda kot edini zamejski Slovenec. Želimo mu, da bi se kar najbolj izkazal.
Razgovor zapisala
MIMA KAPELJ
V Sežani počastili pisateljico Kristino Brenkovo
Kosovelova knjižnica v Sežani je znana po tem, da ne skrbi Le za posredovanje kinjig, temveč iz leta v Mo pripravi tudi vrsto srečanj s pesniki, pisatelji in likovnimi umetniki, ki opremljajo in ilustrirajo knjige. Namen takšnih srečanj je, da se bralci neposredno srečajo z ustvarjalci, se z njimi pogovarjajo in odgovarjajo na mnoga vprašanja, ki se ljudem zastavljajo ob prebiranju knjig. V knjižnici se radi spomnijo tudi življenjskih jubilejev pomembnih pisateljev in pesnikov in tako se ponudi lepa priložnost, da se pripravi razstava njihovih del. Tako je bilo včeraj ko je knjižnica počastila 75-letnico priljubljene mladinske pisateljice Kristine Brenkove.
Kristina Brenkova je ena redkih mladinskih pisateljic, ki je že leta 1939, po opravljenem študiju pedagogike in psihologije na univerzi, tudi doktorirala na temo »Fran Milčinski — vzgojnik«. Ta študija predstavlja za naše mladinsko slovstvo eno tistih del, ki z dokumentarno znanstveno metodo, naslanjajoč se tako na pisateljevo literarno zapuščino kot na sodniške arhive, v katerih se je odražalo pisateljevo delo mladinskega sodnika, prikažejo osebnost Frana Milčinskega ter tesno povezanost njegovega sodniškega, vzgojnega in pisateljskega dela. Ob prebiranju Milčinskega, zlasti njegovih Pravljic, ki so izšle leta 1911 s' krasnimi ilustracijami Gvida Birolle, Pa tudi ob prebiranju njegove — mladinske dramatike, si je Kristina Brenkova izoblikovala svoj lastni literarni svet. Utrla si je lastno ustvarjal-
no pot z dramskimi besedili, kjer v odrski predstavitvi ne vidi samo najnaprednejšega medija umetniških tekstov za otroke, temveč so njeni dram-sld teksti izraz fantazijskega sveta njenih otroških M, a hkrati se nam v teh tekstih zrcali sama osebnost pisateljice Kristine Brenkove.
Njene kratke črtice zbrane v knjigah: Golobje, Sidro in vodnjak, Ko sem bil majhen in Dnevna poročila, se nam zdijo kot šopki spominskih zapisov iz mladostnih let, v katerih pa se ji tudi izpolnijo vse skrite želje, ki so v resničnem svetu neizpolnjene. Kristina Brenkova se v svojem literarnem svetu odziva na vse, kar v življenju doživlja. Če bi hoteli našteti vse njene knjige, ki jih je napisala, bi nastal velik seznam. Zato naj omenim le najpomembnejše, ki so ji dale sloves ugledne mladinske pripovednice, pa tudi literarne kronistke. Poleg že omenjenih knjig: Golobje, Sidro in vodnjak, ne moremo prezreti povesti Dolga pot, ki pripoveduje o deklici, ki je rešila ranjenega partizana; pa Kruh upanja, v kateri govori o Prežihovem Vorancu in njegovi kurirki (pisateljica je bila sama kurirka Prežihovega Voranca v letih 1941, 1942). Priljubljena je zgodba Dobri sovražnikov pes, ki opisuje dečka, ki si je želel velikega psa, da bi ga varoval in mu bil zatočišče v trenutkih stiske. V Partizanski Katarini pripoveduje o babici, ki je sprejela partizana in ga ves čas varovala. V resnici je to zgodba o pisateljinih doživetjih, o nezanesljivosti dni, ki prihajajo, o strahu, da
je tovariši ne bi pozabili.
V knjigi Prva domovina je nanizanih 21 podob iz pisateljičinega najzgodnejšega otroštva v rojstnem kraju. Knjiga je splet spominov in doživetij z vsemi strahovi in grozami, ki so živeli v njeni domišljiji. Pisateljičini opisi so živi in slikoviti, saj nam ta čas otroštva predstavi »kot bogato poetično podobo, poetično v prepletu iskrenih doživetij in doživljanju sveta, pa temnih, senčnih dni sveta in bridkih spoznanj, a vendarle svetlih v žaru mladega življenja«.
Kristina Brenkova v vsem svojem pisanju dokazuje, kako blizu ji je otroški svet, zato je tudi njen jezik vedno naraven, čist in razumljiv. Vse njene besede imajo poln izvirni pomen. Skupaj s svojim junakom Andrejem se v vzajemni ljubezni, razumevanju zavestno upira realnosti, vsemu nelepemu v življenju. V svojem pisanju je Kristina Brenkova vedno optimistična, njene povesti imajo skoro vedno srečen konec — takšna je ona po naravi, njena duša ne dovoljuje nesreč. »Srebrna račka, zlata račka« postane^ čisto zlata vendar mora prej skozi številne preizkušnje. Prav tako deklica Delfina po vseh tegobah nazadnje začuti toplino materinega objema.
In prav ta poetika je značilnost pisateljice, ki je prepričana, da je sodobnemu junaku potrebno prizanesti z izkušnjami odrashh in da ga je potrebno napolniti z radostjo ter pregnati iz njegovega srca bojazen in strah.
Navidez kratke zgodbice Kristine
Brenkove imajo globok smisel in sicer v ideji, ki odkriva vedno resnico. Naj piše o čemer koli, vedno je očiten jasen koncept in nastajanje harmonije misli. Njene črtice, povesti in pravljice so zgrajene na temelju enotne ideje, izražajo pa jo junaki, medtem ko je v ozadju pripovedovalec kot dni ga plat sveta, ki sama priča o doživetjih. Pisanje Kristine Brenkove vznemiri tudi zavest odraslega človeka, saj zastavlja vprašanja o tem: kakšen človek ne bi smel biti, kako je življenje čudežno in dragoceno, kakšni morajo biti ljudje, da bi jim bilo dobro in lepo.
Kristina Brenkova sodi v tisto vrsto pripovednikov, ki ustvarjanje za otroke štejejo za odgovorno družbeno dejanje. Zaveda se, da je treba otroku z ljubeznijo odkrivati svet, mu vsajati spoznanja in ga pripravljati za čas, ki ga bo moral preiti na poti do zrelosti. Zgodba za otroke »ni le prijetno in zanimivo branje za najmlajše, ampak hkrati globoka študija otroške duševnosti«. V pravljico je Kristina Brenkova vedno znala unesti dragocene izkušnje. Ljubezen in poznavanje duševnega življenja otroka, ki ga je tudi vodila k samospoznavanju lastne osebnosti. V knjigi Osma dežela je izrazila svojo poetiko, ki jo lahko definiramo kot željo po resnici in humanosti. V svojem pisanju za mladino je Brenkova dokazala, da ima literatura za otroke široke dimenzije in da vanjo stopa igra, vendar tudi misel, s katero pisatelji izražajo svojo umetniško identiteto. Ne prepušča se samo
svojim notranjim mehanizmom temveč nastopa kot družbeno angažirana osebnost, ki najde zelo uspešen način, da otroškemu svetu pos luje izkušnje in resnice, ne da kakorkoli zmanjševala privlačnost in zabavnost otroških knjig in ne da bi jih prikraj-ševala za lepote umetniškega doživetja.
