o Mimi Leto IX - Štev. 1 (193) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. Januarja 1982 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Tiskarna R. Liberale • Čedad Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. /. ' V nedeljo 27. decembra 1981 je bil v telovadnici na Lesah tradicionalni «Senjam beneške piesmi», ki ga je kot prej, tudi sedaj organiziralo kulturno društvo «Rečan». Ta zadnji je bil že deveti «Senjam». «Senjam beneške piesmi» ni nič manj pomemben za beneške Slovence kot sta «Dan emigranta» v Čedadu, kulturno srečanje med sosednjimi narodi na Kamenici in druge manifestacije. Rekli bi celo, da je še bolj pomemben, saj pride na njem do izraza kulturna ustvarjalnost naših ljudi, naša življenjskost, izražena v vedno novih beneško-sloven- skih pesmih in naši avten- .... Na «Sejmu» je vse samo naše: pesmi in avtorji, gla sba, orkester in občinstvo, ljudje. če so drugi Sejmi uspeli, lahko rečemo, da je ta zadnji izredno uspel. Telovadnica je bila prenapolnjena. Ljudje so prišli iz vseh dolin in s tem dokazali ljubezen do naših starih in novih pesmi, ljudje, ki hočejo s svojo udeležbo podpreti to važno iniciativo in spodbujajo, da se gre naprej po tej poti. Letos je bilo prestavljenih na «Sejmu» 8 novih pesmi, ki vam jih prepišemo iz brošure društva «Rečan». «Ne vič uiske na sviete», besede in muzika Valentina Petricig, sta jo pele Carla Loszach iz Topolovega in Federica Loszach iz Sevca. «Lehko nuč», besede in muzika Rino Chinese, sta jo pela Rino Chinese in Giovanni Di Lenardo. «Prečudne so reči», besede in muzika Keko Ber-gnach, sta jo pela Anna in Keko. «Danijela», besede Renzo Gariup, muzika Antonio Qualizza, jo je pel Keko. «Gor an dol na bom ho-do», besede in muzika Angela Petricig, in jo je sama zapela. «Smart», besede in muzika Rino Chinese, jo je zapel avtor. «Dobar dan», besede in muzika Luciano Chiabudini, in jo je tudi sam zapel. «Eno rožico», besede in muzika Guido Qualizza, pesem sta zapela on in Franco Cernotta. Na prvo mesto se je uvrstila pesem, ki jo je napisal in uglasil Rezijan Rino Chinese in sta jo zapela on in njegovov sorojak Giovanni Di Lenardo. Na drugo mesto se je uvrstila pesem «Gor p-,- rjM ne bom hodo», ki jo je napisala, uglasbila in zapela Angela Petricig. Za tretje mesto sta dobili od žirije dve pesmi enako glasov: «Danijela» in «Eno rožico», ali pa Eno rožico in Danijela, ki je dobila prvo nagrado za naj lepše besedilo. Kot že povedano, je Eno rožico napisal in uglasbil Guido Qualizza, zapela pa sta jo avtor in Franco Cernotta. Za pesem Danijela je napisal besedilo Renzo Gariup, muziko Antonio Qua lizza, zapel pa jo je Keko Francesco Bergnach. Naš orkester, ki je sprem Ijal te nove pesmi, so se stavljali: Checco Bergnach, V Gorici je umrl nadškof, Mona. Pietro Cocolin, dober dušni pastir in velik prijatelj Slovencev 0 letošnjem Dnevu emigranta, ki je lepo uspel, bomo pisali čez 15 dni Senjam beneške piesmi na Ljesah pomembna in velika kulturna manifestacija Benečije Dobila je pesem Rezijana Rina Chineseja Tudi Topolovci so odnesli iz «Sejma» polno aplavzov Roberto Bergnach, Michele Tomasetig, Cendon Giuseppe in Nino Bracciale. Program sta lepo napovedovala po našem Margherita Trusgnach in Luciano Fele-tig- Na koncu so nastopili z godbo in našimi starimi pesmi še mladi Topolovci. Pevci novih pesmi, kakor Topolovci, ki so prinesli v dvorano vedno sveži duh naših starih pesmi, so odnesli domov cele «žakje» aplavzov. RIFLESSIONE POLITICA PER L’ANNO NUOVO Rino Chinese in Giovanni Di Lenardo pojeta pesem, ki je dobila «Senjam» Nel recente passato e fino all'anno 1981 appena trascorso, la «questione slovena» ha avuto importanti risultati politici nei vari livelli istituzionali: dal presidente della repubblica ai vari capi di governo, dai segretari dei più grandi partiti politici (compreso l'on. Piccoli) a personalità della regione, c’è stato un susseguirsi di prese di posizione favorevoli alla soluzione legislativa della «questione slovena». Questo vuol dire che, dai punto di vista politico, la questione esiste realmente e che ormai sta maturando un processo democratico di cui i partiti e le istituzioni hanno preso atto, disponendo anche una serie di misure indirette di appoggio, se non ancora di tutela, della minoranza slovena. Ci sono forze ed istituzioni che appaiono ogni giorno più interessate a comprendere l'effetto di alcune misure, soprattutto di carattere economico, sull'evolversi dei processi di consolidamento occupazionale e culturale. Non sarebbe giusto escludere la DC da questa «attenzione» per quanto avviene sul confine orientale della nostra regione e della no- stra provincia. Tuttavia sulla «questione slovena» la DC rimane ancora incerta (come qualcuno ha voluto ricordare) e non trova il coraggio di chiarire al suo interno e verso l’esterno una proposta coerente con i principi professati. La DC, ed è legittimo, è preoccupata di mantenere il contatto con tutto il proprio elettorato. Tuttavia dovrebbe essersi accorta da tempo che il suo elettorato non è costituito che in minima parte da persone di convincimenti nazionalistici estremizzanti e che, quindi, il suo elettorato reale viene abbandonato in una situazione di insicurezza e difficoltà di rapporto, rendendolo incerto nella comprensione delle proposte che gli vengono presentate. Questo non può che nuocere alla stessa DC, a lungo andare, e può soprattutto nuocere allo sviluppo dei rapporti democratici che sì possono e si debbono verificare anche sul terreno della «questione slovena». Di questa questione la DC fa un suo affare interno. Eccetto la succinta esposizione fatta a S. Leonardo dal segretario Bertoli, non abbiamo assistito, in sede loca- le, alla fine del 1981, ad alcuna altra dichiarazione pubblica. Tutto si è svolto nella DC e per la DC. Crediamo invece che questa dovrebbe tentare il dialogo con i portatori di proposte, le condivida o meno, per chiarirle ed eventualmente contrastarle e, ancora eventualmente, maturare punti di convergenza e di dissenso, utili anche a chi dovrà affrontare la cosa in Parlamento. Non si confà ad un partito che detiene tuttora la maggioranza dell'elettorato e delle amministrazioni locali un atteggiamento di chiusura sul problema sloveno, con una delega di fatto ai «vertici» del governo e del parlamento la loro risoluzione legislativa. Il punto, oggi, è questo. Altrimenti vedremo i fatti andare avanti separati: istituzioni, partiti, movimento sloveno. Non si propone qui un appiattimento delle posizioni, ma un confronto che gioverebbe a tutti e che gioverebbe soprattutto alle popolazioni. Queste sono giunte oggi al punto più avanzato della loro possibilità di intervenire ed influire nei processi di sviluppo, economico, sociale e culturale. Riconosciamo a tutte le componenti vive di capire la importanza della nostra col-locazione come gente di confine. Essa oggi offre alcune occasioni, che anche abbiamo saputo cogliere, ma non è tutto. Le nostre attese per il 1982 non si rivolgano dunque solo a Roma, ma anche alle nostre istanze locali rappresentative di gruppi sociali, culturali, politici, degli enti amministrativi e delle forze economiche. Maturiamo, cioè, una visione più concorde della situazione e dei programmi futuri. E’ questa la riflessione che proponiamo per l’inizio dell’anno nuovo. Paolo Petricig NA INICIATIVO NOVEGA M AT AJ URI A Lepa «festina» za naše te stare v Špetru V nedeljo 3. januarja pred-pudne je paršla do naših dragih te starih, ki žive u počitniškem domu (casa di riposo) u špetru, koleda «Novega Matajurja». Znano vam je, da so nekateri brav-ci Novega Mtajurja dali pobudo za zbrat koledo tem našim ljudem. Takuo je Novi Matajur v manj kot mesecu dni zbrau 775.000 lir. V imenu naših starcev se globoko zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so po svojih močeh šenkali, kar so mogli, za tisti dobri namen, da bi razveselili tiste, ki nimajo vič obednega na svetu. Naši starčki u Špetru so dobili vsak po adno guban-co, paket sadja, nekaj siga-ret in nekaj steklenic vina. Za ček, ki jim je biu pose-be posjan, za 151.550 lir pa bojo kupili stensko uro. Tisti dan, ko smo jim izročili koledo Novega Matajurja, je bluo vse zlo parjetno in veselo. Za ustvaritev dobre, prisrčne atmosfere so najprej poskarbeli mali godci iz Ruonca, učenci glasbene šuole Antona Birtiča iz Mečane: Natale Blasutig, Andrea Sturarci, Antonella Domeniš in Sabina Trinco. Mali ruonški godci so zagodli 10 motivov, dve skladbi pa je zaigral sam učitelj Anton Birtič. Starčki so jim ploskali na roke z velikim veseljem. Po nastopu Birtičevih učence v-godcev, so nastopili mladi iz Topolovega s harmoniko in starimi pesmi. Starčke je pozdravu in za-želeu srečno novo leto v imenu Novega Matajurja naš direktor Izidor Predan. Na «festino» sta paršla tudi špe-tarski šindak Marinig in nje- ga namestnik Adami. Za eno dobro uro je bluo vse veselo: personal, mun-dje, predsednik Coren in Strazzolini, ki je posnemu film za Alpe - Adria. Posebno pa so bli srečni in veseli naši starčki, ki so poslušali svoje pesmi in muziko in so se zatuo z mislijo vamili za no malo cajta v svoje rojstne vasi. Na tem mestu želimo pohvalit, zato ker so vredni, vse tiste, ki delajo in skarbe za naše te stare u špetarskem oočitniškem domu. Pobudniki za novoletno koledo starčkom: Nilia Ruttar, na levi nje mož Mario Vogrig, na nje desni sta Anton Chiabai - Tonček in Anton Birtič, ki je z malimi godci iz Ruonca pripravil kulturni program (Foto: G. Strazzolini) Starčki so «pobožno» poslušali izvajanje kulturnega programa S. Pietro al Natisone PRESENTATO IL LIBRO Dl FEDERICO VINCENTI «PARTIGIANI FRIULANI E GIULIANI ALL’ESTERO» Prof. Petricig govori na predstavitvi Vincentijeve knjige «I partigiani Friulani e Giuliani all'estero». Na njegovi desni so Vincenti, predsednik deželnega odbora ANPI, Bergnach, predsednik sekcije ANPI Nadiških dolin in sekretar Predan List "DOM,, ima 15 let življenja NJEMU NAŠ BRATSKI POZDRAV! Su iniziativa della Sezione ANPI delle Valli del Natisone è stato presentato a San Pietro al Natisone presso la sala comunale, mercoledì 23 dicembre 1981 il libro di Federico Vincenti «Partigiani friulani e giuliani all’estero». L’opera di Vincenti è stata presentata dal prof. Paolo Petricig. Si tratta di un lavoro molto documentato, di una ricerca che ha richiesto tre anni di studio presso gli archivi del-l’ANPI, degli Istituti storici per la lotta di liberazione e degli archivi dello stato maggiore dell’esercito e quello della marina italiana. Vincenti, che ha combattuto personalmente contro i nazifascisti in Jugoslavia dopo la capitolazione dell'Italia, illustra la situazione in cui venne a trovarsi l’esercito italiano alla data dell’otto settembre. Nelle isole dell’Egeo e dello Ionio, in Grecia, in Albania, in Francia e soprattutto in Jugoslavia ufficiali e soldati italiani compirono la scelta di schierarsi, con le armi, contro i tedeschi, pagando un grande tributo di sangue e di sacrifici, come, ad esempio, a Cefalonia, Lero, ecc. Il libro di Vincenti esamina anche la situazione sul confine orientale d’Italia dove, soprattutto la divisione Garibaldi - Natisone, che operò verso la fine della guerra nella vicina Slovenia, ci fu una reale collaborazione militare e politica fra le unità partigiane italiane e slovene. Vincenti riconosce il ruolo di resistenti anche ai numerosi soldati italiani internati in Germania che, rifiutando le lusinghe tedesche, respinsero qualsiasi forma di collaborazione con il nazismo. Lo stesso Vincenti, presi- dente dell’ANPI regionale, ha quindi sottolineato il valore patriottico della scelta antifascista dei soldati friulani e giuliani che l'otto settembre aveva colto all’estero come invasori. La serata è stata conclusa con l'intervento del coro «Pod lipo» che ha eseguito diversi canti intonati al significato della serata. Predstavljena bukva «Partigiani Friulani e Giuliani all’estero», ki jih je napisu Federico Vincenti Na pobudo seciona ANPI iz Nediških dolin so bile v sredo 23. decembra zvečer predstavljene v komunski sali bukva «Partigiani friulani e giuliani all’estero», ki jih je napisu Federico Vincenti, predsednik deželnega in provincialnega komitata ANPI. O Vincentijenim djelu je govoru prof. Paolo Petricig, zaključil pa je avtor sam z zelo čustvenim posegom. Vincentijeve bukva dokumentirano pričajo o velikem prispevku, ki so ga dali furlanski in julijski partizani proti nacifašizmu v Grečiji, Jugoslaviji, Albaniji in u samih njemških lagerjih. čepru je biu sneg bloki-ru tisti dan vse gorske vasi, da njeso mogli priti na manifestacijo, tisti ki so želeli priti, se je bluo usedno zbralo u konsejni sali špetarske-ga komuna zadost ljudi. Tudi bukvi je bluo puno prodanih. Puno aplavzu je šlo dvje-ma govornikoma, posebno pa so prisotni tukli na roke pevskemu zboru Pod lipo, ki je razveselil večer s svojimi pesmi. Lepa je zadnja številka DOMA v barvah, ki je bila pripravljena za Božič 1981. Gotovo je bila tako lepo opremljena z raznimi barvnimi fotografijami tudi zato, ker slavi list petnajst let svojega življenja. Za večnost, petnajst let življenja pomeni malo ali nič, pomeni pa mnogo, če se ozremo nazaj in pogledamo v kakšnih razmerah se je DOM porodil, živel in delal. Petnajst, ali tisoč let nesmiselnega življenja ne pomeni nič, eno uro, en dan, en mesec, eno leto, petnajst let boja za najosnovnejše pravice trpinčenih in ponižanih pomeni mnogo. Medžupnijski list Dom je že ob svoji prvi uri, ob svojem rojstvu zapihal naš stari duh, spodbudil vrednote naših starih očetov in ojačil vero v pravo kristian-sko in človeško vstajenje. O nastanku DOMA pišeta dva beneška duhovnika med drugim tele reči: «Beneško - slovenski duhovniki, za utrjevanje slovenskega jezika in za oznanjevanje verskih resnic se niso posluževali zgolj govorjene, ampak tudi pisane besede. Med svojim ljudstvom so do prve svetovne vojne širili knjige Mohorjeve Družbe iz Celovca, tiskali na svojo roko v beneškem in rezijanskem narečju katekizme (od 1. 1853. do 1. 1928) pobožne knjige «Kri-žova pot» A. Klinjona 1. 1921.) in molitvenike (Naše molitve» - molitvenik za Beneške Slovence - Mons. I. Trinko iz 1. 1950.) priložnostne pesmi ob prvih sv. mašah (največ so jih zložili P. Podreka, mons. Ivan Trinko, Z. Birtič, A. Kračina) itd. Ti duhovniki so branili krščansko in slovensko podobo svojega ljudstva, ker so bili prepričani, da oba ta vidika sta tesno združena med seboj in zvesti temu idealu hodijo po tej poti tudi danes. DOGODKI IN OKOLIŠČINE Kot naravna posledica teh prizadevanj na verskem, jezikovnem in kulturnem področju se je pojavil tudi naš list DOM, ki letos obhaja petnajst letnico rednega ali nerednega izhajanja. Rodil se je v težkih časih ob božičnih praznikih 1. 1966., ko strupeni veter nacionalizma in šovinizma se ni bil še polegel po naših dolinah. Pisana slovenska beseda je tedaj bodla v oči marsikateremu italijanskemu in tudi domačemu nacionalistu in je bila označena kot simbol ali sinonim samega brezverskega komunizma, titoizma in iz-dajalstva. Zaradi tega so bili slovenski duhovniki, ki so se pri liturgiji posluževali slovenskega jezika, črno gledani od oblasti, postali so tarča lokalnih časopisov (predvsem dnevnikov), ki so izrabili vsako priložnost za jih napadati. Tudi Vi- demska kurija ni gledala na naše razmere z objektivnimi očmi in je bila pod uplivom te sovražne propagande. Ne smemo namreč pozabiti, da še 1. 1957. je nadškof Zaffonato prekinil med vi-zitacijo slovensko pesem («Bog bodi hvaljen!») v vasi Topolovo ter preprečil, da se zmoli na Trčmunu vera v slovenskem jeziku. Tudi tedanji škofijski tednik «La vita cattolica» iz Vidma se je držala te linije in je poveličevala «italijanstvo» prebivalcev Nadiških dolin, zato so jo iz protesta nekateri slovenski duhovniki zavrgli. Ti neprijetni dogodki zgovorno dokazujejo v katerih okoliščinah in v kakem ozračju se je rodili naš list DOM. Listu DOMU želimo še mnogo let življenja in obilo uspehov v boju za priznanje človečanskih verskih in narodnostnih pravic beneških Slovencev. Birtičevi mali godci med izvajanjem enega izmed dvanajstih motivov Po srečanju s starčki so se fotografirali s sestro Prednico (Madre superiora) in predsednikom Hiše Corenom tudi Birtičevi učenci s harmonikami (Foto: G. Strazzolini) Na predstavitvi Vincentijeve knjige v Špetru je sodeloval tudi pevski zbor «Pod lipo» iz Barnasa, ki ga vodi Nino Specogna OBISKALI SO NAS IRCI COMUNITÀ- MONTANA VALLI DEL NATISONE Seduta movimentata sul caso Manfredi S, PIETRO AL NATISONE Manifestazione per la pace V torek 15. decembra jt Mladinski odbor SKGZ Videmske pokrajine s sodelovanjem DP organiziral v Čedadu srečanje ž delegacijo Irske organizacije Sinn Fein. Po kratkem uvodu predsednika MO Maurizio Namorja in deželnega poslanca DP Giorgija Cavallo, je spregovoril Richard Balley, odgovoren za mednarodne stike omenjene organizacije. Z izredno natančnostjo nam je predstavil sedanji položaj na Irskem in podal zgodovinski pregled narodnega in političnega vprašanja Irskega naroda. Čutiti je bilo, da so Irci trdno odločeni doseči enotnost Irske in njeno neodvisnost od Anglije. Še posebej je poudaril pravico, ki jo ima vsak narod do samoodločbe. Njihov cilj je, da bi Irska postala socialistlična in neuvrščena država. Nastopila je tudi skupina iz Belfasta, ki nam je predstavila bogato Irsko glasbeno kulturo, od narodnih balad do sodobnih pesmi borbenega značaja. Glasba je vzbudila entuziastični odmev med publiko, ki je bila protežno mlaj-ža od 30 let. Po uradnem delu II 15 dicembre scorso si è tenuto presso l'Hotel Roma di Cividale un incontro con una delegazione dell’organizzazione irlandese Sinn Fein, organizzato dal M.O. SKGZ della Benecia, in collaborazione con Democrazia Proletaria. La delegazione, arrivata in Italia su invito di D.P., era composta dal rappresentante degli esteri Richard Balley e da un gruppo musicale. Lo scopo dell'arrivo di tale delegazione, che ha fatto tappa in diverse città italiane, era quello di dare una informazione veritiera alla opinione pubblica italiana, sulla realtà politica in Irlanda. Il Sinn Fein, partito separatista fondato nel 1907, è un partito di sinistra, impegnato nella lotta per un'lrlan-da socialista, neutrale, non allineata, avente come obiet- srečanja se je večina odpravila v bližnjo gostilno, kjer se je prijetni večer ob glasbi in petju nadaljeval do poznih ur. To pa je bila prilika, da so lahko tudi gostje spoznali našo manjšinsko problematiko in našo ljudsko pesem. Irsko delegacija je prišla v Italijo, da bi seznanila čim širši krog ljudi s svojo borbo. Poudarjali so pomembnost informiranja, še posebej zaradi tega, ker mass-medias in uradna angleška obveščanja nam predstavljajo v napačni luči njihove zahteve in cilje. Podobna situacija je tudi pri nas, zato je prva naloga naše manjšine obveščanje širše javnosti o naših pravicah in hkrati storiti vse mogoče, da bi vse demokratične sile in organizacije podpirale naš boj. Zato menim, da je bila udeležba velikega števila Furlanos pozitivna, saj je možno samo z združenimi silami in z odprto konfrontacijo idej doseči naše narodne pravice, hkrati pa pretok stališč vodi k boljšemu medsebojnemu razumevabju in obogate-nju naše manjšine same. Jole Namor tivo fondamentale la liberazione nazionale che dovrebbe concretizzarsi con la cacciata degli inglesi dall'lrlan-da e l’autodeterminazione del popolo irlandese. La serata ha avuto inizio con il saluto dei presidente del M.O. Maurizio Namor che ha sottolineato il motivo ed il significato di tale incontro. Ha fatto seguito un’introduzione del consigliere regionale di D.P., Giorgio Cavallo, sul concetto di rapporto di classe e di lotta nazionale come fase di dibattito all’interno del Sinn Fein; sulla formazione dei comitati di solidarietà con l'Irlanda; sugli incontri tenutisi da questa delegazione a Roma, Verona e Porto Marghera con diversi consigli di fabbrica. Per ultimo ha parlato il rappresentante degli esteri Richard Balley sulla situazione politica e sociale in Irlanda; l'indipendenza nazio- Na manifestaciji za mir v Špetru Anche a S. Pietro al Nati-sone, centro delle Valli del Natisone, ha avuto luogo una manifestazione per la pace. Il significato dell’iniziativa, promossa dal circolo culturale «Ivan Trinko» in collaborazione con l’organizzazione giovanile della Benecia, è stato esposto in apertura con la dichiarazione del presidente, prof. Beppino Crisetig: «Con questa naie dalla dominazione inglese e la riunificazione dell'lr-landa, quali punti base nel programma del Sinn Fein. La lotta in Irlanda, ha detto, che si manifesta sotto forma di lotta religiosa nel conflitto tra cattolici e protestanti, è una lotta coloniale che può essere paragonata a quella dell’Algeria, poiché, in entrambi i casi la religione è strumento di controllo. I protestanti inglesi, coloni al seguito dell’esercito inglese e fedeli alla Corona, hanno occupato l’Irlan-da, la quale è per la maggior parte cattolica e non aderisce alla riforma colonizzatrice da parte dell’Inghilterra. Nelle elezioni politiche per il Parlamento inglese del 1919, il Sinn Fein conquistò la maggioranza dei seggi che spettavano allTrlanda e, insediatosi come rappresentante del popolo irlandese, proclamò la Repubblica e la indipendenza nazionale. L’Inghilterra non tardò a reprimere brutalmente tale gesto, dividendo lo Stato in due parti, con lo scopo di mantenere il controllo sulla parte industriale deH’isola. L'Irlanda è stata la prima colonia dell’Inghilterra ed è destinata ad essere l’ultima con una traccia indelebile di violenti sfruttamenti, genocidi e il tentativo persistente di cancellare l'esistenza di una lingua, di una tradizione, di un popolo. Balley ha concluso la sua relazione ribadendo nuovamente l'importanza ed il diritto di ogni popolo all’autodeterminazione e alla scelta della società in cui vivere. per il M.O. Bergnach Eddi manifestazione per la pace, i circoli culturali sloveni intendono inserirsi nel grande movimento per la pace che scuote il mondo in questi momenti drammatici. Esprimiamo solidarietà al popolo polacco che deve risolvere i propri problemi al suo interno, con la trattativa e non con la forza». Per l’amministrazione comunale di S. Pietro al Nati-sone è intervenuta Bruna Dorbolò Strazzolini, la quale ha sottolineato come una politica di pace sia anche la base per lo sviluppo delle aree sottosviluppate e quelle di confine. Numerosi comuni (e la stessa Comunità Montana delle Valli del Natisone) hanno mandato messaggi di adesione, letti in assemblea, e così pure varie associazioni come l’ANPI, l’ARCI e vari circoli sloveni. Gli interventi sono stati improntati di grande spirito costruttivo, con una ricerca di strade comuni, a tutti gli uomini di buona volontà per eliminare tutte le situazioni di crisi, di violazione dei diritti umani, di violenza, nel mondo intero. Sottolineando il ruolo positivo che potrebbe essere assolto dalle minoranze ed in particolare di quella slovena. Per l'ARCI ha parlato Renzo Furiano; per la CGIL, Na-dalutti; per la CISL, Mar-zotto, per il circolo Studenci, Ruttar; per l’Unione Emigranti sloveni, Clavora; per il PCI, D'Andrea; per la Lega Giovanile ed il Comune di Tolmino, Angel Laharnar. La serata è stata arricchita dall’esibizione del coro Rečan di Liessa e dal coro giovanile «Pod Lipo» di