Kadar imamo v mislih Brenkovo, ne moremo prezreti njenega dolgoletnega uredniškega dela pri Mladinski knjigi.
V	okviru omenjene založbe, ki skrbi za mladinski tisk, je kot urednica zbirk: Najdihojca, Čebelica, Zlata ptica, Cicibanova knjižnica, Mladi oder, znala združiti krog sodelavcev tiste mladinske literature, ki pripeljejo o-troka v svet resnične umetnosti. Prav zato, ker so likovni in besedni ustvarjalci ob njeni zanesljivi uredniški roki ohranjali in izražali tisto kar je za našo kulturo najbolj svojskega, so našli pot tudi k drugim narodom in ni naključje, da so dobile mnoge knjige in njihovi avtorji pomembna mednarodna priznanja.
Mnoge knjige Kristine Brenkove je s svojimi prvovrstnimi ilustracijami obogatila ilustratorka Ančka Gošnik-Godec, zato je bila v knjižnici ob, otvoritvi literarne razstave Kristine Brenkove tudi otvoritev likovne razstave ilustracij Ančke Gošnik - Godec.
V	kulturnem večeru pa so sodelovali učenci Glasbene šole iz Sežane in gledališka igralka Saša Pavček.
Razstavi bosta v knjižnici na ogled do 30. marca.
a. n.
Košarka: kljub zmagi v zadnjem kolu proti Makabiju
Smučarski svetovni pokal za moške
Simaca ne bo v superfinalu
Cibona bo v Budimpešti (3.4.) igrala proti Zaljgirisu
Simac - Makabi 82:70 (41:32)
SEMAC MILAN: Bargna, Boselli 14, Blasi, D’Antoni 7, Bariviera, Premier 17, Meneghin 3, Gallinari, Schoene 26, Henderson 15.
MAKABI TEL AVIV: Lasso! 2, Cohen, Steinberger, Aroesti, Nelson 4, Berkowitz 19, Lipin 2, Magee 24, Arditi, Johnson 19.
SODNIKA: Douvis (Fr.) in Klib-giel (ZRN). PM: Simac 11:14, Makabi 16:19. PON: Berkowitz (37), Magee (39). GLEDALCEV: 4.000.
PAVIA — Milanskemu Simacu je spodletelo in tudi letos bo Italija brez svojega predstavnika v velikem finalu pokala prvakov, ki bo 3. aprila v Budimpešti. Tam se bosta spoprijela Cibona in Žaljgiris, ki je sinoči v Madridu premagal domače
moštvo Reala.
Milančani so včeraj v Pavii (njihovo igrišče v Milanu je zasedeno s teniškim turnirjem) po pričakovanju premagali ekipo Makabija. Bili so stalno v vodstvu. Košarkarje Simaca in njihove navijače pa so bolj kot samo srečanje z Makabijem zanimali razpleti v Madridu, od koder je bil tudi neposreden radijski prenos.
Iz Madrida pa je prišla šokantna vest. Žaljgiris je zmagal, na lestvici je s 14 točkami dohitel Cibono in Simac je tako izločen iz velikega finala. Vsi so verjetno pričakovali, da bo Realu uspelo premagati Sovjete z 18 točkami razlike. Moštvo žaljgiri-sa pa se ni predalo in čeprav je dve minuti pred koncem izgubilo svojega najboljšega igralca Sabonisa
zaradi petih osebnih napak, je ohranilo mirne živce in zmagalo s tremi točkami razlike.
Simac je tako drago plačal slabe igre v gosteh. Uvrstitev v superfinale si je verjetno zapravil že v uvodnem srečanju, ko je v Kaunasu zgubil s točko razlike.
Real Madrid - Žaljgiris 95:98 (51:50)
KONČNA LESTVICA Cibona	10	7	3	977:933	14
Žaljgiris	10	7	3	931:915	14
Simac	10	6	4	881:837	12
Real Madrid	10	5	5	944:906	10
Makabi	10	4	6	907:916	8
Limoges	10	1	9	900:1013	2
V superfinalu v Budimpešti (3. 4.) bosta igrala Cibona in Žaljgiris.
Končnica v ZDA in Kanadi
HEAVENLY VALLEY — Vodstvo tekmovanj smučarskega SP je objavilo nadaljnji spored moških tekmovanj. Do konca celotne prireditve manjkajo naslednje preizkušnje: 15. marca smuk (Whistler mount, Kanada); 16. marca superveleslalom (Whistler mount); 18. marca veleslalom (Lake Placid, ZDA); 19. marca veleslalom (Lake Placid) ; 22. marca slalom (Bromont, Kanada); 23. marca vzporedni slalom (Bromont) .
Nov spored je bil določen na podlagi zadnjih vesti o stanju smučišč in na podlagi predvidevanj vremenoslovcev. Slednji zagotavljajo, da se vremenski pogoji ne bodo spremenili za toliko, da bi bil reden potek SP v nevarnosti.
60 navijačev na zapahi
BIRMINGHAM — Po nogometni tekmi za angleški pokal med domačim
Birminghamom in Leichestrom so navijači Birminghama videli v kolegih gostujoče ekipe edine krivce za poraz svojih ljubljencev. Z vso silo so napadli avtobuse, ki so vozili na železniško postajo Leichestrovce. Nekaj vozil so povsem opustošili. Policija je na varno spravila 60 najhujših.
Franco Carraro zapustil »mundial«
RIM — Predsednik CONI Franco Carraro je izstopil iz organizacijskega odbora svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v Italiji leta 1990. Carraro je pojasnil, da je bila njegova prisotnost potrebna le v začetnem delu priprav, ko je bilo potrebno zamisel uveljaviti tudi politično.
kratke vesti - kratke vesti
Ostoja zaposlil Lendla
MILAN — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Milanu je Jugoslovan Marko Ostoja nudil oster odpor Čeihoslovaku Ivanu Lendlu, trenutno vodilnemu na svetovni lestvici. V prvem setu je zmagal Lendl s 6:1, v drugem setu pa je Ostoja že vodil s 5:2, vendar je nato le moral priznati premoč Čehoslovaka. Srečanje je trajalo 1.47’. Povejmo še, da je Ostoja šele 109. na svetovni lestvici.
Navratilova bo igrala v ČSSR
WASHINGTON — Teniška igralka Martina Navratilova, ki je leta 1975 zapustila Češkoslovaško in pred petimi leti postala državljanka ZDA, bo letos ponovno igrala v svoji domovini. Lansko leto njena prošnja za turistični vizum ni bila sprejeta, za poletni »Summer’s federation cup« pa bo vizum zaprosila teniška zveza ZDA. Predhodne raziskave so {»vedale, da tokrat ne bi smelo biti težav.
»Montecitorio Juve klub«
RIM — Nogometna mrzlica je pred srečanjem Roma - Juventus zajela tudi parlamentarce. Misovec Staiti je celo predlagal naj bi ustanovili »Montecitorio Juventus club«. Resnici na ljubo ne v parlamentu, temveč v njegovem baru. Po njegovem bo zmagal Juventus, Roma pa bo svoj naslednji državni naslov osvojila leta 2023. Minister Claudio Signorile (PSI) je prepričan o zmagi Rome: »Če bom v nedeljo v Rimu, si bom tekmo ogledal.« Prvak poslancev KD Rognoni se ogreva za zmago Juven-tusa. Bivši sodnik Lo Bello ni hotel izraziti svojih simpatij. Ugodno je ocenil samo izbiro sodnika.