Ver-nasso, che hanno eseguito canti sloveni ed un canto friulano. UDINE Strada «Val Cosizza» : Fare presto! I consiglieri provinciali Petricig e Melissa, sulla base di una lettera del comune di Drenchia, hanno sollecitato la Giunta provinciale ad accelerare i tempi deH’ampliamento della strada «Val Cosizza» cogliendo l’occasione dei lavori per l’acquedotto. II presidente Englaro ha assicurato ai due consiglieri delle Valli il proprio interessamento. Nel corso della recente assemblea della Comunità Montana delle Valli del Na-tisone non sono mancati gli spunti polemici. Se i funghi e la Polonia hanno visto in movimento tutti i gruppi dell’assemblea, come riferiamo in altra parte del giornale, il momento delle interpellanze ha dato luogo a scambi di polemiche fra il presidente Chiuch, e il gruppo del PCI , che poco prima era stato accusato dagli indipendenti di essere stato poco sollecito nell’attuazio-ne del PIP di Azzida. Alcune interpellanze, come quella di Battocletti sulla metanizzazione e quella di Blasetig sull’assistenza a-gli anziani, sui rapporti con il comune di Tolmino e sull’attuazione della legge regionale 62, hanno avuto risposte sostanzialmente accettabili. E’ stata la richiesta di Blasetig di chiarire il rapporto di lavoro, dopo le recenti notizie di stampa sulle vicende giudiziarie, con il dott. Pierluigi Manfredi, a surriscaldare gli animi. Chiuch ha letto una lettera difensiva di Manfredi scritta dal suo avvocato, Co-mand, ed ha accusato Blasetig ed il PCI di falso (la Comunità ha pagato Manfredi, da aprile ad oggi solo poco più di tre milioni e non i dieci che aveva scritto un volantino comunista), di linciaggio morale e di strumentazione politica. Blasetig ha citato invece E' uscito, in concomitanza con l’ultima assemblea dell’anno 1981, il primo numero di «Valli del Natisone», periodico della omonima Comunità Montana, il cui direttore è lo stesso presidente Chiuch. Nelle trenta-sei pagine della rivista trovano posto vari articoli i quali, nel complesso, si sforzano di dare un quadro dell’attività istituzionale e di quella collaterale della Comunità Montana. Agli enunciati del programma di attività e dei punti prioritari della maggioranza, (DC, PS1 e PSDI), seguono relazioni ed articoli sul PIP di Azzida, sul Matajur, sui contatti fra la Comunità Montana ed il Comune di Tolmino, sull’assistenza domiciliare, sulla agricoltura, il turismo, la viabilità forestale, la regolamentazione della raccolta dei funghi, lo sport, ecc. C’è molto, quindi, da leggere e da capire circa le iniziative che la Comunità sta seguendo: ciò potrà senz'altro servire a sfatare il concetto di ente burocratico che finora è pesato sull'istituto. Lo sforzo è, quindi, interessante e su questo torneremo ancora. Tuttavia, poiché il bollettino chiede critiche (ahimè solo quelle costruttive!), ci permettiamo di notare che si tratta di scritti quasi tutti «monocolori», di carattere esposi- le parole testuali del pubblico ministero (figura imparziale rispetto all’ avvocato Comand che è notoriamente un pezzo grosso della DC), ha sostenuto che Manfredi è stato solamente prosciolto dal reato di corruzione per la scadenza dei termini di perseguibilità e che, quindi, il rapporto di lavoro andava rivisto perchè ne deriva una cattiva immagine per la Comunità delle Valli del Nati-sone, Chiuch ha sostenuto invece la piena validità di questo rapporto di lavoro e la bontà del servizio che Manfredi fornisce alla nostra Comunità. Redni občni zbor SLORI Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. Člena pravil 8. redni občni zbor, ki bo dne 22. januarja 1982 ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega ob-bora 2. Obračun in predračun 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Razno Ravnatelj (dr. Karel šiškovič) tivo più che di discussione, senza alcuno spazio per i contributi «diversi» sia pure della maggioranza. In questo modo il periodico dà la impressione di voler diventare un organo esclusivo dell'esecutivo della comunità. Le solite «testoline» fotografate dei capigruppo, elencate in ordine strettamente politico (da Specogna a Bo-nini) con le poche righe di autopresentazione, sono l’unico alibi democratico della rivista. Come previsto, invece, spadroneggia (con le fotografie) Chiuch, cui viene dedicata un'intera pagina «storica» e spadroneggia so prattutto Pierluigi Manfredi (con gli scritti) nella funzione di direttore responsabile. Pierluigi Manfredi (che firma anche PLM) presenta una serie di scritti di varia natura, qualificandosi soprattutto nell’esercizio del «già sentito» e del luogo comune riadattato alla nostra zona, invadendo settori, quale quello culturale, di cui parla solo per sentito dire. Dal complesso della rivista non appare purtroppo la consapevolezza di una vocazione e funzione, sia pure di carattere interno, della cultura slovena locale e dei problemi che essa pone e che sono stati anche oggetto di dibattito in assemblea. Rusca UDINE SOVVENZIONATI DALLA PROVINCIA I CORSI DI SLOVENO FRIULANO E TEDESCO Il consiglio provinciale di Udine ha votato una-nimamente (con la sola astensione del consigliere del MSI) il programma di sovvenzioni relative alla legge regionale 10 per il punto in cui si intende favorire l’accesso alla cultura ed alla lingua delle minoranze e comunità linguistiche. La somma stanziata viene perciò ripartita fra scuole, enti ed associazioni che operano con gli alunni e gli studenti per l’insegnamento del friulano, dello sloveno e del tedesco. Unico comune sovvenzionato è quello di Taipana, che ha gestito un corso di sloveno per gli alunni delle scuole. In questo programma vengono parzialmente sovvenzionati i trasporti a mezzo autobus degli alunni residenti in provincia di Udine e frequentanti le scuole slovene di Gorizia. La questione irlandese arriva in Italia Incontro del Mladinski odbor con una delegazione dell’organizzazione irlandese Sinn Fein PUBBLICAZIONI A "VALLI DEL NATISONE,, CRITICHE COSTRUTTIVE S. LEONARDO NEL CORSO DELLA RASSEGNA DEI CANTI DI NATALE L’Arcivescovo Battisti ed il Presidente Colli: LE VALLI DEL NATISONE HANNO UN RUOLO DI PACE Mons. Alfredo Battisti, arcivescovo di Udine, è tornato tra le popolazioni delle Valli del Natisone, cogliendo l'occasione di riaffermare con estrema chiarezza e rigore, il pensiero della Chiesa di Udine sulla comunità slovena delle Valli del Natisone. L'occasione era quanto mai opportuna: la festa del Natale, che il 26 dicembre è stata organizzata dalla parrocchia, dai circolo e dal coro di S. Leonardo nella sala del circolo stesso. Singolare piuttosto il fatto che il suo discorso venisse poi ripreso dal presidente del consiglio regionale, Mario Colli, comunista. Cos'ha detto l’arcivescovo di Udine ai partecipanti, ai bambini, al pubblico ed alle autorità presenti alla «Tradizionale rassegna dei canti natalizi»? Citiamo, raccogliendo i nostri rapidi appunti: «Voi, popolazioni delle Valli, avete una grande ricchezza di valori umani, storici, culturali ed io vi incoraggio a salvare la vostra presenza, che è anche una autentica ricchezza anche per il Friuli. I nostri bambini sono la speranza per il futuro delle Valli e dovete renderli consapevoli del fatto che a voi il Signore ha affidato una grande vocazione storica: con le vostre parlate rappresentate un ponte aperto verso il grande mondo slavo: in voi infatti si congiunge l'Europa di Benedetto con quella di Cirillo e Metodio. Ci sono oggi due forze enormi a disposizione degli uomini: la prima è quella atomica che, usata per la guerra, con una reazione a catena può distruggere il mondo e la forza dell’amore che con una reazione ancora più forte e potente può costruire la pace, la amicizia e l’unità fra i popoli. Ed è questo il senso della vostra presenza qui, ai confini del Friuli». Il presidente Colli ha detto di condividere le parole di Mons. Battisti, augurando anche lui un anno di pace e di sereno sviluppo per le nostre popolazioni. Molto buono il programma presentato dal coro di S. Leonardo, diretto dal maestro Osgnach, e dal coro di bambini. Gran parte dei canti eseguiti sono canti popolari sloveni delle nostre vallate, i quali vengono proposti così anche ai giovanissimi, perchè se ne possano riappropriare e ripetere in Chiesa ed a scuola. All’elevato livello dell’ esecuzione artistica, in questo modo il coro di S. Leonardo assolve ad una impor- tante funzione pedagogica, di cui si è reso promotore soprattutto don Adolfo Dorbolò. I canti eseguiti sono stati: Coro di S. Leonardo: Glej zvezdice božje, Gloria, Na zapuo-ved, Exuitate Deo, Božij nam je rojen sin, Maria della sua Grazia, Te dan je vsega veselja, Alleluja; Checco e Anna: Poslušajte vsi ljudje, kaj vam se zdi, Marija skoz življenje; Coro dei bambini: Venite fedeli, Dobro jutro, Astro del Ciel; Coro e bambini: Koleda. Otroci nastopajo na Božičnem koncertu v Sv. Lenartu. Dirigira don Adolfo Dorbolò SV. LENART Lep, nepozaben knncert božičnih pesmi Na koncert sta paršla tudi videmski nadškof Mons. Alfredo Battisti in predsednik deželnega sveta Mario Colli. Nekaj misli namesto navadne kronike Tisti, ki pravijo, govorijo in pišejo, da se u zadnjih letih po vsem svetu obujajo in prebujajo ter vrednotijo stare navade, stari tradicioni, imajo ražon. Tisti, ki znajo brat — in danes je zmjeraj manj analfabetu po svjete — lahko berejo vsak dan, lahko poslušajo po televižijonu vsak večer, kakuo se po svjete spet valorizira, postavja na nuoge stare lokalne kulture, vrednosti domačih jezikov, pesmi in stare navade. Za vrjednost naše kulture, našega jezika, pjesmi in starih navad se tučemo že puno in puno ljet. Tle se ne bomo hvalili, da je samuo naš trud, naše djelo rodilo dobre saduove. Vsi pametni ljudje, ki so jim stale par sarcu, velike vrednosti naše narodne skupnosti, so pomagali, da smo šli naprej. In to so ljudje in društva, ki nimajo enakih, kompanianih političnih idej. To ni važno, nima obedne importance. Važno, impor-tantno je, da vsi — tudi če gledamo na stvari iz različnih zornih kotov — delamo za ohranitev naše skupnosti z vsem tem, kar to pomeni. Biti ali ne biti (essere o non essere) to je biu dilema Amleta, tragedije, ki jo je napisal Shakespeare. Mi smo že zdavno zastopili, da smo, da živimo in da moramo živeti takuo, kot so živeli naši te stari, tisti, ki so nas naučili naš jezik, naše pjesmi, naše molitve, naše navade, če gremo iz tele naše svete družine, če gremo iz telega našega obroča, smo nič. Nismo vič v «Biti» smo v «Nebiti!» Naša bitnost gre v prah. In veseli nas, da naša rodovina, naša skupnost nečje iti v prah, in to — da pridmo na kroniko — je pokazu tudi zadnji festival božičnih pjesmi, ki ga je organiziral v škrutovem «Circolo Cultùrale ed Assistenziale di S. Leonardo». Do-bar — zlo lepo učen domači pevski zbor je zapjeu puno naših, narbuj znanih slovenskih božičnih pesmi. Otroci pa so njih pesmijo o kole-di ganili vse. Puno je bluo aplavzov. Vsi so jim tukli na roke posebno pa videmski nadškof Mons. Alfredo Battisti in predsednik dežele Mario Colli. pr ODPRTA MEJA HA TV KOPER: Apertura degl sciistici dei Od začetka oktobra je slovenska informativna oddaja koprske televizije «Odprta meja» postala televizjiski dnevnik. Iz tehničnih razlogov je bil prirejen urnik oddajanja: Odprta meja je tako v oddaji La riapertura degli impianti sciistici sul monte Matajur ■— si tratta di due skilift che servono ima pista lunga 2.300 metri è avvenuta questi giorni. Queste sciovie, costruite una decina di anni fa da una società privata, avrebbero dovuto costituire il fulcro per lo sviluppo turistico della zona, situata in posizione favorevole e vicina a città come Udine, Gorizia e Trieste. Per una serie di inconvenienti parte tecnici, parte meteorologici, — il versante ove sono situate le piste, che pur si sviluppano a quote superiori ai 1300 metri, è esposto a sud ed è soggetto alle ondate di scirocco — gli impianti poterono funzionare a singhiozzo, causando una crisi della società proprietaria che l’anno scorso decise di sospendere la attività. La Comunità Montana delle Valli del Natisone è recentemente intervenuta, favorendo la costituzione di una Cooperativa di gestione formata da appassionati e tecnici locali e provvedendo all’acquisto di un moderno mezzo in grado di preparare le piste in discesa; in pochi giorni, espletate le formalità burocratiche, i giovani della cooperativa hanno ripristinato gli impianti. L’ accurata preparazione delle piste, l’ottima viabilità, il panorama che consente u-na visione delle Prealpi Giulie e della pianura friulana fino al mare, saranno in grado di appagare gli sportivi e gli appassionati della neve. Giancarlo Strazzolini ■T’I*'.,. s-ém* tipista (Foto G. Strazzolini) Novi Matajur se je podražil Dragi naročniki! Vi veste, da je v zadnjih letih vse podražilo in tako tudi časopisi. Mi smo bili ustavljeni dve leti na ceni 5.000 za letno naročnino za Italijo. Sedaj, naža-lost, moramo tudi mi — čeprav za malo — povišati ceno našega lista. Novi Matajur, torej, stane od 1. januarja letos 6.000 lir in ne bo razlike med Italijo in inozemstvom. Novost bo le v tem, da bodo morali naročniki v tujini plačati še poštne stroške. Tako bo stala naročnina za vse evropske dežele 6.000 + poštni stroški, torej skupno lit: 8.400. Za prekooceaske države z navadno pošto stane nova naročnina lit: 8.400. Po avionu lit: 15.900. Po avionu v Avstralijo: 20.900. V tej številki bodo naročniki v Italiji dobili poštno položnico, s katero bodo poravnavali naročnino. Prav gotovo bodo dobili poštno položnico tudi nekateri, ki so naročnino že plačali. Naj nam oprostijo in vržejo položnico v koš. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Cari abbonati, voi certamente sapete che in questi ultimi anni sono aumentati i prezzi per tutte le cose e, di conseguenza, anche per i giornali. Per due anni consecutivi, il costo di abbonamento annuo al nostro giornale è rimasto invariato; purtroppo l’aumento del prezzo della carta, delle spese postali e dei costi di produzione, ci costringono quest’anno, ad aumentarlo, seppure di poco. Così, dal 1° gennaio 1982, l’abbonamento annuo al Novi Matajur costerà: Italia L. 6.000 Europa L. 8.400 Paesi oltreoceano: Per via normale L. 8.400 Per via aerea L. 15.900 Australia (via aerea) L. 20.900 Gli abbonati in Italia troveranno in questo numero, il bollettino di contocorrente postale per il rinnovo dell’abbonamento. Coloro che l’avessero già fatto, sono pregati di non prenderlo in considerazione. L’AMMINISTRAZIONE E LA REDAZIONE CIVIDALE AL CONGRESSO DI SEZIONE DEL P.C.I. Rinnovato interesse per gli Sloveni vsak dan od ponedeljka do petka, ob 13.30, ponovijo pa jo ob 15.30. Oddaja traja pol ure: prvih 15 minut je televizijski dnevnik, drugi del oddaje pa je tematskega značaja. Oltre a quelli svoltisi nelle varie località, si è tenuto a Cividale il congresso di quella che è la più grossa sezione del PCI della zona. Al congresso, che prepara la conferenza costitutiva della zona Cividalese, Manzane-se, Valli del Natisone e del Torre, si sono toccati tutti i temi del momento. Nuovo interesse, invece, è stato rivolto ai problemi del- la minoranza slovena, sui quali non sono mancati interventi e riferimenti di vari congressisti. Quello degli Sloveni, nel territorio e nella città, è dunque per il PCI di Cividale un tema politico importante, sia per la specificità culturale che per una corretta impostazione della cooperazione economica fra il Friuli e la Slovenia. BOŽIČ V BARDU Il presidente della Comunità montana, Chiuch, ed il presidente della Cooperativa, Bordon, provvedono