V nedeljo se bo v Rimu zbrala velika množica navijačev Juventusa. Petsto jih bo prišlo iz Turina, kakih 4500 pa iz drugih krajev Italije in tudi iz inozemstva. Obeta se rekordna žetev za prekupčevalce vstopnic.
Kakovost in odlična organizacija
V organizaciji Našega prapora je bil v nedeljo v goriškem Kulturnem domu prvi dvoranski lokostrelski turnir, ki sta ga označevali kakovostna in številna udeležba, potekal pa je ob brezhibni organizaciji, za kar je društvo želo
laskava priznanja
Atletika: Jugoslovani za EP
35 kandidatov
BEOGRAD — Jugoslovanska atletska zveza je objavila spisek kandidatov za letošnje EP, ki bo v Stuttgartu. Kandidatov je sedaj 35 kar seveda zdaleč presega realno moč jugoslovanske atletike. Seznam bo med sezono doživel postopno krčenje, ker pogoji nalagajo kandidatom dosego dokaj ostrih norm. Precej upanja imajo jugoslovanski strokovnjaki v tekačico na 800 m Slobodanko čo-lovič ter v srednjeprogaša iz Pulja Predraga Melnjaka.
Medulin, Rogla in Osijek so v teh dneh središča, v katerih se del kandidatov mudi na pripravah. V Splitu je medtem na treningu tudi skupina bolgarskih atletov in atletinj. Med njimi je tudi svetovna rekorderka v višino Andonova, ki jo je doletela doživljenjska prepoved nastopanja zaradi dopinga, bo pa verjetno pomiloščena s kaznijo, ki bo trajala samo 18 mesecev. Dejansko bo zato lahko tekmovala komaj v prihodnjem letu.
(ne) športni močnik
Košarka: jutri v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Brežani jurišajo na visoko zmago
17. kolo promocijskega prvenstva je povzročilo nepredviden preobrat. Nepričakovani zmagi Ferroviaria nad Stello Azzurro in Santosa nad Sco-gliettom sta koristili tržaškemu Li-hertasu, predvsem pa Kontovelu Electronic Shop. Na repu lestvice je položaj nespremenjen. Saba je odpisana, Santos in Radenska imata štiri točke prednosti pred Bregom in pri-staniščniki. No, prav jutri se bodo košarkarji Brega Adriatherm neposredno spopadli s pristaniščnM in to na lastnem igrišču. Za Bregovo moštvo je od te tekme odvisno marsikaj. Nujno bo treba zmagati, po možnosti s čimvečjo razliko v koših, saj bi prav to lahko odločalo na koncu prvenstva v primeru izenačenega položaja. Do konca lige pa imajo Brežani dokaj ugoden koledarski razpored, saj bodo še igrali doma proti miljskemu Interju in v gosteh pa proti Sabi. Prav v zadnjem kolu pa proti Santosu, ki so ga že premaga-
li. V tem trenutku je najbolj pomembno, da se Adriatherm oddolži pristani-ščnikom za poraz s čim višjo »obrestno mero«.
Pred lahkim poslom so Kontovelci, Id bodo na domačih tleh igrali proti zadnjeuvrščeni Sabi. Bor Radenska se bo pomeril s Fruttetno, ki ni v zadnjih kolih prav v formi. Z zmago proti Fruttetni bi borovci napravili veliko uslugo sebi in tudi Kontovelu, ki bi potem verjetno ostal sam na 4. mestu razpredelnice. (Cancia)
NA GORIŠKEM
Domovci bodo jutri zopet igrali v gosteh, tokrat proti močni ekipi Ede-re, ki zaseda četrto mesto na skupni lestvici. Igralci Edere so v prejšnjem kolu nepričakovano klonili proti ekipi Virtus Julia Auto, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici. To je bil že drugi zaporedni poraz igralcev Edere, ki bodo zato jutri dah vse od sebe, da bi pospravih novi par prven-
stvenih točk. Zato bo naloga »belo-rdečih« še težja. Menimo pa, da zmaga ni že v naprej oddana, zlasti če upoštevamo, da domovci igrajo v tem povratnem delu prvenstva vehko bolj učinkovito in organizirano. Gojkovi-čevi varovanci so v prejšnjem kolu sicer klonih v gostoli proti močnemu Corridoniju, toda s prikazano igro so popolnoma zadovoljili. Jutrišnje srečanje med Edero in Domom bo v telovadnici CONI na Rojcah s pričetkom ob 19.45. (M. Čubej)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Openski Polet, ki je po šestih kolih zabeležil en sam poraz, bo tokrat o-digral pomembno tekmo proti tržaškemu CUS, ki tudi sodi med kandidate za napredovanje v promocijsko ligo. Moštvo Sokola bo igralo proti postavi Skyskrapers. Nabrežinci so v tem srečanju rahlo favorizirani. V C skupini so prejšnji teden sklenili prvi del prvenstva. (Cancia)
V pričakovanju čudeža...
Bliža se svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki. Vse že govori o tem velikem dogodku; tudi predsinoč-nja tekma med reprezentancama Brazilije in ZRN, čeprav smo od tekme pričakovali nekaj več, je marsikdo pomislil, če je bila predsinočnja predpremiera svetovnega finala.
V Italiji se seveda duhovi polagoma ostrijo. Ker se po Španiji trenerja reprezentance Bearzota nihče ne upa kritizirati, so se polemike vnele glede nekaterih davčnih dolgov bivših in mnogih sedanjih reprezentantov. To so seveda postranske zadeve, saj so polemike ob davkih le nadomestilo za tiste, ki navadno nastajajo ob trenerju. Na žalost je tu Nedotakljivi ... V resnici vsi čakamo na čudež. O čudežu pišejo časopisi, o čudežu govori televizija. Ni bila Španija čudež? Ni bila Argentina majhen čudež? Čemu se ne bi tudi v Mehiki zgodil nov čudež? Italija
je od nekdaj dežela čudežev in zato tudi svetnikov, saj so svetniki predpogoj za čudeže.
Ko govorimo o nogometu in čudežih nam misel poredno uhaja nič manj kot na nas Slovence in na naš globalni zaščitni zakon. »Naš« seveda le v prenesenem pomenu, v kolikor so pač naše želje in zahteve. Misel ni najbolj vesela; svetnikov imamo Slovenci bolj malo. Tudi čudežev beležimo bolj malo. Brcajo nas solidno, večkrat se držimo kot kup nesreče. Morda smo le v tem podobni Bearzotu, ki je po rodu Furlan. Naše Španije zato noče biti, upamo seveda na našo Mehiko. Kdaj se nam bo posrečil usoden zadetek?