al montaggio dei cingoli del nuovo Bat- Zadnje dni decemberja so tou Barde storli več ljepih manifestacj on. Gospuod Renzo Calligaro anu Severino Morandini, ka-tehist na škuoli tou Centi, skup s kulturnim centrom so organizirali tou cerkvi recital o Bou, ke u paršou na tale svjet. Na dan so amandiza pa so pripravili tou zadružnem Barde z progra- Koleda za naše te stare v počitniškem domu v Špetru Do 31.12.1981 smo nabrali Lit. 712.500 10 sterlin Potem so še darovali: 22.500 Ciccone Remo iz Špetra 10.000 Trinco Mario 5.000 Giro Teresa iz Grmeka 5.000 Osgnach Mario 5.000 N.N. 15.000 Skupno lit. 775.000 ZTT - 12 botiljk vina Primožič iz Gorice Ošterija Nevio iz Šenčjurja tri botiljke vina , , m C' : _ ^ Y ^ NELLA CHIESA PARROCCHIALE SABATO 19 DICEMBRE 1981 ALLE ORE 17.30 L’ingresso e libero. Tutti possono intervenire*: Buoh u paršou na svjet tej velika luč, ke na čisti rjehe anu nam da živiti. Zatu odprimo vrata, ke nebeški raj u nas poživi. centru Božič tou veselim kulturnim mom. Te mali anu otroci od škuol od vsjeh vasi terske doline so recitali poezije, ke so jih naučile maeštre Bruna Cher, Margherita Disint, Mirella Cher anu Anna Pariapiano. če ran to snežilo, to se zbralo veliko judi. Ansambel Lojze Hlede iz šte-verjana u poslušalce razveselil s koncertom naših ljudskih poezij. Na koncu na secjon ex — emigrantov podarila svjem te malim školarjan ljep regal. Niso pozabili še te najbolj stare none tou Barde Marije Bobbera Beta, ke na ima 92 ljet anu na še ljepo stoji v hiši tou Hrastju. Za se dati srečnu tou te novem ljetu 1982 je coro - pevski cerkveni zbor pod vodstvom Špacapana iz Gorice zapel slovensko sveto mašo ob polni cerkvi. Far u ženou sou anu vodu stari navadi, za ke tou hišah anu hljevah to bodi zdravja anu velika pardjela, pa vsjen našim ju-dan pouno veselja za to novo ljeto. Stala Giannia Jurmana v Skalah GRMEK «San Martino» ima 20 ijet Oh, za voljo Božjo, ne stuojte nas slavo zastopit. Se ne gre za tistega Svetega Martina, ki je suknjo sljeku in je s sablo preriezu za ogarnit, ogrijet marzlega pekjarja, ne! Se ne gre tud za brjeg, ki ima altroke 20 ljet, pač pa taužente ljet. Gre se za Bollettino d’informazione «San Martino», ki nosi italijansko ime našega starega slovenskega brega Sv. Martin in je duša telega biltena gospod don Azeglio Romanin. Dvajset let ni tako malo za en list, četudi je periodičen. Koliko dela, skarbi, iskanja sredstev, denarja je potrebno, da pride časopis — bilten redno in pravoča-šno v roke ljudem, doma an emigrantom po svetu. In potem moralna odgovornost. Kaj pišeš? Kajšno pisanje pomaga ljudem ? Lahko pišeš tako, da jim pomagaš zapreti že krmežljive oči, ali pa jih jim pomagaš odpreti. «San Martino» je puno pisu o naših ekonomskih, socialnih in kulturnih problemih in je s svojo linijo pomagal ljudem odpreti oči. Nobena rječ se ne more daržati na nogah brez pod-puore in «San Martino» je ostu 20 ljet pokoncu s pod-puoro domačih ljudi in prepričani smo, da se bo še puno ljet ohranu, če bo živel s srcam in problemi naših krajev. Gospod don Azeglio Roma-nin je napravu «interviste» za «San Martino». Vsi so mislili s svojo glavo, samuo adan je šu po «risposte» u Vidan. Na drugem mestu pišemo, da ima bollettino «San Martino» na Ljesah 20 ljet življenja. Duša tega «giornali-na» je gospod famoštar, don Azeglio Romanin. Ob 20. o-bletnici publikacije bolletti-na «San Martino» je gospod, don Azeglio Romanin napravu interviste nekaterim vidnim ljudem, da bi ugotovil, če je listič napravu svojo dužnost. Intervistani so bli: Ing. Fabio Bonini - šindak grmiškega komuna; Direktor našega Novega Matajurja Izidor Predan; Ruttar Mario - za «La voce del Friuli Orientale»; Canalaz Pio - predsednik kulturnega društva « Rečan »; Lauretig Pia - državna u-službenka (impiegata statale); Feletig Francesco - pen-zionan; Sdraulig Pierpaolo - univerzitetni študent. Tisti, ki so bli intervišta-ni, so večina dali pozitivne odgovore na djelo, ki ga je opravu «San Martino» v svojih 20. letih življenja. Kadar so intervištani odgovarjali na vprašanja, so mislili z njih glavo, pisali z njih ro-kan, samuo adan je šu po «rišposte» u Vidan — al pa u Torean in tle nam ni po-trjeba zapisat njega imena, ker usi vedo kduo je. In tisti rjedki, ki ne vedo, de je šu drugam po «risposte», so tudi napravli njih komente: «Oštja, ma kakuo se je hitro an lepuo navadu po italijansko!». Giannova štala u Skalah Vsi poznamo Gianna Jurmana iz Skal in vsi vemo, da ne zna daržat križan rok. Je glih tajšan, kot njega tata Janči. Obedan pa ni vjervu, da bo Gianni, takuo mlad, napravu že takuo velike reči. Blizu križopotja Rukin -štoblank - Skale - Zavart je zgradiu hlev, štalon, ki košta vič kot 300 bilijonov lir. Seveda je biu zgrajen hlev s pomočjo kontributov, ki mu jih je dala dežela (Region). «Inauguracion» je napravu u petak 18. decembra zvečer. Povabu je vse ljudi in oblasti. Ni manjkalo ne za jest ne za pit in čeprav je močno snežilo, čeprav so bili snežni zameti in je bla cjesta nevarna, se je zbralo za odpartje štalona nad 200 ljudi. Vse je veselila harmonika Beputa Namorja iz Krasa. Sada voščimo Jurmanu, da bi preča štalo napunu. ZVERINAC Za venčno nas je zapustila Cristina Štjefacova Pred kratkim je po kratki boljezni umarla u čedaj-skem špitalu Cristina Vo-grig-udova Trusgnach - štjefacova po domače. Imjela je 75 ljet. Rajnka Cristina je bla pridna mati, poštena in sposobna gospodinja, žena takuo dobrega sarca, da je malo takih na svjete. Podkopali so jo na Lesah, kjer že puno cajta počiva venčno življenje nje mož Perin. Rajnko Cristino bomo ohranili v lepem in venčnem spominu. 35. letniki U soboto 24. otuberja so se zbrali tisti, ki so se rodili ljeta 1946. Dobro vičerjo so imeli v Klodiču, par Mohori-ne. So bli od usjeh občinah Nediških dolin. So bli kon-tent se sreč j at, zaki puno od njih so se poznali «di vista», ma njeso viedli, da so le tistega lieta. Ženam so šenkali rože. So se odločili de se bojo od sada naprej srečjavali vsako lieto. ŠPETER KORO «POD LIPO» IN NOVO LETO Ku je že tradicion, tudi tele krat mi mladinci pevskega zbora «Pod lipo» iz Barnasa, smo šli praznova-vat novoletne praznike v Poljansko dolino, blizu škofje Loke. Nas je bluo maloma-nj trideset an smo gostovali u eni veliki kmečki hiši, v vas Podobeno. Gor smo uša-fali skor pu metra snega in smo se smučali gor na «pišt» na Starem Varhu. Smo se u-šafali zlo dobro in družina, ki nas je sparjela, je bla zlo simpatična, in mi jo zahvalemo za nje dobro sarce, za nje dobro sprejetje. Slavo je bluo, da smo imeli tri dni velik daž, in smo bli u hiši, a vseeno je bluo lepuo: smo igrali, p jeli, smejali in takuo naprej. Tro-štamo se, da tudi telo lieto bomo mogli iti gor k našim prijateljem. Zadnj dan lieta smo šli na veliko Silvestrovanje, ki je bluo napravjeno v Kulturnem domu v Poljani in tam smo se veselili, plesali, pieli in smo spoznali puno novih prijateljev, ki so nam storli razumet, da tudi oni so bli veseli imeti kot goste, mladince iz Beneške Slovenije. Takuo smo zastopili, da če čemo, nie obedne meje, da usi ljudje, ki se čutijo «trajni», morejo živiet skupaj, s sarcam odpartim in z lahno dušo. Nino Ciccone SOVODNJE TRČMUN U petak 4. decembra je umaru u čedadskem špitalu Bepič Petričič — v štengah tih — iz naše vasi. Imeu je 80 let. Rajnik Bepič je biu zadnji mežnar trčmunske fare. To službo je opravju parbližno 40 ljet. Njega pogreb je biu na Trčmunu u nedejo 6. decembra. Rajnik Bepič je biu dobar an pošten mož in kot takega bomo ohranili u venčnem spominu. 8. DIČEMBERtA PUNO 0TRU0K V TRST Otroc Mlade brieze in drugi z naših vasi so se srečal 8. dičemberia na izletu, ki je organizu Zavod za slovensko izobraževanje. Koriera je partila okuole osme gor z Hločia, kjer se je «nabasalo» narvič otruok, in potlè Škrutove, Spietar an Čedad, takuo de na koncu je bluo 60 otruok, kajšan tata kajšna mama ( jih zahvalemo za pomuočl ) in dva volontaria ( ki kar so paršli damu, an so se ušafal brez tarkaj otruok oku, nie-so vič viedel al so gu nebe-sah al tle na zemi). Zornada nie bla pru lie-pa, pa nie blua daža, an tuo-le je bluo že puno. Smo paršli v Tar st, parva fermata: Castello di Miramare an njega sale, saloni, vasi, quadri, mobili, ki so otroc videli zvestuo, zaki je bluo ku sto pit nazaj, čičicam... ma ati puobčam so pasovale po glave kduo vje ki za dne misle. At ot tud smo miei jti gledat akvarij, pa, na žalost, je bil zapart, takuo drugi krat koriera se je ustavla v Rižarni pri Sv. Sabati (Risiera di San Sabba), ki je monu-ment nacional. Otroc so pet minut poslušal kuštodija ki jim je po-viedu de je bil paražon kjer nazišt so ubival ljudi, od kod so jih vozil v Germa nio... ma lohni tele stvari jih zastopejo kar bojo buj velik. Glih ko je izgovoriu zadnjo besjedo, mu je parletjela buča u čelo, kjer se mu je razbila in tuo ga e presneto za-ščapjelo. Hitro je skočiu med nje, zgrabu jih je po pet hna-du in skuoze vrata vargu ven. Kot da bi biu mignu z očmi, je bla oštarija prazna. Potle se je oddahnu in naročiti še no bučo vina. Oštir se je tresti od strahu. Gledu ga je z debelimi očmi ku tele čju nove vrata. Namest, da bi točiti vino u bučo, ga je točiu po tleh. Junak je tuole videu in se mu smejati. «Točite u bučo, ne dol po tleh, sem žejan in sem ga potrjeban» mu je jau. U tistem momentu stopi iz izbe u točilnico gospodski človek in se parbliža junaku. «Kar je popiu ■in kar bo še piti tale gospod, bom plačju jaz!» je jau novi prišlec oštirju in ne da bi pustiu drugega do besjede je uprašu: «Saj ne zamjerite, saj sprejmete, da plačjam?». «Jaz ne zamjerim in sprejmem, muoram pa vjedet zakaj!» mu odgovori junak. «Prehodu sem ves svjet, a takuo močnega človjeka nje-sam še videu. Videu sem, Potle smo šli jest v Dijaški dom, kjer po kosile so se norčioval do štierih, kjer oh tisti ur je začela baletna pravljica «Snegulčica in sedem palčkov» (balletto animato «Biancaneve e i sette nani). Lepi «principe in pricipe-ša» an smiešni palčki so fan-tažio otruok peljal v drug sviet (samuo Francesco — naturalmente — je ostu na telim). Tela igra je tud ra-žon zaki smo šli v Trst: so nas povabil iz Dijaškega doma, za nam pokazat, kar so bli parpravli ( kar končajo špegu skuoze jamo ključavnice, kakuo ste jih zmetit skuoze vrata, kot snope slame. Ne, tajšne moči njesam še videu». «Al bi djelu zame?» ga povpraša. «Jaz iščem, gledam djelo, Kajšno djelo mi lahko ponudite?». , «Tajšno djelo, za ’katero je potrebna vaša muoč!». «Kajšno?». «Mi par prav j at Ijes. Puno lesa, dob in smreka in tle tode tega lesu ne manjka. Par ur od tod je muorje. Dol ob muorju gradijo velike barke in šife. Les prodajam njim in tistim, ki ga vozijo čez muorje». «Iman še dva tovariša, ki sta glih takuo močna ku jaz». Mu povje junak. «Dobro, pru lepuo, imenitno! Tuole bo glih za me». «Dost nam daste na dan?». «Stuo srebarnih za napu-njeno barko lesu!». «Barke so usjeh sort!». Kadar mu je povjedu kajšno barko, je junak spa-rjeu ponudbo. «In kajšne hosti bomo sjekli?». «Dobuove in smrekove!». «Tuole ste še povjedu. Mi- «Ostršek» - Pinocchio - jih brez druzega povabimo v Benečijo). Zahvalemo učitelje D.d., ki so nas akompanjal po celim izletu, ki so pomal gledat naše aškačene otroke, kuharice, ki so nam kosilo an jušno parpravle in vse te druge ki so se potrudil za nas lepuo sprejet. Nazaj smo paršli zadost zagoda, otroc so se divertii (če sta jih bli vidli, sta bli tuole mislili tud vi!) in mislim, močnuo spali celo nuoč. Marina slu sem reč, čega? Kakšnega gospodarja?». «Tle hosti njemajo gospodarja. Kar posječeš, je use tvoje». «Dobro. Kada pa začnemo?». «Zame lahko še donas». «Kakuo bomo les spravjal do muorja?». «Po sredi hosti teče močna rjeka. Les pride po rjeki do muorja. «Fino. Sada pa sprejmem, da plačjate za pit». Tiste judi, ki je zmetu ven iz oštarije, je večina šele le-šala na tleh, narvič zavojo pijanost, nekaj, ki se jih je bluo zadarlo, so špegali skuoze okno, a notar se njeso upali. «Kje pa bote spali?» je naenkrat uprašu gospod junaka. «Saj o tem sem mislu še z vami govorit. Snojka smo paršli gor u tisti grad ki je sredi hosti, eno uro hoda od tle. Al veste za tisti grad?». «Vjem!». Junak mu je povjedu, da je grad prazan, da so nocoj gor prespali in vprašu: «Kduo je gospodar in kje je?». (Nadaljevanje prihodnjič) VOŠČILA Lepa čičica Allegra Annalisa, ki je na naši fotografiji in ki nam vošči vesele božične praznike in Srečno Novo leto, živi v Pescari, nje mama pa je Liliana Tomasetig - Cjepina iz Debenjega. Lepa hvala, Allegra! Živi nam zdrava, srečna in vesela! GLI AUGURI DI ALLEGRA ANNALISA AGAMENNONE Dalle pagine del Novi Matajur Allegra Annalisa Agamennone, che vive con i genitori a Pescara, augura buone feste a tutti i parenti, alla redazione del Novi Matajur ed in modo particolare alla zia Adele e allo zio Izidor Predan. Si associano il papà Enzo e la mamma Liliana Tomasetig. BUON NNMIE felice Anno Nuovo PiSE PETAR MATAJURAC IV. Trije možje najbolj močni na svetu KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Kajšan zaslužak so denunci-rali za davke ljudje po naših komunah Publiciramo imena nekaterih davkoplačevalcev iz naših komunov. Sada so na vrsti komuni Grmek, Srednje in Sv. Lenart. Prijave (denuncie) zaslužka se nanašajo na ljeto 1978 in se tiče samo tiste, ki so denun-cirali nad 5 milijonov lir in ki so predstavili samo modul 101. Med oklepajem (fra parentesi) je ime soproga (coniuge), če je prijavil zaslužak. GRMEK Anzolini Ferruccio 5.327.000, Bergnach Guido 5.187.000, Bonini Adriana 6.812.000, Bonini Fabio 18.851.000, Canalaz Lucio Paolo 5.014.000 (Primosig Mirella 2.918.000), Carlig Pia 6.255.000, Cervellera Leonardo 12.254.000, Chiabai Paolo 7.631.000, Clodig Dante 9.286.000, Corredig Mario 9.660.000, Crisetig Giuliano 6.025.000, Crisetig Giuseppina 6.322.000, Dreosti Giuseppe 7.161.000, Feletig Luciano 6.821.000, Fele-tig Mario 9.366.000, Floreancig Renato 5.386.000, Iurman Dionisio 5.757.000, Kaučič Silvana 7.874.000, Marinig Aldo 8.233.000, Marinig Giorgio 7.119.000, Marinig 10.424.000, Primosig Marcello Lino 5.133.000, Marinig Romeo 5.293.000, Rudi Renzo 15.126.000, Tomasetig Ginpaolo 5.073.000, To-masetig Maurizio 6.669.000 (Zuodar Anna 639.000), Tru-sgnach Edoardo 5.332.000, Vogrig Adriana 5.237.000, Vo-grig Andrea Giuseppe 6.079.000, Vogrig Giuseppe 5.807.000 (13.3.54), Vogrig Renzo 5.878.000, Vogrig Bruno 7.509.000, Zufferli Rosina 6.593.000. SREDNJE Cemetig Santina 5.411.000, Cernetig Italo 7.151.000, Chiabai Giorgio 6.878.000, Chiabai Mario 1.252.000 (Buco-vaz Irma 5.766.000), Clodig Aldo 9.635.000, Dornig Irene 5.022.000, Dugaro Giorgio 13.629.000 (Zoff Ameris 13.862.000), Dugaro Mario 5.823.000, Duriavig Franca 5.327.000, Gariup Romeo 5.917.000, Ieroncig Antonio 10.972.000, Jurman Giuseppe 5.073.000, Padalino Claudio 5.508.000 (Vogrig Elena 5.848.000), Predan Aldo 10.980.000, Predan Luigi 5.070.000, Predan Roberta 7.235.000, Qualizza Andrea 5.086.000, Qualizza Antonio 5.655.000, Qualizza Giorgio 5.276.000, Qualizza Lidia 5.788.0000, Roiatti Adriano 9.952.000, Saligoi Luciano 6.957.000, Saligoi Silvia 7.755.000, Simoncig Renato 6.946.000, Stulin Alessandro 6.504.000, Stu-lin Antonia 5.142.000, Varutti Gina 5.053.000, Vuch Umberto 1.214.000 (Bucovaz Vittoria 6.434.000), Vuerich Aldina 5.003.000, Zufferli Lucio 6.375.000. SV. LENART Azzolini Danilo 6.409.000, Bergnach Luigi 6.098.000 Bernardini 6.030.000, Bernardino Gianpaolo 5.393.000 (Raccaro Graziella 3.625.000), Bertossin Pio 5.486.000, Buezer Vincenzo 6.609.000, Blasutig Gianpaolo 5.623.000 (Dorbolo Rina 12.155.000), Blasutig Paolo 6.538.000, (Sturam Grazia 