Seveda ni tu le stvar sreče, mi se pošteno trudimo in se bomo še trudili. Po tolikih letih pa se la lahko sklicujemo tudi na čudeže. Tudi mi imamo pravico do njih. Vsaj kot italijanska nogometna reprezentanca, ki štiri leta izgublja in zmaga, na prvenstvu. Mi igramo 40 let pa nam v Rimu svetniki in čudeži še vedno obračajo hrbet. A. Mermolja
Namizni tenis: domovke so povsem zasluženo napredovale v B ligo
Vzporedno s prvoligaškim se je končalo tudi moško in žensko tretjeh-gaško prvenstvo. Med ženskami, kjer sta prednjačila oba slovenska predstavnika, so velik uspeh žele igralke goriškega Doma, ki bodo v prihodnji sezoni igrale v B ligi. Ob začetku sezone je v Domove vrste prestopila bivša igralka NTK Vrtojba, odhčna Zlatka Vodopivec, ki v 13 prvenstvenih nastopih ni okusila grenkobe poraza in že takrat je bilo razvidno, da so Goričanke glavne favoritinje za prestop v višjo ligo. Vehk kakovosten skok pa sta ob koristnih nasvetih izkušene soigralke napravih tudi Sonja Lutman in Sabrina Fabbro.
Tudi krasovke so izpolnile pričakovanja in se na lestvici uvrstile tik za domovkami. Nikakor niso merile na napredovanje, ki bi bilo zanje letos brez dvoma dosegljiv cilj. Po prvem izgubljenem srečanju z Domom v Zgoniku, namesto da bi na poraz ostro reagirale, so precej popustile in najprej nepričakovano podlegle v gosteh bocenskemu Recoaru, nato še v Gorici proti Azzurri.
Darmo Purič (Kras) smo zaprosili za kratko oceno letošnjega prvenstva. »Z drugim mestom smo zado-
voljne, še posebno ker smo startale s skromnejšimi cilji. Spotoma pa smo videle, da lahko napravimo vehko več, žal pa nam je bil usoden spodrsljaj v Bočnu.«
»Kaj pa misliš o domovkah?«
»Čestitam Goričankam za vehk u-speh in njihovo napredovanje je povsem zasluženo, čeprav smo bile od njih le za las slabše. Vse pa je odločila nepremagljiva Vodopivčeva, ki je bila v spodbudo za vso ekipo.«
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Azzurra -
Leifers 5:2; Recoaro - Rentsch 5:3; Kras Globtrade - Cassa Rurale Villaz-zano 5:0 (brez boja); Karneid - Dom 3:5.
LESTVICA: Dom in Kras Globtrade 22; Azzurra in Recoaro 20; Rentsch in Kameid 8; Leifers in Cassa Rurale Villazzano 4; Dom in Cassa Rurale Villazzano imata tekmo manj.
MOŠKA C LIGA
Tudi peto mesto Krasovih fantov je zavidljiv uspeh. Letos je društvo re-
gistriralo tudi dolgoletnega trenerja Miho Derganca iz Ljubljane, ki je po dolgem premoru spet aktivno prijel za lopar in bil glavni junak Kraševega uspeha. Kot cilj so si krasovci, kot že vrsto let, zastavili obstanek v ligi, ki so ga izpolnili že nekaj kol pred koncem prvenstva.
Veteran Edi Bole je takole ocenil pravkar končano prvenstvo: »Posebno smo lahko zadovoljni z zadnjo tretjino prvenstva, med katero smo prešli v pravo formo in igrah smo, kot smo dejansko sposobni in že to dokazuje, da smo se kaj kmalu oddaljih od nevarnih voda na dnu lestvice.
IZIDI 14. KOLA: La Rotonda A -Kras Globtrade 5:4; Duomofolgore -Leoniana 5:2; Liberale A - La Rotonda B 5:0; Liberale B - Italcantieri 5:3.
KONČNA LESTVICA: Duomofolgore Treviso 22; Liberale A Castelfranco 20 (razlika v setih +15) ; La Rotonda A Ferrara 20 ( + 14); Liberale B Castelfranco 16; Kras Globtrade 12 ( + 8) ; Italcantieri Tržič 12 (—12) ; Leoniana Vicenza (—28); La Rotonda B (—27). V B ligo napreduje Duomofolgore iz Trevisa, nazadujeta Leoniana Vicenza in La Rotonda B. (Z.S.)
obvestila
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN priredi 16. t. m. avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Arnoldstein. Za informacije in vpisovanje Bruno Škerk -tel. 040/200236.
TP K SIRENA
naproša člane, da poravnajo čimprej članarino. Tajništvo deluje vsako soboto od 17. do 18. ure; ter vsak ponedeljek od 19. do 21. ure (tel. 040/422696). ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 17. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja balinarske komisije.
BOR INFORDATA
obvešča, da bo jutri, 15. t.m. ob 14.30 na atletskem stadionu na Kolonji odprto društveno prvenstvo pionirjev v krosu. Vabljeni so vsi srednješolci, ki bi radi na tem tekmovanju nastopali.
snežne razmere
Krvavec 140 cm; Kranjska gora 90 cm; Vogel 315 cm; Pokljuka 170 cm; črni vrh nad Idrijo 90 cm; Ka-lič 40 cm južnega; Kanin 120-240 cm; Velika planina 80-125 em; Forni d' sopra 100-170 cm; Piancavallo 120-220 cm; Nevejsko sedlo 90-120 cm; Sau-ris 175-240 cm; Trbiž 60-90 cm; Mokrice 170-200 cm; Sappada 70-130 cm; Cortina 40-120 cm; Nevegai 90-130 cm-
V organizaciji Bora Infordate: kros za pionirje
Slovensko atletsko društvo Bor Infordata prireja jutri, 15. t.m., ob 14.30 odprto društveno prvenstvo v krosu za pionirje. Tekmovanje se bo odvijalo na atletskem stadionu na Kolonji in predstavlja zelo pomembno preizkušnjo za preverjanje moči društvenih atletov pred pokrajinskim prvenstvom. Kot je bilo že pred nedavnim obveščeno po posameznih slovcoiskih srednjih šolah, je to tekmovanje odprtega tipa in so torej vsi, ki bi se ga radi udeležili, vabljeni, da se prijavijo na stadionu ob 14. uri. Vsi prisotni bodo razdeljeni v tekmovalne skupine po razredih, mlajši se bodo pomerili med seboj v teku na 600 m, medtem ko bodo starejši preverjah svoje moči na progi dolgi 1.200 metrov. Ob sklepu tekmovanja bodo prvim trem iz vsake kategorije podelili kolajne. Ob tej priložnosti gre obvestilo vsem mladim športnikom, da bo že čez teden dni, to je 22. t.m., na istem stadionu društveno atletsko prvenstvo v posameznih disciplinah. Tudi na to tekmovanje so vabljeni vsi srednješolci.
Mladinske igre: tržaški pokrajinski del v veleslalomu
Velik ekipni in posamični uspeh naših dijakov
Kot smo že poročali so dijaki slovenskih nižjih srednjih šol dosegli na pokrajinskem smučarskem tekmovanju v veleslalomu v okviru letošnjih mladinskih iger izreden uspeh. Na Zoneolanu se je zbralo 74 dijakinj in 84 dijakov, tekmovanje pa je uspešno končalo 58 dijakinj in 72 dijakov. Razdeljeni so bili v dve starostni kategoriji, tekmovali pa so na isti progi.
Naše šole so bile številno zastopane, bilo jih je namreč šest, in letošnji uspeh presega vse dosedanje, saj so naši dijaki izbojevali kar osem kolajn in sicer eno zlato, štiri srebrne ih tri bronaste.
Za pravo zmagoslavje so poskrbele zlasti dekleta letnika 1972. Premočno je namreč z odličnim časom zmagala Tatjana Hrovatin (Gruden) pred Eriko Paulina (Kosovel), Valentino Fakin (Ciril in Metod) ter Eriko Svetlič (Cankar).
Med mlajšimi dekleti je bila Frančiška Rapotec (Gregorčič) odlična dru-
ga, bronasto kolajno pa je izbojevala Jagoda Škrk (Kosovel).
Med starejšimi fanti je bil Erik Vodopivec (Gregorčič) le za 30 stotink sekunde počasnejši od zmagovalca, tretji pa je bil Aleksander Žezlina (Erjavec).
Še manjši zaostanek, 11. stotink, je med mlajšimi fanti zabeležil David Tavčar (Kosovel), našim pa so pripadala še mesta od 5. do 8.
Vrstni red šol le še potrjuje uspeh naših dijakov. Med dekleti je zmagala šola Igo Gruden, med fanti pa šola Srečko Kosovel.
Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, vreme odlično, proga pa je kljub soncu vsem omogočila, da se izkažejo. (G. F.)
Letnik 1972 — ženske
1. T. Hrovatin (Gruden) 59’TO; 2. E. Paulina (Kosovel) 1’06”38; 3. V. Fachin (Ciril in Metod) 1’06”70; 4. E. Svetlič (Cankar) 1T0”77; 7. J. Zapu-
šek (Cankar) 1T2”47; 11. K. Vitez (Erjavec) 1T7”08; 13. M. Vuga (Cankar) 1T7”21; 15. V. Gandini (Erjavec) 1T9”18; 18r V. Jagodic (Erjavec) 1’24”09; 22. B. Rudolf (Erjavec) 1’25”24. Startalo je 30 tekmovalk, uvr-stilo se jih je 23.
Letnik 1972 - moški 1. R. Lago (Campi Elisi) 55”99; 2. E. Vodopivec (Gregorčič) 56”29; 3. A. Žezlina (Erjavec) 56”64; 6. A. Kosmač 58”68; 12. A. Prelec (Kosovel) 1’06”09; 13. M. Guštin (Ciril in Metod) 1WT4; 15. M. Tence (Cankar) 1’06”68;	16. A. Majcen (Erjavec)
1’06”73 in A. Volpi (Cankar) 1’06”73; 22. V. Čuk (Cankar) 1’09”91; 25. S. Adam (Gruden) 1’18”74. Startalo je 34 tekmovalcev, uvrstilo se jih je 28. Letnika 1973/1974 - ženske 1. I. Antonione (SC XXX OTT.) 1’02”29; 2. F. Rapotec (Gregorčič) 1’03”21; 3. J. škerk (Kosovel) 1’03”61; 5. A. Škabar (Gruden) 1’04”T5; 11.
M. Ban (Gruden) 1’13”55; 25. T. Ko-smina (Gruden) 1’21”87; 33. G. Pieri (Kosovel) 1’44’Tl. Startalo je 42 tekmovalk, uvrstilo se jih je 35.
Letnika 1973/1974 - moški
1. B. De Grisogno (Brunner) 57”12;
2.	D. Tavčer (Kosovel) 57”23; 5. R. Renčelj (Kosovel) 1’01”86; 6. M. Ko-korovec (Ciril in Metod) 1’01”85; 7. M. Šuber (Kosovel) l’(M”70; 8. M. Rolich (Cankar) 1’05”13; 12. D. Gulič (Erjavec) 1’06”63; 14. D. Toscano (Gruden) 1’07”42; 19. M. Pertot (Gruden) 1T0”13; 21. M. Hmeljak (Gruden) 1’11”M; 28. A. Majcen (Erjavec) 1T4”54; 35. P. Magajna (Cankar) 1T8”36. Startalo je 50 tekmovalcev, uvrstilo se jih je 44.
VRSTNI RED ŠOL
Moški: 1. Kosovel, 2. Campi Elisi,
3.	Brunner, 4. Erjavec, 7. Cankar in Gruden, 10. Ciril in Metod.
Ženske: 1. Gruden, 2. Brunner, 3. Dante, 4. Kosovel, 10. Erjavec.
SMUČANJE MED BANČNIKI
Uspehi Sandre Skerk
Ženska smučarska ekipa TKB je po seriji obetajočih nastopov končno zabeležila nekaj izjemnih uspehov na tekmovanjih bančnih zavodov.
Konec februarja je na prvenstvu treh Benečij v Sappadi trojka Sandra Škerk, Laura Pečenik in Vera Volpi zasedla v ekipni konkurenci prvo mesto. Škerkova pa je bila tudi zmagovalka med posameznicami. Teden dni kasneje so na Kobli zmagali med ekipami tako moški kot ženske, prejšnjo sob,oto pa je bila Sandra Škerk ponovno prva na deželnem prvenstvu v Ravasclettu, medtem ko sta se običajni delovni tovarišici uvrstili med prvo peterko. Ekipa je bila v Ravasclettu sedma.
V soboto in nedeljo se bodo smučarke in smučarji Tržaške kreditne banke udeležili državnega prvenstva bančnih zavodov na Passo del Tonale. Ženska ekipa bo startala s Škerkovo, Pečenikovo in Volpijevo in ne skriva upov za dobre uvrstitve. V moški vrsti bodo nastopili Aleš Štefančič, David Benčina, Tomaž Baldassi, Karlo Mezgec, Marko Arduini in Darko Metlika.
mladinska košarka - v središču pozornosti
Pionirski festival
Priprave pilotov Primotor kluba Štoke in Bertocchija
Pred startom motociklistične F1
Pred tremi leti se je pionirskega festivala Slovenije udeležila prva zamejska selekcija, v kateri so večinoma nastopali igralci, ki so danes člani Jadrana Parco. V nedeljo se bo začel prvi krog tekmovanj pionirskega festivala — Pokal Šumi ’86 za kategorijo starejših pionirjev. Tudi letos bo zamejsko košarko zastopala ekipa izbranih igralcev, ki bodo ob tej priložnosti oblekli dres ZSŠDI. Običaj je že, da so posamezne faze tekmovanja organizirane turnirsko, z udeležbo treh moštev, ki tekmujejo vsako proti vsakemu. Prva in druga uvrščena ekipa iz vsake skupine se nato uvrstita - v polfinalni del tekmovanja, ki bo na sporedu predvidoma čez petnajst dni.
Letošnja postava ZSŠDI je kar močna. Sestavljajo jo igralci štirih naših društev (z izjemo Brega), nekaj teh pa je lani v tekmovanju mlajših pionirjev osvojilo drugo mesto v Sloveniji. Za naše košarkarje je Pionirski festival lepe. priložnost za srečanje z vrstniki iz matične domovine ter za soočanje z drugačno zvrstjo igre, v kateri prevladujejo sproščena igra v napadu in bolj zagrizena obramba.
Četrtfinalni turnir, katerega se bodo udeležili naši igralci, bo že v ne-doljo v Postojni. Bližina Postojne bo verjetno vplivala tudi na prisotnost gledalcev iz naših krajev. Poleg domače ekipe in selekcije ZSŠDI bo v nedeljskem kolu nastopila tudi močna postava ljubljanskega Slovana. Tekmovanje starejših pionirjev je letos namenjeno košarkarjem letnikov 1971-1972.	(Cancia)
Selekcijo ZSŠDI sestavljajo: Smot-lak, Oberdan, I. in G. Bajc, Paulina, Škrk, Šuligoj, Stanissa, Daneu, Krasna, Bogateč in Ažman. Spored tekem: 10.00: Postojna - ZSŠDI; 13.00: ZSŠDI - Slovan; 17.00: Postojna - Slovan. Vse tekme bodo v športnem centru v Postojni.
Odhod v nedeljo je predviden ob 7.30 s Trga Oberdan ter ob 7.45 izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
Mladinske peterke na igrišču
Borovi mladinci so sinoči v gosteh odigrali anticipirano tekmo proti milj-skemu Interju. Kontovel Electronic
Shop se bo na domačih tleh pomeril s šibko Sabo. V Gorici bo na sporedu povratna tekma med Domom in Poletom. Upati je, da bo tokrat vse potekalo brez izgredov. V tretjem kolu druge faze državnega prvenstva kadetov bo Jadran Far co tokrat zaposlen v Štarancanu proti istoimenski ekipi. Rasenijevi varovanci so tokrat favoriti. V deželnem prvenstvu kadetov bo Kontovel Electronic Shop gostil prvo-uvrščeni Scoglietto. Kontovelci bi tokrat lahko poskrbeh za prijetno presenečenje. Na svojem igrišču se bo Polet spoprijel s solidnim Interjem 1904. V A skupini prvenstva Propaganda bodo mlade nade Kontovela go štovale pri solidnem Interju 1904. V B sekupini tega prvenstva bodo Brežani tokrat počivali. V Nabrežini pa bo na sporedu derbi med Sokolom in Bo rom. (Cancia)
Te dni smo na dirkališču Grobnik nad Reko prisostvovali zadnjim pripravam pilotov Primotor kluba pred začetkom italijanskega prvenstva v hitrosti za motorje 750 con kategorije F 1, ki bo prihodnjo nedeljo v Misanu Adriatico. V središču pozornosti je nedvomno Danilo Štoka, ki se je na treningih izkazal v najboljši formi in bo tekmoval z motorjem suzuki, ki mu ga je dala na razpolago delavnica Mosport.
Lastnik delavnice Giorgio Kermac, ki se že dolgo let uspešno ukvarja z motociklističnimi dirkami, bo s svojo ekipo sledil skozi celo prvenstvo Štoki. V Misanu bo tekmoval tudi Sergio Berlocchi s suzuki Archimoto. Ber-tocchi bo v nedeljo prvič pred Startom po lanskem aprilu, ko se je v Vallelunghi ponesrečil.
Na sliki: priprave na Grobniku.
V Dolini oživljajo moško,odbojko
Under 14 moški - tudi Breg
V	ospredju pozornosti v mladinskih odbojkarskih prvenstvih je bil prejšnji konec tedna slovenski derbi 1. ženske divizije med borovkami in sokolovka-mi. Nekoliko nepričakovano so zmagale borovke. Nepričakovano zato, ker so bde Nabrežinke pred srečanjem še nepremagane, borovke pa so prej že izgubile z Interjem, ki ga je Sokol bil odpravil z gladkim 3:0. S tem uspehom so se tudi »plave« vključile v boj za sam vrh, upati je le, da ne bo v boju med našima šesterkama zmagal... Inter. Iz boja za vrh niso sicer povsem odrezane še nekatere šesterke.
V	1. moški diviziji ni prišlo do velikih sprememb, Sloga in Bor pa sta še vedno v boju za visoko uvrstitev, sicer pa je njuna skupina sila izenačena.
V	prvenstvih under 16 minuli teden ni bilo na sporedu pomembnejših dvobojev. Med moškimi so borovci poči-
vali, v A skupini ženskega tekmovanja je Sloga B rutinsko premagala Volley club in si že zagotovila tretje mesto z možnostjo, da ga izboljša. Borcrvke so počivale. V skupini B je premoč Sloge A Sklad Mitja Čuk več kot očitna, to so v derbiju okusile tudi Kontovelke, Sokol pa je brez težav premagal Montasio.
Na vidiku je končno tudi prvenstvo under 14. Vse kaže, da bo startalo v soboto, 16. marca, a pogojnik je povsem na mestu, ketr je bil start enkrat že odložen. V ženski konkurenci je dvanajst ekip (med temi tudi Sloga z dvema ekipama, Bor, Breg in Sokol), med moškimi sta se prijavili le dve in sicer Sloga in Breg. Za Brežane bo to krstni nastop sploh. Njihov vpis je pomenljiv, saj priča, da je društvo iz dolinske občine tudi konkretno oživilo moško odbojko.
konjske dirke - konjske dirke
V	prvi dirki v Rimu sta glavna favorita Riccardo Junior in Wyse King (skupina X). V skupini 2 velja omeniti Nastra Azzurra, v skupini 1 pa je v dobri formi Aberle.
V	2. dirki bi moral zmagati Cacicco Ip (skupina 2). Najresnejša tekmeca bi morala biti Dubrovnik (prav tako skupina 2) in Cinzia KS (skupina X).
V	dirki v Trstu bi se moral uveljaviti Malareo (skupina 1). V skupini 2 je najsolidnejši Afyon Om, v skupini X pa je v dobri formi Dadier.
Tudi četrta dirka bo v Trstu. Tokrat je glavni favorit Akron d’Ausa (skupina 1). V skupini X je soliden Talstar, v skupini 2 pa Cussaba.
V	dirki v Padovi treba najprej omeniti Quantiza B (skupina 1). V skupini 2 ima največ možnosti Bietolino, v skupini X pa bi znal presenetiti Guar-cino.
V	Tarantu pride v poštev za zmago Tavoliere (skupina 2). V skupini X vlada največje pričakovanje za Ciam-pina, v skupini 1 preživlja dober trenutek Lesar.
totip
1.	— prvi	X
	drugi	X
2.	— prvi	2
	drugi	2
3.	— prvi	1
	drugi	2
4.	— prvi	1
	drugi	X
5.	— prvi	1
	drugi	X
6.	— prvi	2
	drugi	X
DIRKA TRIS
Dirka tris bo v Trstu, kjer bo sicer startalo le 17 konj, ki pa so si zelo enakovredni. Najprej treba o-meniti Abadona (št. 2), ki se je pred kratkim uveljavil na podobni dirki v Trevisu. Zatem prideta na vrsto Ciino Effe (št. 10), ki je v dobri formi, in hitri Tacambaro (št. 16). Za sistemiste: Bassofondo (št. 7), Asca-do (št. 3) in Asansol (št. 14).
iz planinskega sveta
Tudi SPDT na Snežnik
Ob priliki 12. zimskega pohoda na Snežnik, ki bo na sporedu jutri in pojutrišnjem, prireja SPDT izlet z osebnimi avtomobili. Zbirališče je °b 7.00 v Bazovici, povratek pa v večernih urah. Planinci se bodo z avtomobili podali do Ilirske Bistrice, °d tam pa bodo pot nadaljevali z avtobusom do Sviščakov, kjer se bo Pohod začel. Izlet vodi odbornik SPDT Prane Armani (tel. 415318).
Ob tej priliki bi omenili priznanje, ki ga je prejelo PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki je glavni organizator pohoda. Planinska zveza Hrvaške mu je namreč podelila svoje najvišje priznanje, zlati znak. To pa zaradi dolgoletnega sodelovanja, ki Sa goji društvo, ki mu predseduje Vojko Čeligoj, s planinci iz Hrvatske.
Slovenska ženska odprava
prvič v Himalajo
Kot smo že na kratko poročali, se ko na prvi dan letošnje pomladi podala na pot prva slovenska ženska alpinistična odprava, ki ima v na-
črtu osvojitev kakega himalajskega vrha.
Pred štirimi leti so dosegle najvišji vrh Pamirja — Pik komunizma (7495 m). Tokrat je na vrsti Južna Anapurna (7219 m) po dolgem in tehnično izredno zahtevnem jugozahodnem grebenu. Izbrane alpinistke so sledeče: Marija Frangar (AO Rašica, Ljubljana, vodja odprave), Nives Borsić (AO Velebit, Zagreb), Maja Dolenc (AO Ljubljana - Matica), Irena Komprej (AO Ravne), Vlasta Kunaver (AO Logatec), Mira Uršič (AO Impol, Slovenska Bistrica), Sanja Vranac (Obalni PD Koper), Mažarjeva (AO Mosor, Split) in Danica Mlinar (AO Logatec).
Od proračunske vsote 11 milijonov dinarjev je planinski zvezi, matičnim društvom, predvsem pa udeleženkam odprave, uspelo zbrati 6 milijonov, medtem ko manjka še 5 milijonov dinarjev.
Dva slovenska alpinistična
uspeha v Južni Ameriki
Viki Grošelj, član skupine planincev, ki je konec januarja odšla v
južnoameriške Ande, se je 16. februarja sam povzpel na najvišji vrh obeh Amerik, 6960 m visoko Acon-caguo. Vzpon z 2700 m visokega izhodišča Plaza del Mulas po severni steni je skupaj s povratkom opravil v dveh dneh in pol.
Druga novica pa nas popelje v natanko iste kraje. Alpinista Milan Romih in Dani Tič sta se konec lanskega leta podala v Južno Ameriko. Njun namen je bil v nekako pol leta prekrižariti Ande od Argentine vse tja do Ekvadorja. Prve novice tega križarjenja so več kot razveseljive.
Najprej sta se nastanila pri Slovencih v Mendozi, v vznožju Acon-cague. Za aklimatizacijo sta se povzpela na dva vrhova visoka 5800 in 6200 metrov. Potem pa sta se lotila stene Tupangata (6550 m).
Bivakirala sta med vzponom, drugič pa med sestopom. Zadnja novica pa je še pomembnejša: v južni steni Aconcague sta (s petimi bivaki) preplezala zelo težko prvenstveno Slovensko smer. Oba sta zdrava in nadaljujeta svojo »turnejo*..
danes igra za vas
Cirila Kralj
totocalcio
Atalanta - Bari	1
Como - Pisa	1
Fiorentina - Verona	1X2
Lecce - Sampdoria	X
Milan - Udinese (1. polč.) 1 Napoli - Inter	1	X
Roma - Juventus	2	X
Torino - Avellino (l.polč.) X Brescia - Ascoli	X
Cagliari - Lazio	1X2
Cesena - Genoa	1	X
Palermo - Bologna	X
Sambenedettese - Pescara 1	2
Cirila Kralj (letnik 1958) spada med naše odbojkarske ustanove. Trenutno igra v B ligi z Meblom, ekipe katere je tudi kapetan. Z odbojko je začela v 3. razredu nižje srednje šole. Iz mladinskih ekip Sokola je po treh letih napredovala v prvo postavo nabrežinske šesterke. Pred dvema letoma je nastopila v sklopu deželne reprezentance proti češkoslovaški, poleg številnih prvenstev pa ima za seboj tudi izkušnje mednarodnih turnirjev. Med njene izkušnje spada tudi treniranje mladinskih ekip. Vzgoji mladih odbojkaric se namerava posvetiti tudi kdaj kasneje.
Prejšnji teden je Nino Maver- pravilno napovedal 9 izidov.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poèmi tofcoći račun zo Italijo
Založništvo tržaSkega tiska. Trst *3512340 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tei. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaj» L JzTT	JterfljS £ta,Wi«k.
m tiskar' ^Trst	yj|Jjlzv«z«C«opi*n»i
I 1	zatažnfcov F1EG
14. marca 1986
»Nova ljudska armada« ni položila orožja
Pogovor s komunisti na Filipinih
MANILA — Nova predsednica filipinske vlade Corazon Aquino je ponudila dialog in prekinitev vojskovanja s komunistično partijo Filipinov v okviru pravkar ustanovljene komi sije za amnestijo v državi.
V tem je poskus reševanja najostrejšega spora v državi, hkrati pa tudi odgovor na sporočilo KP Filipinov izpred dveh tednov, da je pripravljena sprejeti premirje, da bi novi predsednici pomagala pri obnovi države, nikakor pa ni pripravljena položiti orožja.
Naknadna izjava notranjega ministra Antonia Cuneca, da je komisija za amnestijo pripravljena sprejeti upornike, ki se predajo, in jim pomagati, da se vrnejo v okvir zakona, je zaenkrat ostala brez odgovora, kajti malo možnosti je, da bodo tisoči ljudi, ki so prijeli za m rožje, to orožje odložOi samo zato, ker jim država obljublja, da jim bo oprostila.
Cuneco je nadalje sporočil, da je glavna naloga vladne komisije, da sodeluje s tistimi, ki so se vrnili iz gozda, da jim poiščejo delo, jih izobrazijo in jim dajo posojilo, ki bi jim ustvarilo gmotno podlago za življenje. Neposredno pred izpustitvijo iz zapora Bonifacio je »smrtni sovražnik« Marcosa, predsednik KP Filipinov Jose Maria Sison, izjavil, da vojaško krilo partije »Nova ljudska armada« (NPA) toliko časa ne bo odložilo orožja, dokler Corazon Aquino ne bo izvedla agrarne reforme. Slednji čas, je še rekel Sison, je čas za pogovor o drugem prav tako važnem vprašanju, se pravi o odhodu ameriških čet s Filipinov.
»Nova ljudska armara« ima po u-radndh podatkih od 10 do 12 tisoč pri-panikov, objektivno pa jih je okoli 18 tisoč in deluje na 63 o 74 pokrajin.
Komunistično gibanje na Filipinih se je pričelo kot skrajno levičarsko in maoistici» obarvano gibanje. Kasneje se je spremenilo v nacionalno gibanje, ki je imelo za cilj, socialne spremembe v državi. Zaradi ideolo-
ških sporov so filipinski komunisti prišli navzkriž s Kitajsko in SZ.
Po splošnem prepričanju gibanje ni pod zunanjimi vplivi, zaradi tega je Corazon Aquino lahko izjavila, da so odnosi države do komunistov izrazito notranja zadeva države in da jih bodo v tem okviru tudi reševali.
NPA je svoje pripadnike iskala na manilski univerzi, ki jo je ustanovil Marcos, med socialnimi delavci in duhovniki, tako da je sedaj eden izmed poveljnikov na glavnem otoku Lusonu katoliški duhovnik. NPA ima svoja oporišča v zelo revnih vaseh, kjer domači duhovniki kažejo simpatije za komunistične borce in opravljajo pomembno vlogo pri mobilizaciji borcev iz katoliških vrst.
NPA je svoje akcije izvajala nahitroma, na partizanski način. Napadala je vladne oddelke in zasebne o-borožene oddelke, ki so stražili plantaže veleposestnikov. Gverilski način vojskovanja je prenesla tudi v šest-mdlijonsko Manilo.
Lansko leto je v spopadih z NBA padlo 1100 vladnih vojakov in okoli 1000 civilistov, približno enako število padlih pa je bilo tudi na strani NPA.
Pred Marcosowm padcem je imela CIA slabe slutnje glede nadaljnje u sode Filipinov. Po njenih prvotnih ocenah naj bi NPA dosegla jakost državne vojske v 5 letih, kasneje pa je svoje mnenje korigirala in rok skrajšala na tri.
Marcos je leta 1972 izkoristil »komunistično nevarnost« za proglasitev izrednega stanja. Takrat je bilo 500 oboroženih upornikov. Pred svojim padcem je zagrozil, da bo poklical na pomoč ZDA, če bo pritisk upornikov prevelik.
Tukajšnji opazovalci so prepričani, da vprašanja oboroženega odpora nd mogoče odpraviti s silo. Corazon Aquino je dobila podporo filipinskega ljudstva in komunistov in na osnovi te podpore bo nadaljevala z gradnjo svoje oblasti.
V zadnjih dneh je v tem odnosu prišlo do zapletov, ker so gverilci na
Boj proti AIDS v Sloveniji
LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci so člani republiške komisije za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi seznanili novinarje o epidemiološkem stanju nalezljivih bolezni v Sloveniji. Kot je bilo pričakovati, so največ časa in vprašanja namenili novejši nalezljivi bokteni AIDS — sindrom pridobljene imunske pomajnkljivosti.
Po zagotovihh prof. dr. Milana Lazarja, namestnika direktorja univerzitetne klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Djubljana, na tej kjiniki ni nobenega bolnika z boleznijo AIDS ali z virusom te bolezni.
Ker je bolezen uvrščena med nalezljive bolezni, veljajo zanjo vsi ukrepi,, ki jih sicer ustrezne službe izvajajo ob pojavu katerekoli nalezljive bolezni. Narava same bolezni AIDS pa narekuje še posebne ukrepe.
V SR Sloveniji so pristopih k odkrivanju te bolezni s sistematičnim testiranjem rizičnih skupin, kamor, kot jd že znano, sodijo: homoseksualni in biseksualni moški, narkomani, ki si mamila vbrizgavajo v vene, prejemniki krvi in krvnih derivatov, zlasti hemofiliki, ter spolni partnerji naštetih skupin.
Do desetega marca letos so v Sloveniji testirali skupaj 14.396 ljudi, med katerimi je bilo kar 12.291 krvodajalcev,. 112 je bilo ljudi iz rizičnih skupin in 146 prejemnikov krvi — hembfilitikov.
Rezultati so pokazali, da je 14.355 ljudi seronegativnih, v 14 primerih pa so bili rezultati seropozitivni. Vseh 14 primerov je iz skupine hemofihtikov in kakor so poudarih na tiskovni konferenci, je prišlo do okužbe s preparati iz tujine, in to v času, ko testiranje teh preparatov še ni bilo 'obvezno, (dd)
jugu države ubih 14 policajev, in to v trenutku, ko so se v Manili pogaja-li, ah naj izpustijo na svobodo še štiri pohtične nasprotnike Marcosovega režima, vse pripadnike vodstva KPF, ki so bili zaprti.
Toda Aquino je v tem političnem boju zmagala, štiri zapornike, »državne sovražnike« so izpustih in jih iz zapora neposredno odpeljali na sprejem v vladno palačo predsednice Aquino.
NPA je nadalje sporočila, da bo vojskovanje »prekinila za šest, morda dvanast mesecev«, toda orožja ne bo spustila iz rok. Kot pravijo njeni voditelji, bo »gledala in čakala«.
Dogajanje v Južni Ameriki
Zaton gverilskih gibanj?
BOGOTA — Šest dovčerajšnjih gverilcev bo zasedlo svoja mesta v parlamentu, uspeh, ki ga niso uspeli doseči z orožjem, FARC je bilo najstarejše kolumbijsko gverilsko gibanje in je na volitvah prejelo 3 odstotke glasov.
Tudi tupamarosi so položili orožje in sprejeli politični izziv obnovljene paragvajske demokracije. Še pred njimi so na isto pot stopili argentinski montenerosi. Kot izhaja iz poročil, je vojskovanje prekinila tudi gvatemalska gverila.
Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, če je gveril konec. Pojavile so so pred dvesto leti, vrhunec pa dosegle v šestdesetih letih, pio zmagi kubanske revolucije, če izvzamemo Kubo, v Južni Amerild ni bilo države, kjer ne bi imeli oboroženih upornikov. Povečini so bih skrajno levičarsko u-smerjeni.
• PARIZ — Francoska javnost je vprašala odbor za zdravniško etiko, naj se izreče o vprašanju, ki vznemirja duhove: ali so možni znanstveni poskusi na ljudeh, ki so v kronični nezavesti. Predstavnik odbora je odgovoril: »Nedopustno je, da se z ljudmi ravna kot s črnci (!) Eksperimentiranje, ki bolnika ne ozdravi, ni možno niti v interesu znanosti.«
zo tvoje bele zimske dneve
i sopra
FORNI Dl SOTTO
Furlanija - \	deželna Julijska A zfl P0S ““ krajina	H	turizma		Zgornja Karnija Valdaner Paularo in Timau ZA SMUČARSKE TEKE	Valpesarina Pradibosco Prato Carnico Za smučarske teke Izredna zimovanja za skupine in šole
CIMA CORSO Dl AMPEZZO Žičnice obratujejo ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 16.00	Valcellina Claut Cimolais ZA SMUČANJE	Sauris . .. tvoja smučišča ... Karnijski Dolomiti 1250- 1500 SAURIS Dl SOTTO Tel: 0433/86000	Ovčja vas Smučarske naprave delujejo od decembra do konca marca Odlične snežne razmere za tek in smuko. Okrepčevalnice
SEDLO CHIANZUTAN VERZEGNIS Tri vlečnice, 4 proge, smuč. tek, smučarska šola, organizacija tekmovanj in tečajev. ' Cena kot leta 1984 Bližina snega -prihranek pri bencinu	M. Matajur Zadruga za. uprav, žičnic 1320 n.v. 44 km iz Vidma Odprto od prvega snega do 31. marca vsako soboto, nedeljo in praznik. Smučarski tedni od 8.2. do 16.3. Popusti za otroke do 12 let in skupine FISI. Smučanje pred hišnimi vrati.	NEVEJSKO SEDLO 120 - 210 cm snega	
		Piancavallo — Predprodaja smučarskih kart v nižini sobotna dnevna karta	15-14.000 praznična dnevna karta	18-17.000 — Poldnevna karta za 5 ur v prodaji na Piancavallu ob sobotah	14-13.000 ob nedeljah	18-17.000 Od 1. februarja dalje sezonska karta znižana za 50% INFORMACIJE: SEDEŽNICA 0434/655126	
fel^XnX§o)[lgi(n) PROSTA SMUKA V SONCU IN SNEGU Uprava postaje Ravascletto - tel.: 0433/66033/66035			
AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA ZA TRBIŽ IN NEVEJSKO SEDLO
RABELJ
mA Fl 815TRA
Jože Trobec
Čenča
30.