5.740.000), Borghese Renato 7.166.000, Buonasera Paolo 6.370.000, Carlig Mario 15.659.000, Carlig Michele 9.852.000 (Clodig Paola 4.748.000), Cendon Valentino 6.294.000, (Gariup Pia 4.322.000), Cernotta Mario 5.569.000, Chiabai Giuseppe 1.437.000, (Massera Maria 6.096.000), Chiacig Dino 6.283.000, Chiuch Beppino 8.689.000, Chiuch Bruno 5.653.000, Chiuch Desiderio 5.163.000, Chiuch Fiorenzo 6.527.000, Chiuch Gino 6.584.000, (Bledig Maria 1.239.000) Chiuch Natale 6.207.000, Comuniello Nicola 5.810.000, Crisetig Beppino 5.585.000. Crisetig Gino 6.546.000, (Tomasig Ines), Crisetig Luciana 6.137.000, Crucil Caterina 7.767.000, Crucil Ettore 9.863.000, Crucil Guido 4.087.000, (Melissa Ada 8.794.000), Crucil Sergio 6.718.000, Dorgnach Aladino 7.001.000 (Mattelig Paolina 262.000), Dugaro Antonio 5.341.000 (Periovizza Daniela 3.799.000), Dugaro Umberto 5.835.000, Faidutti Giov. 5.561.000, Feletig Andrea 17.367.000, Gariup Andrea 12.690.000 (lussa Ornella), Gariup Anna M. 5.110.000, Gariup Sergio 6.334.000, Gialsi Antonio Giovanni 7.408.000, Gollia Rosetta 5.273.000, Gosgnach Carla 5.660.000, Guerra Antonio 12.445.000 (Pacorigh Adelia), Guerra Ermi-rosa 6.208.000, Iussig Giampietro 1.114.000 (Podrecca Francesca 6.329.000), Lauretig Giuseppe 5.497.000 (Rucchin Pia 6.235.000), Leban Teresa 5.205.000, Macorig Maria 7.008.000, Macorig Pio Francesco 8.364.000 (Terlicher 6.322.000) Magnan Agnese Irma 8.233.000, Marseu Elda 6.317.000, Marseu Valerio 5.201.000, Micheli Nazzareno 7.593.000, Obit Eugenio 5.984.000, Osgnach Gianni 6.781.000, Osgnach Sergio 5.361.000, Osgnach Augusto 6.027.000, Osgnach Oreste 5.110.000, Penasa Elsa 9.474.000, Peresutti Eliodoro (Scaunich Irma 7.494.000), Pertoldi Aldo 15.139.000, Pittia Franco 5.205.000, Podrecca Luisa 5.065.000, Podrecca Michele 11.291.000, (Zanutto Ivana 3.725.000), Predan Isidoro 11.097.000 (Rucchin Adele 252.000), Predan Luigi Gino 5.863.000, Predan Maria 8.428.000, Primosig Giovanni 7.442.000 (Chiacig Pia 5.006.000), Qualizza Giovanni 5.353.000 (Rinani Teresa 4.819.000), Qualizza Renato 8.348.000, Qualizza Virgineo 11.726.000, Ritossa Giuseppe 6.592.000, Rudi Giuseppe 7.359.000, (Scaunich Italia 6.738.000), Rudi Valerio 7.681.000, Sabotig Lorenzo 6.334.000 (Bledig Norma), Scaunich Carlo 5.297.000 (Trusgnach Maria) Scaunich Egidio 6.390.000 (Tomastig Caterina 6.547.000), Scaunich Egidio 6.587.000 (del 27.8.32), Seba-stianutti Bruna 6.382.000, Simaz Emilio 6.258.000 (Gariup Pierina), Simaz Giovanni 7.170.000, Simaz Paolo 5.329.000, Sittaro Aldo 5.443.000, Sittaro Giuditta Angelina 5.880.000, Stanig Aldo 5.090.000, Stanig Roberto 5.689.000. (Se nadaljuje) SV. LENART Kaj ne gre pri Sv. Lenartu Buniki se močijo in zmar-zavajo pred ambulatorjam Če adan se čuje dobro, pomeni, da je zdrau in mu ni trjeba iti do zdravnika, do miediha. Do miediha gremo, kadar smo buni, kadar nam je slavo in zatuo ni prav, da se močimo in zmarzava-mo pred ambulatorjam u Škrutovem. Ambulatorio odprejo prepozno in kadar ga odprejo, je notar mraz. Notar zagledaš eno peč, staro štufo, ki ne vješ kaj čaka tam brez lori (na nji manjkajo tubi). Rjes je, da imajo notar drugo, majhano električno peč, ki pa je zmjeraj prepozno paržgana in buniki — tudi kadar jim odprejo vrata — stopijo u marzu am-bient. Štiri komuni: Sv. Lenart, Srednje, Grmek in Dreka sestavljajo zdravniški konzorcij. Al ne morejo ti štiri komuni kupiti adno dobro peč za bunike, ki hodijo u ambulatorio iskat zdravniške pomoči Naj jo kupijo in potle naj tudi odperjajo vrata ambulatorja buj zguoda, da se ne bojo močili in zmarzovali buniki na odpar-tem! Manjka luč, voda po kleteh Od Dolenje Merse do škrutovega takuo hitro zidajo hiše, da bo preča postala vse na vas. Tuo je dobro, kar kaže, da gremo u tej dolini naprej, da gremo naprej s progresam. Ne gremo pa naprej, kar se tiče struktur, ki bi jih muorla napravit komun al pa Provincia. Nujno potrjebno bi bluo — tud za ohranit, paršparat kajšno človješko življenje — da bi po cjesti od Dolenje Merse do škrutovega posta-vli električno luč (illuminazione pubblica). Manjkajo kanalizacije in ob povod-njah gre voda u kleti tistih hiš, ki so ob cesti. še kjer so ble kanalizacije fuose, so jih zataknili, zapunli z materialom, kadar so po cjesti vozili vodovod (akvedot). In ni parvikrat, da pišemo in govorimo o te-lih rečeh, če uprašaš šin-daka, ti porče, da muora dje-lo napravit Provincia, če u-prašaš Provineio, ti rečejo da muora djelo napravit komun. Takuo se basajo odgovornosti adan na drugega, dokjer se ne zgodi kajšna huda nesrečja, posebno takrat, kadar postane prava rjeka provincialna cjesta. Na interpelacijo provincialnega konsilirja prof. Petri-čiča njeso še odgovorili iz Vidma. Manjka pensilina - streha za delavce in študente Je huduo in teškuo, posebno pozime, zmarzovati na mrazu an dažu, kadar čakaš koriero. Usmilijo se mi delavci in študentje, ki drebe-nijo in se tresejo od mraza u jutranjih urah, ko čakajo pod Dolenjo Mjerso koriero od Klodiča. Al je takuo tež-kuo zbiti skupaj nekaj daski in postaviti streho nanje? Še u Dreki, ki je zadnji komun Italije in nima puno denarja, so postavli povsod pensiline za delavce. Ali lahko mislimo po starem pregovoru: «Znanost pride z vrha» (la scienza viene daH’alto)? To je nekaj problemu, ki smo želeli vreči na mizo komunskemu aminištracionu Sv. Lenarta ob začetku leta 1982. Voščimo mu dobro djelo in srečno Novo leto. SREDNJE GNIDUCA U četartak 24. decembra je po dugi boljezni umaru u videmskem špitalu Nada-lio Bergnach - Matičku po domače. Imeu je 60 liet. Cercasi per gelateria Olanda coppia sposi più ragazza massimo 35 anni, stagione marzo-settembre 1982, stipendio netto (compreso vitto e alloggio) L. 700.000 rispondere solo se seriamente interessati. Tel. 0435/77096 dopo le 19. D E S P A R □ I TERLICHER AMEDEO SCRUTTO DI SAN LEONARDO - SV. LENART OFFERTE SPECIALI dal 18 al 23 gennaio 1982 It. 1 OLIO Dl SEMI Dl GIRASOLE DESPAR L. 1.350 gr. 200 CAFFÈ' MISCELA DIAMANTE L. 1.200 gr. 400 BISCOTTI DESPAR L. 690 gr. 180 STARCREM - STAR BLANC L. 890 CACCIATORI PURO SUINO DESPAR l’etto L. 890 gr. 200 MARGARINA DESPAR L. 250 gr. 125 FILETTI Dl SGOMBRO DESPAR L. 850 gr. 125 SAPONE NEUTRO MANTOVANI L. 520 kg. 1 AMMORBIDENTE DESPAR L. 820 cl. 70 RADIS L. 3.980 gr. 350 CONFETTURE DESPAR L. 790 Sacch. 6 pz. Merendine MULINO BIANCO L. 1.180 Sacch. 4 pz. Crostatina MULINO BIANCO L. 590 EMMENTAL BAVARESE l’etto L. 590 MORTADELLA PURO SUINO BENSON l’etto L. 480 Rajnih Nadaljo je napra-vu uso zadnjo uejsko, potlè je šu pa djelat u belgijanske miniere. zavojo profesionalne boljezni (silikozi) je dobival iz Bel- gije penzion. Biu je mož puno poznan po usjeh naših dolinah, saj je biu puno ljet tudi za šindaka sredenske-ga komuna. Njega pogreb je biu u Gorenjem Tarbju u soboto 26. decembra. Ni biu oženjen. Sestram in c j eli žlahti naj gre naša tolažba. Podbonesec ČRNI VRH U soboto 26. decembra so podkopali v Črnem Varhu še mladega moža iz Pačejde. Pisu se je Alessandro Lau-rencig in je imeu 71 ljet. Biu je puno cajta bolehav in smart ga je rešila trpljenja. Naj v miru počiva v domači zemji. La vera gubana PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PEODUZIGME ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA □ ORO DAL E PT SCRUTTO S. LEONARDO IUD) Tel. 723005 Prava domača gubanca Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBAIUCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorji Zastopstvo Singer ARACNE ČEDAD - CIVIDALE B.go S. Pietro Articoli di abbigliamento e arredamento tessuti e dipinti a mano Lični in opremni artikli tkanine in ročne risbe s si edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.n.c. SV. LENART - S. LEONARDO Magazzino/Skladišče: CEMUR Tel. 0432 - 723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala