r Šnr-!js^A_j S KKI.ŽNCA I Lv^ I TSaSaJfkl TEDNIK TRBOVLJE, 13. FEBRUARJA 1964 ŠTEVILKA 7 LETO XVII. CENA 20 DIN j! Razprave - pomembne za vsebinsko izpopolnitev 15.000 DIN ZAKAJ? Znano je, da je Gimnazija Trbovlje že lani izdelala statut. Občinski sindikalni svet Trbovlje je ta statut posredoval pristojnim organom. V Podvinu, kjer so sindikalni delavci razpravljali o statutih, so statut Gimnazije Trbovlje obravnavali kot vzorčni statut za razpravo. Gimnazija Trbovlje Je bila med prvimi tovrstnimi šolami v Sloveniji, ki Je Izdelala statut! Pred kratkim pa je prejela Gimnazija Trbovlje račun, ki je bil naslovljen od Združenja ravnateljev gimnazij (?) in Gimnazije Vič In s katerim je bilo za članarino združenja (?) In za vzorčni statut za gimnazijo zaračunano 15.000 din. In navedeni vzorčni statut vsebuje vrsto členov in določil, ki so zapisani tudi v statutu Gimnazije Trbovlje. Komentar verjetno ni potreben, navedbe pa silijo k razmišljanju! (ma) O občinskih statutih je na zadnji seji razpravljal tudi organizacijsko politični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije. Na zasedanju je bilo uvodoma podano poročilo republiškega sekretariata za zakonodajo in organizacijo o stanju priprav in o nekaterih problemih v zvezi z občinskimi statuti, v katerem je bilo še posebej poudarjeno, da je osnovni" pomen občinskega statuta v tem, da v skladu z Ustavo precizira naloge občine na posameznih področjih, zlasti pa naloge, ki niso v pravnem redu fiksno določene, da utredi način njihovega izvajanja ter določi organizacijo občinskih organov in sistem njihovega dela. V času, ki še preostaja za iz delavo statutov, pa se je treba zlasti usmeriti v to, da bodo številni predlogi, dan; v statutarnih razpravah, dejansko našli svoje mesto v ustreznih formulacijah statutov. Inž. Branko Hočevar, poslanec iz Zagorja ob Savi, je na zasedanju zatem obrazložil poročilo odbora za proučevanje zakonskih in drugih predpisov organizacijsko političnega zbora. V razpravi, ki je sledila, pa sta sodelovala med drugimi tudi Jože Drnovšek in Marjana Tovornik, poslanca Litije in Trbovelj — Hrastnika. Jože Drnovšek, ki je razpravljal prvi, je obravnaval metode in organizacijo dela občinske skupščine; Marjana Tovor-(Nadaljevanje na 3. str.) Prejšnjo sredo je bilo v Delavskem uomu v iroov-Ijah izbirno tekmovanje za najboljšo popevko Evrope. Zmagal je Sabahudin Kurt Iz Sarajeva, ki je interpretiral kompozicijo »Življenje je sklw|lo krog« In bo tako z njo zastopal Jugoslavijo 21. marca na tekmovanju za veliko nagrado Evrovizije v Kobenhavnu. Prireditev je prenašala tudi ljubljanska televizija. Več o tem berite na 4. strani! Poslovanje na ravni predvidevanj »Realizacija dohodkov v skladu za zdravstveno zavarovanje pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Trbovljah Je bila v lanskem letu na ravni planskih predvidevanj«, Je povedal Karl Rupnik, direktor zavoda, ko je pripovedoval o poslovanju v letu 1964. Od predvidenih 885 milijonov din so dosegli 880 mllijo-dln dohodkov. Tudi dohodki in izdatki na posameznih postavkah — z izjemo dodatnega prispevka — (ker je bila znižana stopnja obema premogovnikoma) sklada so bili doseženi na ravni predvide- nih. Zaradi spremenjenih elementov povračil lz pozavaro-vanja ima Komunalni zavod za socialno Zavarovanje Trbovlje ob koncu leta 1963 33 milijonov din presežka dohodkov nad izdatki; Zagorju ob Savi pa se je s tem znižal primanjkljaj od več kot Informiranost občanov V današnjem vsestransko razvejanem in razgibanem družbenem mehanizmu še postavlja v ospredje tudi skrb za široko informiranje občanov. Na zadnjem zasedanju Zvezne skupščine je predsed- nica GO SZDL Slovenije Vida Tomšič govorila o nekaterih vprašanjih informiranja. »Informiranje mora zdaj, po osnutku poslovnika, kot svojo- dolžnost, opravljati sama skupščina. To pa ni samo dol- ,Tribuna mladih" v Trbovljah TRBOVLJE — V petek popoldne Je obč. komite ZMS Trbovlje priredil v predavalnici Delavskega doma prvo letošnjo »Tribuno mladih«. Skorajda sto mladincev iz mladinskih aktivov podjetij In šol Je z zanimanjem spremljalo besede predsednika trboveljske občine Ada Naglava, ki je govoril o značilnostih letošnjega družbenega plana. Več mladincev Je predsedniku zastavilo tudi nekaj vprašanj, npr. kako Je v Trbovljah glede osebnih prejemkov Izpod 25.000 dinarjev, finansiranje kulturne dejavnosti, vodovoda, družbene prehrane, Zasavske ceste, gradnje Termoelektrarne Trbovlje II, samskih stanovanj Ipd. Kot smo izvedeli na občinskem komiteju ZMS Trbovlje pripravljajo za prihodnje še več tribun, na katerih bodo razpravljali o drugih aktualnih dogodkih, ki zanimajo mlade. (p) žnost zvezne skupščine, ampak tudi dolžnost republiških in občinskih skupščin«, je dejala tovarišica Vida Tomšičeva. Skupščine opravljajo svoje informiranje preko časopisov, radia in televizije, kar postavlja pred naša sredstva informacij nove velike naloge. Predvsem morajo biti te informacije resnično objektivne. Da bi bil naš občan seznanjen z vsem, z vsemi konkretnimi vprašanji skupščine, bi morala informacija o skupščinskem delu za-' jemati v bistvu vsa stališča, ki se pojavljajo na sestankih naših zborov. Če hočemo, da bo naš občan dobro obveščen, moramo zahtevati objektivno informacijo. S tem seveda ne mislim, da takšna objektivna informa-(Nadalievanie na 2. str.) 30 milijonov din na 13 milijonov din. V letu 1963 so predstavljali največje izdatke za sklad zdravstvenega zavarovanja stroški ambulantnega zdravljenja (188 milijonov din), stacionarnih zdravstvenih zavodov (412 milijonov din), zobne nege in zobotehničnih del (84 milijonov din), potni stroški (46 milijonov din) in drugo. Z dosedaj veljavnim sistemom je bilo mogoče točno ugotavljati dohodke in izdatke sklada zdravstvenega zavarovanja le enkrat letno; z novim načinom (Komunalni zavod za socialno zavarovanje je zaključil zdaj prvič poslovno leto z 31.12.) pa bo mogoče sproti mesečno zasledovati dohodke in izdatke. Omeniti še velja, da je bil večini delovnih organizacij na področju Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje — zlasti večjim — realno določena višina odstopljenega dela prispevka za zdravstveno zavarovanje. Upravni odbor bo zaradi tega verjetno predlagal Skupščini Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, da naj bi tudi v letošnjem letu" ostala v veljavi tabela lz leta 1963. Poraja pa se vprašanje, ali je še umesten predpis, da se naj odstopa del prispevka za zdravstveno zavarovanje za primer nesreč. Veljavni sistem zbiranja Dodatkov ie namreč izredno zamuden, odstopljena sredstva pa so minimalna. Direktor KZSZ Trbovlje Karl Rupnik je tudi povedal, da se že pripravljajo na sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi in lekarnami; prav tako pa pripravljajo akte, ki jih bo sprejela Skupščina glede formiranja sredstev za sklad za zdravstveno zavarovanje. Da bi kar najbolj vskladlli kriterije in stališča do navedenih vprašanj, so pripravili doslej že tri razgovore s predstavniki Skupščin občin Trbovlje, Hrastnik In Zagorje ob Savi. — an. ZASAVSKI TEDNIK ■J??? V FEBRU ARJUr. ZASAVSKI TEDNIK Informiranost občanov (Nadaljevanje s 1. sir.) ei)a izključuje tako dodatno komentiranje kot dodatno publicistično delo novinarjev, poslancev in drugih. Prav na osnovi taksnih informacij lahko spoznamo posamezne tendence, se z njimi strinjamo ali pa jih zavračamo. Taksen način informiranja, takšno odkrivanje vseh stališč pred' našo javnostjo pa postavlja pred delavce v političnih organizacijah, pred Zveeo komunistov in Socialistično zvezo: da se ne orienti- rajo samo na kritiko novinarja, ki je pregrešil s tem, da je objavil neko stališče, s katerim se Zveza komunistov ali Socialistična zveza ne strinjata, ampak da se pojavimo na skupščinski tribuni in da se z nje spopademo s stališči, za katere sodimo, da vlečejo nazaj. Skratka, da tu razvijemo resnično konstruktivno diskusijo o vseh naših družbenih problemih, kar bo spet samo napredek v metodi skupščinskega dela in kar bo omogočilo občanom, da spoznajo posamezne probleme z vseh strani.e Po mnenju tovarišice Vide Tomšič bo takdff zastavljeno objektivno informiranje vplivalo na celoten nadutim družbeni razvoj, na družbene odnose kot na metode dela po- litičnih organizacij na terenu. Vida Tomšič sodi, da je prišel čas, predvsem na razvitejših območjih, kjer ljudje mnogo, bero časopise, poslušajo radio in gledajo televizijo, kjer so tako dobro informirani, da vse bolj zavračajo tiste sestanke, ki jih samo primitivno informirajo o novih stališčih, ki samo propagirajo. V Sloveniji so nekatere analize pokazale, da ljudje dobro vedo, kakšni sestanki so potrebni za boljše delo, za odločneje, da cenijo sestanke, na katerih čutijo, da je njihova beseda potrebna in poslušana. Glede na to, da poudarjamo, da je Socialistična zveza parlament, ki stalno zaseda, je tribuna aktivnih občanov in hkrati njihov instrument za vsakdanji vpliv na upravljanje družbenih zadev, bi morali po mnenju Vide Tomšičeve uresničiti idejo o družbenih centrih pri kra:ev-nih organizacijah SZDL, ki bi bili nadomestilo za nesodobne oblike dela organizacij SZDL. Ti centri ne bi smeli biti samo pisarne Socialistične zveze, amapak resnično družbeni prostor z dežurnim odbornikom, s časopisi, kamor bi prihajali občani z različnimi vprašanji in kjer bi jim bil zagotovljen, če ne takojšen, pa vsaj poz-neišen konkreten odgovor nanje. Dopolnilni proračunski prispevek večji za 5 odstotkov ZAGORJE OB SAVI — Kot v novem 1964/65 šolskem letu smo že poročali, sta prejšnjo vključiti v pete razrede cen-sredo zasedala v Zagorju ob' tralnih osnovnih šol učence Savi oba zbora Občinske z zunanjih oddelkov teh šol. skupščine in razpravljala o vrsti vprašanj. Podpredsedni„ ______ _____r ščine Brane Vipotnik je najprej poročal o priporoči- “vl,,uv.c ^ *1 a u ‘l /a 5RUpi,jj lih Skupščine ok^a Ljub- f^^.ranje strokovnega šol- Ijana. Po razpravi so odbor- L;ubijana , sprejela še niki sklenili, da naj bi o L’ub|Jana ler sPrejela se priporočilu, ki med drugim Skupščina občine Zagorje ob Savi je soglašala, da naj i l, , se tudi v letu 1964 financira Podpredsednik obč. skup- strokovne in posebne šole ter domove iz sklada za skupno financiranje strokovnega šolstva na območju okraja zadeva tudi delo občinskih nkrSn' P°d.rob.neje. raz" skupščina Zagorje ob Savi previjali sveti in drugi orga- kaj drugih odlokov in sklepov. Med drugim je Občinska ni občinske skupščine. Čeprav bodo o reorganizaciji šolske mreže na področju zagorske občine še razpravljali, je zagorska Občin- SESTANEK SINDIKALNE PODRUŽNICE ZAGORSKIH RUDARJEV (ma) ZAGORJE — Zadnji ska skupščina na zadnji seji četrtek je bila seja sindikal-sprejela sklep o ustanovitvi ne podružnice Rudnika rja-treh centralnih osnovnih šol vega premoga Zagorje, ki na področju občine, in sicer sla se je ude'ežila tu-osnovnih šol Zagorje ob di predsednik 0?3 Ljub-Savi, »Toneta Okrogavja« Za- ljana Lojze Erbežnik in gorje ob Savi, in Izlake, h podpredsednik RO Sindl-katerira so priključeni kot kata Industrije In rudar-zunanji oddelki dosedanje stva Zalokar. Na seji so podružnične ^ole Podkum, razpravljali o Investicijskem Čcmšenik. Zno :le. Loke, Se- programu zagorskega rudni nožeti, Tirna, Mlinše, Kolov- ka in o potrebah po investirat in Šentgotard, ki s tem cijskih sredstvih, zraven te-tudi prenehajo pos’ovali kot ga pa so še analizirali zadnje pravne osebe. V želji, da bi konference sindikalnih orga si učenci pridobili kar naj- nlzaclj po posameznih ob ra več znanja, bodo skušali že tih. na zadnji seji sprejela tudi odlok o povečanju dopolnilnega proračunskega prispevka za 5 "/o, o čemer so predhodno razpravljali v družbe-no-političnih organizacijah, na sestanku vodilnih predstavna prvem zasedanju Sploš-nikov delovnih organizacij, nega družbeno - političnega zbora zagorske občine, na zasedanjih organov samoupravljanja v delovnih organizacijah in na zborih volivcev. IMH Ustanovljen decembra 1947 — "Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Za* gorje ob Savi —* Glavni in odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri NB -Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina: mesečna 60 din, četrtletna J80 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini —> List tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Zasavski revirji v letu 1941 gig-g-T°ize Požun Gotove smrti se je rešil Jože Novak, ki so ga Nemci ob aretaciji ranjenega in obolelega spravili v trboveljsko boimšnico, pa jim je od lam 10. novembra 1941 pobegnil in se pridružil kamniškim partizanom. Kakor hitro so iz Trbovelj obvestili revirsko četo, da nameravajo Nemci pri Figabirtu, kjer so imeli v kletnih prostorih urejene zapore za 10 ljudi, sicer pa vedno prenapolnjen z več kot 40 zaporniki, streljati talce, so se Rudi Knez — Silas, Lojze Ribič — Tone in Lojze Juvan — Jovo odpravili, da bi z bližnjega hriba z bombami ali kako drugače povzročili zmedo med krvniki in bi mogoče obsojenci lahko pobegnili. Prišli pa so šele do Loške cerkve, ko so žrtve že padle pod sovražnikovimi streli. Dne 21. septembra 1941 je Revirska četa vdrla v takrat že opuščeni hotel na Sv. Planini. Medtem ko so ostali stražili, sta Lojze Ribič in Jože Umek — Zepl razbila okno in zlezla v notranjost. Oskrbeli so se predvsem z odejami in živežem. Iz taborišča pri Šmiklavžu je četa kmalu nato, okrog 25. septembra opravila tudi svojo prvo ekonomsko akcijo na neki bližnji kmetiji, ki je bila pod nemško upravo. Ko so se ponoči hiši previdno približali, so hoteli najprej zastrupiti psa, da ne bi lajal. Zmetali so mu vse vabe z ampulami cianovodika, ki ga lovci uporabljajo za uničevanje lisic, pa se še zmenil fii zanje. Zato so spremenili načrt in se je Lojze Ribič — Tone kot najbolj suh splazil za hlev, odtrgal desko, se splazil v notranjost, previdno odprl vrata in porinil telico na prosto. Le-ta pa jo je mahnila naravnost v dolino in so sc precej namučili, da so jo vlovili in odvedli s seboj. Združitev treh štajerskih partizanskih čet — Napad na Šoštanj, j Pohorska četa je po spopadu na Klopnem vrhu 17. septembra 1941 odšla čez Mislinjo na Graško goro, od 20. septembra do prvih dni Oktobra pa se je zadrževala v Šaleški in Mislinjski dolini, največ na Plešivcu in Graški gori, tm Še nato po nekaj manjših akcijah proti izdajalcem umaknila na Lokovico pri Šoštanju. Komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Sl-ijerskem je zaradi uspešnih akcij Pohorske čete 19. septembra 1941 proglasil Pohorje za zaprto ozemlje — Spet rgebiet. Borci Savinjske čete so se odpravili iz svojega taborišča na Dobrovljah na večer 4. oktobra 1941 in krenili nad Sotesko pri Letušu čez Sa-vihjo in dalje proti Lep; njivi ter Skornemu. Pozno ponoči se jim je priključil šoštanjski politični organizator Božo Mravljak — podžupan, španski borec, ki jih je kot vodič pričakal s posebnim znakom, takrat splošno uporabljenim sovjim skovikanjem, in jih popeljal na Grmado nad Šoštanjem. Tam so se pred zoro utaborili v smrekovem gozdu in po dolgi poti utrujeni zaspali. Istočasno, verjetno 4. oktobra, je tudi Revirska četa po nalogu Toneta Žnidariča-štefana krenila s kurirjem mimo Št. Jurja ob Taboru in Gore Oljke na Grmado. Med potjo jih je pričakal Tone Ulrih-Petek in jih spravil do ostalih dveh čet. Razpoznavni znaki, kraj in čas sestanka čet so bili določeni in opravljeni nadvse natančno in vestno. Srečanje s Savinjčani, posebno pa še s Pohorci — bilo jih ie oserrinajst, dobro oblečenih in oboroženih — je bilo zelo prisrčno in pravo doživetje za revirske borce. Ogledovali so predvsem zbrojevkc, ki sta jih ..bila na Dravskem polju odkopala Boris Cižmek-Bor in ZvonkoySagadin. Nekateri borci so jih takrat prvič videli in od veselja kar bož.ali tako imenitno orožje. Skupaj je bilo 56 borcev, komandirji čet pa so bili: Miha Pintar-Tolcdo, Jože Letonja-Golob in Rudi Knez-Silas. Ko je nato v tabor prispel član CK KPJ Iz Pokrajinskega komiteja KPS za Severno Slovenijo Miloš Zidanšek-Vencelj, ki je na Štajerskem odgovarjal za vojaško plat narodnoosvobodilnega gibanja, je iz čet formiral Štajerski partizanski bataljon, v katerega začasni štab so bili pritegnjeni četni komandirii. Postrojenemu moštvu je povedal, da jim bo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet poslalo iz Ljubljane bataljonskega komandanta. Strojnice so porazdelili po četah. Dobro razpoloženi borci so sc v taboru brili, krpali obleke in čistih orožje. Vodstvo jim je popoldne 7. oklejbra ukazalo, da naj se pripravijo za pohod. O prvem mraku so sc spustili v dolino, kjer so j;h pričakali terenski delavci. Ko se je štab z njimi pogovoril, je objavil borcem dokončni načrt napada na Šoštanj. Načrt so do vseh podrobnosti sicer izdelali že na Grmadi v navzočnosti Miloša Zidanška ter ga tudi po četah obravnavali in sicer po zamisli Boža Mravljaka, ki je kot domačin oskrbel bata/jon tudi z vsemi potrebnimi podatki in na [novejšimi obvestili. Miloš Zidanšek se napada samega ni udeležil. Združenim četam je ob napadu na Šoštanj poveljeval komandir Savinjske čete Jože l.etonia-Golob s sodelovanjem španskega borca Boža Mravljaka. Postavili so tri zasede: prvo v Družmirju, drugo na cesti Šoštanj — Šmartno ob Paki, ki je imela nalogo razstreliti tudi most v Penku, ter tret jo ob stanovanjski stavbi uslužbencev tovarne usnja, ki so po dobljenih poročilih imeli orožje P9 domovih. Ostalim trem skupinam je bilo ukazano, da na znamenje prekinejo telefonske zveze in jurišajo v mesto, uničijo glavne nemčur-je in izdajalce župana Hauckeria, gostilničarja Galota, trgovca Gruberja, uradnika Klimenta in nekega peka — zažgejo žago ter izpraznijo nekaj hillerjanskih trgovin, predvsem pa, da preprečijo orožnikom izpad iz njihove postojanke. Napadli so ob enajstih zvečer. Takrat je namreč skupina, v kateri sta bila tudi Ludvik Zupanc ter Ivo in Vlado Letonja-Mirko, raz ir»!4a most. Po mestu so začeli močno streltati iii vpiti, kar vse je trajalo kako uro. Kmalu je nad mestom zažarelo. Gorela ie žaga s skladiščem lesa, last krajevnega skupinskega vodje HeimaE-bunda — Kindlhoferja, ki ju je z bencinom polila in zažgala skupina pod vodstvom Lojzeta Ribiča-Toneta. Lastniku ie Ribič vrgel v spalnico bombo, ki pa ni eksplodirala. Dniga skupina) je vdrla na občino in v prostore Helmathunda ter uničevala arhive. Večina borcev, med njimi so bili tudi revirci, je medtem vlačila iz trgoviii vse. kar so potrebovali. Partizani so se v mestu zadrževali približno dve uri, nato pa so se težko otovorjeni in brei žrtev, na jtovelic korakoma odpravili iz mesta proti Belim vodam pojoč revolucionarno: »Nabrusimo kose«. (Sc nadaljuic) •zacijah in med organi samoupravljanja v delovnih enotah, oziroma da ne temeljijo tl odnosi na ustrezni materialni osnovi. Dozdaj izdelani osnutki statutov tudi sorazmerno malo obravnavajo odnose na relaciji komuna—delovna organizacija, niti ni vprašanje teh odnosov kompleksnejše obdelano. Kot je ugotovljeno, iz dosedaj izdelanih osnutkov statutov delovnih organizacij tudi premalo jasno Izhaja človek - proizvajalec. in — EI5EESCE Premalo pozornosti Sodelovanje v Zasavju v oktobru 1962, ko so da so sestavljavci novih ob- posredno z drugimi občina* bili objavljeni prvi osnutki činskih statutov — z izjemo mi soustanavlja skupne orga* Večina delovnih organizacij na področju trboveljske ob- ”ov**1 statutav zasavskih ob- Hrastnika (in deloma tudi ne, organizacije in službe. — čine že ima izdelane osnutke statutov. Se pravi, da je sta- F,n’ smo ,v na»em tedniku v Zagorja ob Savi, kjer pa Pri uresničevanju teh nalog nje glede izdelave osnutkov statutov delovnih organizacij komentarju z naslovom »O osnutek novega občinskega se občina lahko povezuje s zadovoljivo. Ob tem pa istočasno ugotavljajo, da v več s°dclovanju« med drugim na statuta še niso objavili) so- katerokoli občino ali skupi-primerih sestavljalci osnutkov statutov niso posvetili za- koncu zapisali tudi: delovanje pravzaprav prezrli, no občin, ki lahko skupno dostno pozornost vsebini osnutkov. »Dejstvo je, da bo treba Osnutek statuta občine Li- zagotovijo najoptimalnejše Dejstvo je, da osnutki statutov delovnih organizacij s v nov-ih statutih zasavskih tija sodelovanja niti ne ome- pogoje za zadovoljevanje do-področja trboveljske občine le načelno omenjajo odnose °b®‘n nameniti mnogo večjo n ja! ločenih potreb občine oziro- med osrednjimi samoupravnimi organi v delovnih organi- Y*°8° Prav sodelovanju in to V osnutku statuta občine ma njenih občanov. sodelovanje tudi bolj kon- Trbovlje pa je pod našlo- Za opravijanje posameznih kretizirati. Dosedanje izkuš- vom Sodelovanje občinske zadev jz sJvoje pristojnosti nje namreč kažejo, da je skupščine z drugimi družbe- ali za ustvaritev pogojev za so c o\anje v asavju ce no-pohticmmi skupnostmi v zadovoljevanje potreb skup- prav šele na začetku — ze 77. členu zapisano: n„„a ' ,ahko občina rodilo prve sadove in da si »Pri uresničevanju svojih neposredno zdmžufe svoja s velja zato prizadeva , to so- nalog občina sodeluje z dru- sredslvi drugih zainteresira- delovanje kar najbolj krep,- gimi občinami tako, da zdru- nih občin. I Občina lahko Tudi na področju družbenih služb poteka sama izdelava ti. Pred komisijami za prouce- žuje z njimi skupna sredstva, sodeluje z drugimi zaintere-osnutkov statutov zadovoljivo, precej slabše pa je z vse- vanje komunalnega sistema ustanavlja skupne organe in siranimi občinami pri bino teh statutov. Tako npr. osnutki statutov šol premalo ■—»n --- obravnavajo odnose med šolskimi odbori in upravnimi odbori itd. Splošna pomanjkljivost vseh doslej izdelanih osnutkov statutov delovnih organizacij pa je tudi, da v njih ni določil, kdo lahko zahteva spremembo statuta delovne organizacije, in kdaj. -tudi sodelovanje.« Omenimo naj Še, da je zadnji petek strokovni odbor Zdaj, po petnajstih mese-za industrijo in rudarstvo, ki deluje pri ObSS Trbovlje, c Ih in po številnih javnih skupnih organov in razpravljal o izdejavi osnutkov statutov delovnih organi- razpravah o osnutkih novih zacij ter drugih oblik sode- tarne nesreče in podobno zacij na svojem področju in o poteku razprav o osnutkih statutov zasavskih občin, pa ]0vanja se uredijo s poseb- Občina sodeluje z drugimi teh statutov. -u. lahko že spet ugotavljamo, nimi pogodbami. zaintreskanimi občinami pri V pogodbi za združevanje izdajanju skupnih glasil, in-sredstev je treba zlasti do!o- formacij in podobno, čili: namen in način uporabe Qbčinska skupščina in nje-sredstev ter pogoje zdruze- ^ družbeneJga vanja sredstev .‘er druge J fer organizacije medsebojne pravice m ob- j , ■ v„nnc,i : . sodelujejo s podobnimi orga- ni oziroma organizacijami Sodelovanju občine z dru- drugih zainteresiranih občin. _ gimi družbeno - političnimi _ To sodelovanje se lahko V središču pozornosti pa so v zadnjem času tudi razprave okrog formi- skupnostmi so namenili naj- razvjja prek priložnostnih ranja krajevnih skupnosti. Na področju dosedanjih stanovanjskih skupnosti več pozornosti v osnutku posvetovanj ali trajnih orga-Hrastnik I in Hrastnik II so že pristopili k izdelavi osnutkov statutov krajev- ; IIras‘!ličani- niziranih oblik z namenom, nih skupnosti. Zdaj pa so v teku razprave, ali ne bi bilo umestneje, da bi na osnutek = novega ""občinskega fahko^pa^reiemajo^enmna področju Hrastnika — vključno z Dolom — delovala le ena krajevna skupnost, statuta tudi tole: stališča za reševanje določe- Ta predlog utemeljuje med nosti, kjer se bodo pod rob- javljajo določene potrebe, »Občina podpira okraj nih vprašanj, drugim tudi enovito gospo- neje pogovorili o številu in naj bi ustanavljali posebne Lj..Jana v njegovih prizade- Razmerja med občinami darjenje in upravljanje s ko- območjih krajevnih skupno- režijske gradbene odbore, v v“nj. .23 homogeno rast mora:0 pr, ustanavljanju munalnimi napravami, vodo- sti, katerih bi bili zastopniki °^?ja -ln enakomeren razvoj skupnih s]užb in združevanju vodom, cestami in drugim. V Hrastniku menijo, da ni družbeno-političnih organiza- ter za dvig osebnega in sredstev temeljiti na poseo- štirih zasavskih nie' -it' i -s*«** rinur.h Še ena razna ,, -ledobcinsko sodelovanje mena za občane zainteresira-v drugih oblikah združe- nih občin _ občina v duhu socialistične solidarnosti po- vseh stoji v- mimo drugih še ena važna za medobčinsko naloga — bolj in podrobno jn obdelati v osnutkih statutov vanja in sodelovanja. Način in pogoji združeva- maga dvugim občinam oziro-nja sredstev, ustanavljanje ma njihovim občanom, če so organi- j;b prizadejale hude eiemen- Koliko krajevnih skupnosti ? S statutarnimi razpravami na področju hrastniške občine nadaljujejo. Občinski odbor SZDL Hrastnik zbira pripombe k osnutku novega statuta občine in pripravlja posebno analizo za seji Izvršnega odbora ObO SZDL Hrastnik. Občinski odbor SZDL Hrast- nujno, da bi na celotnem ob- cij in odborniki občinske družbenega standarda obča- fiih sporazumih, ki natanč- nik bd že v kratkem sklical močju občine delovale kra- skupščine, in ki bi jih volili nov na ta način, da: 1. zdru- neje doIočaj0 vsebino sode- širše posvetovanje v zvezi s jevne skupnosti. Prvotno so na zborih volivcev. Občinska 2aje svoja sredstva s formiranjem krajevnih skup- predlagali, da RAZPRAVE — POMEMBNE • ZA VSEBINSKO IZPOPOLNITEV (Nadaljevanje s 1. nlk pa je v svoji liških krajih, kjer sred- neje določajo ugotovila. V da se v str.) razpravi statutih navijali samostojnih krajev- občinskega proračuna. tev skupnih objektov in na- ZEBO'tavjja:0 izpolnjevanje ob- nih skupnosti, delovali pod- Ko se bodo v Hrastniku po- Pfav m za uresničenje dru- veznosti dp skupnih služb. — odbori krajevnih skupnosti, govorili o številu krajevnih gih ciljev, ki so v korist vse- Sodelovanje med občinami vendar se občani za ta pred- skupnosti, bodo pospešeno ga okraja ah več njegovih log niso navduševali. Z ozi- pristopili tudi k izdelavi občin; 2. podpira ustanavlja- rom na to, ker se na vseh osnutkov statutov krajevnih nje skupnih zavodov in dru- področjih iz leta v leto po- skupnosti. (ma) zasavskih občin kaže priprav- KRAJEVNI DRUŽBENO POLITIČNI ZBORI Ijenost občin za razvoj med- O OSNUTKU NOVEGA STATUTA OBČINE gih organizacij ter skupnih služb, ki so v korist več sousianov,- teljica, če taka služba-koristi pa se lahko uresničuje tudi na ta način, da občina sofinancira določene službe na območju drugih občin, če-ni njihova soustanovi- občinskega sodelovanja. Janez Hočevar, predsednik V zadnjih dneh so bili na območjih vseh krajev-, nlh organizacij SZDL na področju litijske občine se- organizacijsko političnega stanki krajevnih družbeno-političnih zborov in razprav-zbora Skupščine Sociaiistič- ljall o osnutku novega statuta občine Litija. Tl sestanite republike Slovenije pa je ki so bili doslej v Dolah, Gabrovki, Hotiču, Kresnicah, na zaključku razprave o ob- Prlmskovem, Savi, Vačah, Kostrevnicl, Stangl, Polšnl-činskih statutih med drugim ku, Jevnici, Bregu, Ribčah in Šmartnem, poudaril, da Je že skrajni Na sestankih krajevnih družbeno-političnih zborov čas, da gredo tudi preostali so največ razpravljali o ustanavljanju krajevnih skup-osnutki že v Javno razpravo nosti; v zvezi z osnutkom novega statuata občine Lltl-(v Zasavju ni bil dan v ja v- ja pa o nekaterih vprašanjih v zvezi z zdravstvom in no razpravo le osnutek nove- socialnim varstvom, šolstvom, kmetijstvom, turizmom ga statuta občine Zagorje ob In o drugem. Na večini sestankov so prisotni menili, Savi op. uredništva) ker da naj bi v prihodnje na področjih dosedanjih krajev-bo samo le-ta dala nove po- nlh odborov delovale krajevne skupnosti, kar pa je hude za njihovo vsebinsko nemogoče. izpopolnitev Zato je vsako Prejšnjo sredo je o analizi dosedanjih razprav o odlašanje škodljivo. Statu- osnutku novega statuta občine Litija razpravljal tudi tarne rešitve pa naj med dru- klub odbornikov ln Istočasno obravnaval tudi pripra-gim zlasti zasledujejo ta na- ve na zbore volivcev, ki bodo v dneh od 15. II. do men, da bodo zagotovile de- 10. III. In na katerih bodo občani obravnavali osnutek jansko odločanje občanov v novega statuta občine Lltlla. občinski politiki. .j. rali skupne komisije, odbore in druge organe ter po svojih predstavnikih sodeluje pri njihovem delu; 4. zaradi občanom in napredku občine.« Medobčinsko sodelovanje. čim uspešnejšega izvrševanja ki je na začetku večjega raz-nalog iz pristojnosti občihe, maha In ko se npr. sodelova-ki so v korist dveh ali več nJe v organiziranju teritori-občin, prepušča (Okrajnim or- ja. gospodarstva, ekonom-ganom izvrševanje teh nalog, s*(ega in socialnega razvoja v kolikor to ni v nasprotju z 1° na nekaterih drugih po veljavnimi predpisi; 5. na dročjlh pravzaprav šele po druge načine sodeluje v delu raJa. nujno terja večji po okraja pri izvrševanju nje- udarek in konkretizacijo v govih nalog in podpira njego novih statutih zasavskih ob-vo prizadevanje pri uresniče- čin. Hkrati pa naj bi b a vanju ciljev, ki so v korist določila o medobčinskem so dveh ali več občin okraja. delovanju osgova za še spop* , .. tanejše in obsežnejše med- Za rad! zadovoljevanja po- obči„sko sodelovanje prav n« ’ J°^ pnrga POT' na vseh področjih, kar lahko na za več občin, ali za zado- “ voljevan je potreb občanov, 8 ^ ki jih občina ob upoštevanju 0 Upamo, da bodo imele načela racionalnosti, ekono- zdaj — drugič — naše prt* mičnost; in podobnem sama pombe večji uspeh! ne more zagotoviti, lahko ne- M. L. FINALE popevk za Evro vizij o v Trbovljah razočaral S Prejšnjo sredo so številni Trboveljčani napolnili gledališko dvorano Delavskega doma »Srečneži«, ki pa so od- • v Trbovljah do zadnjega kotička, saj je le-tu potekal jugoslovanski finale za najboljšo* šli iz dvorane razoča-0 popevko Evrope in za~veliko nagrado Evrovizlje. Vendar naše še tako omiljeno kritič- ran* S no mnenje ne more mimo ugotovitve, da je ta »ekskluzivna« prireditev močno razoča-0 rala gledalce v dvorani (medtem ko morda nekoliko manj gledalce pri televizijskih 0 sprejemnikih) — predvsem zaradi same izvedbe, saj je bila prirejena zgolj za tele-0 vizijski prenos. Gledalci v dvorani so morali namreč čestokrat »iskati« svojega Ijub- • Ijenca med snemalnimi kamerami in televizorjema na obeh straneh odra. Proti pričakovanju Ivo Robič v Trbovljah ni uspel verjetno klavrno sklonil glavo. Spominjam se generalke v Trbovljah, ko je bil na vrsti va nastop Ivo in se je napovedovalec pošalil: »A sada nastupa ... ko bi to bio?« Sabahudin Kurt, ki je sedel v dvorani, je odgovoril: »Prvi finalista!« Ivo je upal, medtem, ko verjetno Sabahudinu ni prišlo v tako jasni obliki na pam^t, da bo prav on uspel. Sreča se je tokrat obrnila! Tudi Lola Novakovič je prikazala lepo interpretacijo, medtem ko Arsen Dedič ni bil v toliki meri prepričljiv v izrazu glavne miselnd fabule, čeravno je njegova melodijo »Odluči se« lepo izzvenela. Gledalci Iz dvorane In Usti ki so preživeli teh 45 minul pri televizijskih ekranih, ver jetno še v teh dneh poleml zlrajo o neuspelem jugoslovanskem finalu za najboljše popevko Evrope. Na tekmo vanju v Kobenhavnu borne nastopili z melodijo, o kater lahko upravičeno dvomimo če bo zares predstavljala Ju goslavijo z zanjo značilni poanto. Tekst: R. Palčič Foto: M. Klančišar Skratka, z nekoliko ironije prikazan primer razočaranja: pred prireditvijo so bil razočarani vsi tisti, ki še v ponedeljek niso uspeli dobiti vstopnic (ki so bile resda le po 150 dinarjev in je bilo izrečenih tudi nekaj precej pikrih pripomb na ta račun), vsi »srečneži«, ki so si tako ali drugače »priborili« vstopnice, so bili trenutno veseli, ob koncu tega izbirnega tekmovanja pa prav tako razočarani. In še uradni podatki: Finala jugoslovanskih popevk za Evrovizijo so se udeležili naslednji vokalni solisti: Boško Orobovič, ki je interpretiral kompozicijo Veče, Krsta Petrovič (Oka tvog da nema), Stane Mancini (Kakor bela snežinka), Ivo Robič (Njen prvi ples), Sabahudin Kurt (Život je sklopio krug), Lola Novakovič (Tragom zvezda), Marjana Deržaj (Zlati april)-in Arsen Dedič (Odluči se). Z največ točkami so 10-članske ocenjevalne komisije iz Zagreba, Beograda, Sarajeva in Ljubljane najbolje ocenile podajanje Sabanudi-na Kurta in Marjane Deržaj, na tekmovanju v Kdbenhav-nu pa bo zastopal Jugoslavijo Sabahudin Kurt s prvo-plasirano popevko »Življenje je sklenilo krog«, komponista in aranžerja Srdana Matijeviča. Medtem ko ob minulem izbirnem tekmovanju za najboljšo melodijo Evrope lahko komentiramo dosežke nastopajočih z bolj ali manj znanimi imeni, se nam nehote vriva vprašanje oz. domneva, da plovejo jugoslovanske popevke v »kalne vode« in da so nekateri dosedanji festivali pokazali mnogo več. Vsebinsko popolna sc nam lahko zdi brez vsakega lokal-patrio-tizma kompozicija Bojana Adamiča »Zlati april« s tokratno interpretacijo Marjane Deržaj, ki je obenem tudi kandidirala z njo za tekmovanje v Kobenhavnu sicer z istim številom točk, vendar je bila prvoplasirana »življenje je sklenilo krog«, izbrana zato, ker je prejela prvič 3 in drugič 2 točki. Stane Mancini je ostal brez točke, pa tudi popularni in zares priznani pevec Ivo Robič je ^^Marjanl Deržaj Je manjkalo le za las, da Kobenhaven ni ostal V njenih rokah! Odpraviti osebne dohodke nižje od 25000 din Podobno kot v ostalih občinah v Zasavju so tudi v Zagorju ob Savi v zadnjem obdobju že nekajkrat razpravljali o akciji, da odpravijo delavcem, ki so polno zaposleni, osebne dohodke nižje od 25.000 din. O tem so doslej razpravljali že na razširjeni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na razgovorih z vodilnimi tovariši iz delovnih organizacij, na prvem zasedanju splošnega družbeno-političnega zbora zagorske občine in na zadnjih konferencah sindikalnih organizacij na zagorskem Rudniku. V Zagorju ob Savi ugotavljajo, da je zaposleno največ delavcev z osebnimi dohodki nižjimi od 25.000 din na zagorskem Rudniku rjavega premoga, v zagorskem obratu sevniške konfekcije »Lisca« in v obrtnem podjetju Splošna oblačila »Triglav.« Na Rudniku rjavega premoga Zagorje so delavci z osebnimi dohodki, nižjimi od 25.000 din, zaposleni največ na zunanjih obratih; tako na separaciji, na lesnem prostoru in v skladišču. Kljub trenutnim težavam, v katerih je zagorski Rudnik, pospešeno pripravljajo predlog za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, sicer pa je z investicijskim programom za leto 1964 predvidena tudi mehanizacija nekaterih zunanjih objektov in transporta, s čimer bo mogoče — med drugim — odpraviti tudi nekaj delovnih mest, na katerih je za zdaj osebni dohodek nižji od 25.000 din. V zagorskem obratu sevniške konfekcije »Lisca« bodo predvidoma že letos odpravili osebne dohodke, nižje od 25.000 din, in sicer z boljšo organizacijo dela in s spremembo delitvenega sistema. V Splošnih oblačilih »Triglav« Zagorje ob Savi pa bo z ozirom na strukturo proizvodnje odprava osebnih dohodkov pod 25.000 din dolgotrajnejši proces; kljub temu pa računajo, da bodo ob boljši organizaciji dela uspeli Še letos svišati najnižje osebne dohodke. V ostalih delovnih organizacijah na področju zagorske občine zaposlujejo le malo delavcev z osebnimi dohodki, nižjimi od 25.000 din. Zato pričakujejo, da bo mogoče že z boljšo organizacijo dela In z odpravo nekaterih najnižje ocenjenih delovnih mest sorazmerno hitro odpraviti osebne dohodke delavcev, ki so nižji od 25.000 din. (ma) Vodovod v Trbovljah čimprej dograditi Preskrbovanje z vodo v trboveljsk dolini postaja vedno bolj pereč problem. Vode očitno primanjkuje, obstoja pa nevarnost, da bo v primeru takšne suše, kakor je v teh zimskih mesecih, poleti lahko prišlo do izbruha epidemije kakšne bolezni. Občani so večkrat na zborih volivcev postavili v ospredje problem pomanjkanja vode. Tudi odborniki so nekajkrat resno pretresali to vprašanje. Občinska skupščina je že na seji 13. septembra 1963 obširno razpravljala o problematiki preskrbe z vodo potrošnike ter sprejela sklep, da se prične z gradnjo novih zajetij vode najkasneje v marcu 1964. V ta namen je skupščina imenovala poseben odbor z nalogo, da prouči možnosti zajetja novih virov vode, vprašanje gradnje vodovoda in finansiranje. Glede na ponovno kritično ce, kjer je naravni izvir pit- Izdelan je predračun za stanje s preskrbo z vodo po- ne vode. Te izvire je mogoče prvo varianto, po katerem bi trošnikov v Trbovljah so od- zajeti in speljati vodo v Tr- znašala vsa dela 382 milijo-borniki spet spregovorili o bovlje in sicer: nov dinarjev. Druga varianta tem problemu, v času od 11. • s prečrpavanjem vode in bi veljala verjetno nekaj mi- ps do 15. februarja pa bodo krajšim rovom (400 do 450 lijonov dinarjev več, vendar neposredni proizvajalci po metrov) bi bili stroški vzdrževanja delovnih organizacijah raz- • z daljšim rovom okrog kasneje manjši (odpadlo bi pravljali o financiranju grad- 2,7 km, ki pa bi omogočal prečrpavanje vode, električ-nje vodovoda. Od odločitve gravitacijski dotok vode. na energija, stanovanjski ob-članov delovnih kolektivov bo V izdelavi je investicijski jekt in drugi stroški). Za odvisno, ali se bo z gradnjo program za vse tri možnosti slednjo varianto so se odbor-novega trboveljskega vodo- in ki bo izdelan do konec niki na zadnji seji tudi naj-voda pričelo, ali pa se bo marca t. 1. Ker je splošno po- več ogrevali, gradnja zavlekla za nekaj let. manjkanje vode, ki je vsak Ker občinska skupščina s Nevzdržne razmere v vodo- dan bolj pereče, se je že v proračunom niti s sredstvi vodnem omrežju so nareko- dosedanji orientaciji skupšči- namenskih skladov ni v sta-vale,' da so se raziskovalna na odločila, da se zajamejo nju finansirati sama tako dela pričela že leta 1957. Po vodni viri iz območja Ojstri- zak.evne investicije in ker jo izvršenih vsestranskih razi- ce. Z zajetjem teh izvirov bi to tudi skupen problem ko-skavah ter proučvanju, se je podvojili sedanje količine vo- mune, skupščine, delovnih prišlo do ugotovitve, da pri- de in tako rešili akuten "pro- organizacij in tudi občanov, dejo v poštev le izviri iz ob- blem pomanjkanja vode. Ka- je potrebno v skupnem inte-močja Ojstrice v Savinjski tera od variant (krajši rov s resu poiskati rešitev in sred-dolini in kot druga varianta, perčrpavanjem vode ali 2,7 stva za finansiranje: zajetje in čiščenje vode iz Sa- kilometrov dolg rov na gra- Zbori delovnih skupnosti ve nad Zagorjem. vitacljski način) bo osvojena bodo odločili: Najboljša rešitev bi bila za- bo odločila skupščina na na- 1. da bi vse delovne orga-jetje vode Iz območja Ojstri- slednji seji. nizacije sodelovale kot soin- vestitorji; Sprejet družbeni plan občine Trbovlje za leto 1964 V soboto sta oba zbora Občinske skupščine Trbovlje — o seji poročamo na drugem mestu — sprejela družbeni plan in proračun občine Trbovlje za leto 1964. v višini benega Dosedanjim Strojni tovarni 2. vsi občani, xl so v delovnem razmerju, naj bi prispevali svoj delež v višini 1,19 odstotka od neto mesečnih dohodkov, tisti pa, katerih mesečni osebni dohodki so nižji od 25.000 dinarjev, tega prispevka ne bi plačevali. Za gradnjo vodovoda - pa izvoznikom — bodo dodeljena tudi sredstva Trbovlje, namenskih skladov; tako tu- 5 odstotkov druž-bruto produkta^ V Trbovljah računajo, da bo letos celotno gospodarstvo doseglo že 21 milijard cljske naložbe sredstva, kot so ne v preteklem letu. Za In v osnovna ciranih delavcev za 4%, šte- " »“'K rst rs“2. *ku paj 2 milijardi 623 milijonov din, od tega za gospodarstvo 1 milijardo 281 milijonov din in za negospodarstvo 742 mi- več kot v preteklem letu. V isti primerjavi sc bo družbeni proizvod povečal za 13 % oz. na 10 milijard 351 milijo- M. nov din, narodni dohodek pa lijonov din. Povečana vlaga-prav lako za 13 % oz. na 8 milijard 878 milijonov din lil bo znašal na prebivalca 485.130 din (leta 1963 434.980 dinarjev oz. 12% manj). Ker predvidevajo, da se bo število zaposlenih povečalo za nja v osnovna sredstva se v letošnjem letu nanašajo predvsem na gradnjo nove tovarne polprevodnikov. Sicer pa predvidevajo na j večje investicijske naložbe v industriji (1 milijarda 631 milijonov bile doseže- vilo nekvalificiranih delavcev vestlcijskemu biroju Tr- ssSttLrsri ga* r r jr f le se bodo morale delovne tars,vo- Mehanika In drugL organizacije usmerili bolj v zaposlovanje ženske delovne sije. V Trbovljah računajo, da bodo letos zaposlili na novo okrog 400 žensk. Družbeni plan občine Trbovlje za leto 1964 predvideva tudi povečanje izvoza, leta naj bi bi bil letos dosežen Rudniku rjavega premoga di iz vodnega sklada, ki ima Trbovlje - Hrastnik in in- letos na razpolago 80 milijo- nov dinarjev. Razen tega pa se bodo poskušala dobiti za gradnjo vodovoda tudi posojila. Problem vode v Trbovljah je torej pereč in terja čimhl-trejšo rešitev, zato je predvsem pomembno, kako bodo odločali zbori delovnih skupnosti o možnostih finansira nja vodovoda, ki bi bil ver jetno ob sofinanciranju po dveh letih dograjen. DOPISUJTE V Zasavski tednik P. B. 4% ln povečala proizvodnja din), stanovanjski Izgradnji za okrog 16%, se bo produk- (524 milijonov din), komunal- ni dejavnosti (160 milijonov din), obrti (99 milijonov din), trgovini (59 milijonov din) In v gradbeništvu (47 milijonov din). Z ozirom na nezadovoljivo tlvnost dela v celotnem gospodarstvu povečala za okrog 9 %, za kar pa bo treba zagotoviti potrebna sredstva za investicijska vlaganja za izboljšanje tehnične opremljenosti ter za organizacijo dela In pa smotrnejše Izkoriščanje obstoječih proizvodnih Obravnava osnutka novega statuta v Steklarni (F. K.) HRASTNIK — V Steklarni Hrastnik so ugotavljali, da je bil sistem jav-strokovno izobrazbo zaposlc- nlh razprav o novih Ustavah nih računajo, da se bo v tem letu izboljšala struktura izo- zmogljlvostl. Ob povečanju brazbe zaposlenih, in sicer ob proizvodnje In produktivnosti dela se bodo realni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu povečali za 8 %. Družbeni plan občine Trbovlje za leto 1964 prcdvlde- večjih prizadevanjih delovnih organizacij za dvig stro- SFRJ in SRS nadvse uspešen. Zato so tudi na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice Steklarne sklenili, da bodo na podoben način obrav- kovnega znanja že zaposlenih navali osnutek statuta delov-proizvajalcev. Predvidoma se nc organizacije, bo povečalo število zaposlenih z VK za 3,6%, s KV pa za 2 %, medtem ko se bo va tudi.za 36% večje Investi- zmanjšalo število polkvalifi- Prcdno je bil dan osnutek statuta v Javno razpravo, so o njem razpravljale vse druž-beno-političnc orcanizarile tako da je komisija za izdelavo osnutka statuta lahko precej konkretno določila vsebino posameznih členov. Da bi kar največ proizvajalcev sodelovalo v razpravah o osnutku novega statuta Steklarne, so bili člani kolektiva razdeljeni na 6 skupin; 3 skupine sestavljajo zaposleni notranjega obrata, 2 skupini zaposleni v brusilnlci, 1 skupino pa zaposleni v stranskem obratu, delavnici, skladiščil in upravi: Tako bodo zaposle- ni iz Steklarne obravnavali osnutek statuta delovne or ganizacije 6 tednov; z razpra vo pa dobo predvidoma končali ob koncu meseca februarja. Preostali čas pa bo na voljo komisiji za izdelavo osnutka, da bo dokončno formulirala besedilo osnutka statuta in gs dala potem v potrditev organom samoupravljanja, in sicer najprej obratnim delavskim svetom, potem pa osrednjemu delavskemu svetu. Močan porast obsega celotnega gospodarstva TRBOVLJE — Družbeni plan in proračun občine Trbovlje za leto 1964 sta sprejeta. V razpravi o teh dveh dokumentih je sodelovalo precejšnje število odbornikov in drugih. Iz razprave povzemamo nekatere značilnosti. Rado Gabrijel je poudaril, sredstev, ki je bilo doslej da je občinski plan vsklajen bolj drobnjakarsko. Težiti je z ostalimi in da se niso spre- treba za združevanjem teh manjali predlogi planov pod- sredstev, ker je to bolj učin-jetij, kot je bilo to večkrat kovito. v navadi. V zvezi s planom bo Boris inž. Malovrh je opo-skupščina na prihodnji seji zori], da se rešuje razna do-sprejela nekatere odloke. Le- kumentacija za gradnje tudi tosnji družbeni plan govori pQ leto dni, ker še ni izde-le o desetih skladih in ne ]an celoten urbanistični pro-petnajstih, ker so nekatere gram, kar bo v prihodnje Združili. lahko imelo za posledico, da Ado Nagla v, predsednik posamezne investicije ne bo-Obernske skupščine, pa je v do v roku izvršene razpravi poudari!, da v zad- Hinko Kamnikar je med *f ril11'di v temno 6 0nl° ‘ izBradni° v tem .delu mesta, s takim tempom naprej, je Martin Roišek ie delal da dejal predsednik, se bo ob- ■ , r‘m. OJSek .Je dfjaI'.a -_l j . Je treba se naprej osebne do- f . , a 1-h’ >o < s V) < b£ N ... ■' E E -.c 'c E: k- >(/) 03 O Z CL _cg KO O CL E 5 J u "~i Znamka za 15 din Zasavski TEDNIK TRBOVLJE P. P. 62 Dejavnost stanovanjske skupnosti Radeče Ob našem zadnjem obisku v Radečah sipo se pogovarjali tudi s tajnikom tamkajšnje Stanovanjske skupnosti, Danetom Hočevarjem, ki Je poznan kot delaven družbeno-polltlčnl delavec, zlasti na področju komunalne izgradnje. Na naše vprašanje o letošnji dejavnosti Stanovanjske skupnosti Radeče nam Je povedal naslednje: »Računamo, da bo letošnje leto — v primerjavi z zadnjimi leti — pomenilo mrtvilo z ozirom na nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo in gradnjo komunalnih objektov, največ zategadelj, ker ne bo na voljo sredstev. Tovarna papirja je v rekonstrukciji, ostale delovne organizacije pa nimajo sredstev, ki bi jih lahko namenile za gradnjo objektov komunalnega značaja. Tako npr. pravzaprav ni mogoče pričakovati, da bo letos dograjen nov stanovanjski blok skupnih investitorjev, ker ostali investitorji — z izjemo PTT, TNZ in postaje LM nimajo na razpolago potrebnih sredstev. Ce bomo uspeli v redu vzdrževati obstoječe objekte in opravili vse, kar spada v delokrog stanovanjske skupnosti, bomo lahko ob koncu leta zadovoljni. No, letos bomo nadaljevali z deli na stadionu, in sicer ga bomo naprej urejevali. Ko pa bosta dokončani rekonstrukciji Tovarne dokumentnega in kartnega papirja in deloma tudi »Pete«, pa bo bolje!« Drugo In zadnje vprašanje pa je bilo — vaše želje? »Da me kdo zamenja na položaju tajnika stanovanjske skupnosti!« Ko smo se Danetu Hočevarju zahvalili za razgovor, »mo tudi izrazili prepričanje, da njegova želja ne bi bila izpolnjena, kar točno odpeljal z železniške postaje. Brez nas. (i Do pol treh Imamo potniki čas, da razmišljamo: ali II jo mahnemo peš, ali počakamo na avtobus, ki pripelje il lz Hrastnika. (i Precej kočljiv problem ali se držati voznih redov, i > ali ne, da bo »koza sita in volk cel«. V časopisju sem bral, da je neko pismo potovalo do naslovljenca lepo število let. Ta je medtem umrl. Zadnjič sem dobil v roke Trboveljskega občana teden dni po njegovem izidu in dva dni po zboru volivcev na našem terenu. Ekspcdltlvnosi na mestu. i1 Z električno energijo je potrebno varčevati, poudaril Jajo v teh zimskih dneh. Seveda! t V torek, 4. februarja pa smo v Trbovljah podnevi f svetili s cestno razsvetljavo, da bi bil sončen dan zares f še bolj svetel! E Racionalno, ali ne? (P* ŠPORTNI TEDNIK Sodelovanje g Priprave telovadcev (ek) TRBOVLJE — Približno 70 gledalcev je v nedeljo dopoldne vzpodbujalo v prijateljskem telovadnem dvoboju člane TVD Partizana iz Trbovelj in Štor. Za TVD Partizan Trbovlje so nastopili: Trugar, Glavač, Kreže, Pod-menik, Bezgovšek in Žibret, za TVD Partizan-Štore pa E. Šrot, Pavčič in J. Šrot. Razvidno je, da gostje niso nastopili s celo vrsto, ker sta se dva tekmovalca poškodovala. S precejšnjo razliko v točkah so zmagali domačini. Rezultat dvoboja je 202,45 : 138,40 v korist domačinov. Clani-tekmOvaTci trboveljskega TVD Partizana kot tudi gostje so nastopili na vseh šestih orodjih. Nedeljski telovadni dvoboj je bil v okviru priprav članov TVD Partizana iz Trbovelj za tekmovanje v okrajnem I. razredu ter za tekmovanje v republiškem in morda tudi v zvežnem merilu.' Srečanje je bilo v veliki telovadnici doma TVD Partizana Trbovlje. Na posameznih orodjih so dosegli prva mesta — bradlja: 1. Trugar 9,40, 2. Bezgovšek 9,30, 3. Kreže in E. Šrot 9.20, preskok čez konja: 1. Kreže 9,30, 2. J. - Šrot 9,25, 3. Bezgovšek 9,20; krogi: 1. Trugar 9,35, 2. E. Šrot 9,25, 3. Kreže 9,10; konj z ročaji: 1. Trugar 9,35, 2. Pavčič 9,00, 3. E. Šrot 7,90; drog: 1. J. Šrot 9,40, 2. Trugar 9,30, 3. E. Šrot 8,25 in parter proste vaje: 1. Trugar 9.15, 2. E. Šrot 9,00, 3. Kreže 8,95. Vrstni red posameznikov: 1. Trugar 55,70, 2. J. Šrot 53,00 3. Edi Šrot 52,80, 3. Kreže 51,20, 5. Bezgovšek 50.50, 6. Podmenik 45,50. 7. žibret 43.15, 8. Pavčič 32,60 in 9. Glavač 31,6. »Zlata puščica« — R. Krautbcrger (s. d.) ZAGORJE OB SAVI — V soboto, 1. februarja, je bilo v domu TVD »Partizan« Zagorje občinsko strelsko tekmovanje. Na tekmovanju so se pomerili najboljši strel- Čejtrav vse, ki spremljajo == poročila in vesti v naši šport- §||š ni rubriki, verjetno zanima, gg . . , , „. , kaj so razpravljali■ in sklenili 'i=== ci iz zagorske občine za tro- na ob£ncm Smučarskega M fejo občinskega strelskega Trbovlje, tega ne ve- M odbora »Zlato puščico«. Ude- mo |šp ležba ni bila zadovoljiva Ne vem0> 0 čem 50 ■- H Prvo mesto m trofejo »Zla- /,• na obinem zborHt vemo pa> m to puscico« je osvojil Ro- da je b;h ve£krat M man Krautberger, elan SD raiun na~ega poro£anja izreie. g »Okrogar-škvarča« Zagorje s no dokaj pikrih. Priznamo — H 504 od 600 možnih krogov. v£asih upravičeno, včasih pa Drugo mesto je osvojil Stane tudi ne_ Ntsmo bili vedno o m Dobčnik s 495 ter tretje me- sporočanju krivi mi iz ured- S sto Branka Jere s 456 krogi ni'stva Najboljši primer je rav- gg (oba člana SD »Okrogar - no četrtkov (6. 2.) občni zbor == Škvarča«), s D »Trbovlje«. Večkrat je bi- HfJ lo moč na najrazličnejših me- |g Meddruštveni teki na stih slišati, da o smučanju in g Dobovcu - delu društev pišemo vse pre- |§= , malo in da dajemo prednost f= (p. r-) DOBOVEC ^ V nostalim športnim panogam. O gl daljo, 1. februarja, je SD teb stvareh se govori in raz-»Kum« — Dobovec organizi- prdvlia, če je pa kje v bližini m ral meddruštveno tekmova- tudi novinar, se mu zabrusi: gj nje v smuških tekih. Zaradi ,o nas pa nič ne pišeš/« In |g zaledenelega snega je bilo vprašanje: zakaj se ne piše? =-- -progo zelo težko pripraviti. Kot kaže, so v vodstvu SO g§ Člani so pretekli progo 2 »Trbovlje« povsem pozabili, ^ krat po 7 km, mladinci pa da bi bilo umestno poslati va- §§| enako dolgo progo enkrat, bilo za občni zbor tudi »Za-Tekmovale so ekipe: »Enot- savskemu tedniku«. g nost« TVD Dol pri Ljubija- Pa £etudi bomo morda do. g nJ; ^a8orJe in ^D bili kak dan kasneje poročilo === »Kum« Dobovec. 0 tem zboru, se nam zdi po- Rezultati ekipnega teka: 1. trebno podčrtati, da bi nas gg Partizan Ihan 4 42.03,2. 2. SK moraia društva obveščati o == Enotnost 5,00:20, 3. SD Dol vseb pomembnejših zadevah — p== 5,16:13. od pr'iprav in organizacij tek- Posamezno člani: 1. J. Pe- movan. do načrtov za bodoče m ternel (E) 1,00:04, 2. Munih dei0 mj 1 ni 3(j1’t:13’ 3"i K°Ta aV' Torel uredništvo si želi H 1,04:39. Tekmovalo je 16 čla- sodelo’anja. z VSemi, in tudi z M Tj-v c , i ™mi tovariVi « SD ’Trbov- H ^rzl/^r (E/ 28.°°. ^ Smo- lje . 5C nam zdi da ■ ma_ m d,š K 37:24 ter mlajši m a- /o prehudo_ le pov5em dučai- W a T:f V i '• no zvemo, da ste imeli letni gg 4. Tofol.n, (Kum) 34:43. oMw- zbor, /. 5. Pl Smučarski tečaj SŠD »Mladost« (M. K.) TRBOVLJE —šolsko športno društvo »Mladost« Trbovlje je med letošnjimi zimskimi počitnicami organiziralo smučarski tečaj na Mrzlici, ki je trajal šest dni, udeležilo se ga je pa 7 deklet in 13 fantov. Zadnji dan tečaja so fantje pripravili društveno tekmovanje v slalomu. Najuspešnejši so bili Darko Mahkovec, Borut Kuhar in Dušan KrambergCr. Drugo leto bo SŠD »Mladost« Trbovlje s sredstvi, ki jih prispeva Občinska zveza za telesno vzgojo, kupilo več parov smuči in tajco omogočilo, da se bodo udeležili tečaja tudi tisti dijaki, ki nimajo lastnih smuči. Šahovski brzoturnir za februar (n) TRBOVLJE — V četrtek, 6. februarja, je bil v prostorih šahovskega društva Trbovlje brzoturnir, katerega se je udeležilo enajst šahi-stov. Zasluženo ’ je zmagal Jazbec st., ki je oddal le dva remija (Jazbec ml. in Tomše). Drugo mesto je osvojil Jazbec ml., tretje mesto sta si pa delila M. Gala in J. Želj* ko. Slabi delovni pogoji in nedisciplina Šmarski Partizan je bil nekaj let po osvoboditvi med najaktivnejšimi društvi v Zasavju. Številni člani so vsako leto na letnem nastopu pokazali plod celotnega de".a. Ne glede na to, da so bili takrat delovni pogoji veliko težji kot sedaj — v Šmartnem je bila lo. ena dvorana za vse prireditve — je bilo delo TVD Partizana neprimerno plodnejše kot pa danes. Omenili moramo, da so pred desetimi leti dogradili Zadružni dom z novo dvorano za kulturne prireditve; staro dvorano so pa preuredili in jo opremili s potrebnim telovadnim orodjem. Od takrat je zaslediti upadanje aktivnosti in tudi števila članstva. Množično so sodelovali še- na I. festivalu telesne kulture v Ljubljani in na II. zletu Partizana Jugoslavije v Beogradu. V tem času so poleg telovadne vrste delovali še košarkarji, orodni telovadci in sekcija za namizni tenis. Počasi je pa delo Partizana povsem zamrlo. Kje so vzroki? Eden najvažnejših je vsekakor pomanjkanje vaditeljev, kar je posledica slabe kadrovske politike. In kljub vsemu ne smemo obsojati samo vodstvo, ki je večkrat pošiljalo člane na vodniške tečaje v Ljubljano in Mozirje. Žal ni imelo društvo od njih pričakovanih uspehov. Kajti, vaditelji so bili voljni delovati le toliko časa, da je minila pogodbena obveznost, nato so pa enostavno opustili delo. Razumljivo je, da je vse to v precejšnji meri bremenilo — materialno in kadrovsko — društvo. Vsekakor je pa negativno vplivalo na delo tudi hitro menjavanje vaditeljskega kadra, ker je njihova nediscipliniranost povzročila resne tezhve. Vaditelji niso prihajali na vadbe, na sestanke in podobno. Priznati pa velja, da tudi vodstvo društva ni bilo dovolj energično, da bi že v začetku odpravile take in podobne nepravilnosti v delu" Partizana. Tako društvo životari iz leta v leto. Prišlo je do potresa, ki je delno uničil šmarsko šolo. Začasni učilnici sta postali klubska soba in telovadnica. Pouk v teh prostorih je bilo do 11. januarja, ko so se učenci preselili v novo šolsko poslopje. Prostori so zdaj spet na voljo, ni pa opaziti nikakršne dejavnosti. Društvo je pred problemi, ki jih .mora v najkrajšem času rešiti. Poleg pomanjkanja vaditeljev je opaziti tudi določeno pomanjkanje telovadnega orodja. Za redno vadbo je potrebno kupiti blazino oziroma dve, ker pa je stara bradlja skoraj povsem neuporabna, je potrebno zagotoviti potrebna finančna sredstva tudi za nakup nove bradlje. Urediti bi bilo potrebno tudi garderobo. Omeniti moramo tudi kritično stanje sanitarij. Kajti sedanje stranišče je nehigiensko in je lahko tudi leglo okužb. Nadalje, v društvenih prostorih ni niti vode, da o kopalnicah sploh ne govorimo. Tako se morajo listi, ki vadijo, umivati na javnem vodnjaku ali pa iti preznojeni in zamazani domov. Na kratko, to so osnovni problemi s 'katerimi se ukvarja društvo TVD Partizan iz Smartna. Ali mu bo uspelo rešiti te probleme? Upajmo, da bodd priskočili na pomoč odgovorni činitclji in vsi tisti, ki so zainteresirani za normalno in uspešno dejavnost društva. Kajti ne skrijmo se pred resnico, da je v zdravem telesu tudi zdrav duh! Radijski spored Poročila vsak dan ob 5.15, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 in 24.00; Kmetijski nasveti vsak dan ob 12.15; Vsak dan za vas ob 16.00; radijski dnevnik ob 19.30; oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 in 12.05, vsak ponedeljek, četrtek in soboto pa ob 14.35; Pozor, nimaš prednosti! vsak dan ob 11.00 uri. ČETRTEK, 13. februarja domačih pesmi in napevov: 8.05 S koncertnih in oper- 20.45 Lahka glasba; 22.10 nih odrov; 9.25 Iz jugoslo- Glasbena medigra, vanske zabavne produkcije; 10.30 Pet minut za novo PETEK, 14. februarja jjesmico; 12.25 Zvočni spek- 8.05 Operetna in lahka glas-trum; 13.30 Glasbeni sejem; ba; 8.30 Nekaj domačih; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 9.25 »Povabilo na ples«; Majhen koncert domače 10.35 Novost na knjižni po-glasbe; 20.00 Četrtkov večer lici; 10.55 Glasbena med- igra; 12.25 Domače pesmi: 13.30 Oj, rožmarini; 14.35 Zabavni orkestri; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Pesmi borbe in dela; 20.Q0 Igra zabavni* orkester Roger Williams; 21.02 Z orkestrom Les Baxter. SOBOTA, 15. februarja 8.05 Vedre melodije; 9.25 »Zimsko veselje« — glasbena oddaja za otroke; 9.45 Solistična zabavna glasba; 10.15 V ritmu polke in valčka; 12.25 Od tod in ondod; 13.30 Glasbeni sejem; 15.40 Poje moški zbor »Zarja« lz Trbovelj; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih naro- dov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev; 20.00 Dvajset minut priljubljenih popevk; 20.20 Usodni Toledo. NEDELJA, 16. februarja 8.00 Mladinska radijska igra: Zadeva, imenovana volk; 10.00 Se pomnite, tovariši ...; 10.30 Prenos zabavnoglasbene matineje iz Kranja; 11.50 Godala v ritmu; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.05 Nedeljski mozaik zabavne glasbe; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Domače melodije in napevi; 17.05 Hammond orgle; 18.20 Glasba iz znamenitih oper; 20.00 Izberite svojo popevko. ONEDEUEK, 17. februarja 8.05 Slovenske narodne pesmi; 8 25 Veliki zabavni orkestri; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Pojeta Nada Vidmar in Miro Brajnik; 1(T.15 Dva pianista; 19.35 Hemingway: Vojak doma; 12.25 Zvočni mozaik; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Zabavni kalejdoskop; 18*45 Svet tehnike — O predelavi z/rana; 20.00 Koncert mladih umetnikov. SREDA, 19. februarja 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Za prijetno razvedrilo: V A 3 OBVEŠČEVALEC Televizijski spored Mali oglasi kazenskega pregona. — Karel Razboršek, Trbovlje, Trg revolucije št. 7 d. Turistično olepševalno društvo Trbovlje razpisuje mesto turističnih vodnikov za vodenje izletov po republikah SFRJ, Avstriji in Italiji. Vodniki za inozemstvo morajo popolnoma obvla--dati nemški odnosno italijanski jezik. Interesenti naj se priglasijo v Turističnem informativnem biroju, Trg revolucije 26, kjer bodo dobili potrebne informacije. Kino Delavski dom v Trbovljah: 13. februarja nemški VV film »Dokažite alibi«; 14,—17. februarja ameriški barvni CS film »šepetanje na blazini«; 18.—20. februarja ameriški film »Fra Diavolo«. Prodam malo rabljen globok rTrb°''Ve " Svo.^od? otroški vozaček. - Pogač- 14- februarja do 17. febru- nik, Trg revolucije 27, Trbovlje. Prodam gradbeni material. — Naslov v upravi lista. Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Krasniku za uspešno opravljeno plastično operacijo, enako ostalim zdravnikom, sestram in ostalemu osebju še enkrat prisrčna hvala. Hvaležni Stanislav Stanič, Trbovlje, Kol. 1. maja 15. IUIIIUI Preklicujem očitek, ki sem ga izrekel dne 25.1. 1964 v kopalnici Rudnika Trbovlje o tov. Mariji Predovnik iz Trbovelj, Žabjek št. 13, kot neresničen ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od arja italijansko - francoski barvni CS spektakl ob 17. uri in 19.15 »Mongoli«; 18. in 19. februarja sovjetski barvni glasbeni film ob 17. in 19. uri »Pravljica o zemlji Sibirski«. Kino Svoboda - Zasavje v Trbovljah: 15. in 16. februarja madžarski barvni film »Lei-la in Gabor«; 22. in 23. februarja jugoslovanski film »Tistega lepega dne«. Kino Svoboda II. v Hrastniku: 13. februarja jugoslovanski film »Rojaki«; 15. do 17. februarja nemški lilm »In to je življenje«; 19. in 20. februarja sovjetski barv. film »Labodje jezero«. Kino Litija: 14—16. februarja ameriški barvni vestern film »Tonka«; 18. in 19. februarja ruski film »Ko so bila drevesa velika«. Kino Šmartno: 15. in 16. februarja vzh. nemški barvni film »Mazurka ljubezni«; 19. februarja ameriški barv. film »Borba za obstanek«. ČETRTEK, 13. februarja 17.30 Angleščina na TV — 69. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Beograd); 18.05 Slike sveta — filmski žur-nal za otroke (Beograd); 18.30 Britanska enciklopedija (Ljubljana); 19.00 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Narodna glasba (Zagreb); 20|.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.45 B. Britten: »Requiem« — posnetek' z javnega koncerta (Zagreb). 22.15 PETEK, 14. februarja 17.30 Ruščina na TV — 68. lekcija .(Ljubljana); Poročila (Ljubljana); 18.05 Kuharski nasveti; Kosilo v koči (Ljubljana); 18.30 Poljudnoznanstvena oddaja (Ljubljana); 18.50 Glasbeni kotiček: Mojmir Sepe (Ljub-ljanaT; 19.00 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Komorna glasba (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.45 »Portret Jaroslava Marvana« — češki celovečerni film (Zagreb); 22.00 Poročila (Zagreb). SOBOTA, 15. februarja 18.00 Poročila (Zagreb); 18.05 »Mlin na veter« — mladinska igra; 19.00 TV obzornik (Ljubljana); 19.20 Ekspedicija (Ljubljana); 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — humoristična oddaja (Beograd); 21.45 Serijski film (Ljubljana); 22.15 Poročila (Ljubljana). Iz servisa za popravilo dežnikov pri Stanovanjski skupnosti - Center, Trbovlje GIBANJE PREBIVALSTVA HRASTNIK Rojstev in porok ni bilo! Smrt: Frančiška Knez, roj. Selič, upok., Hrastnik 192 — stara 91 let. ZAGORJE Rojstev in smrti ni bilo! Poroka: Anton Kureš, rudar, Semnik 10 in Polda Kovač, del., Semnik 10. čeva 29 — dečka; Antonija Godec, Ob železnici 34 — dečka; Ljuba Zavolovšek, Keršičev hrib — dečka. Poroka: Andrej Žagar, geometer, Klek 28 in Ivana Jesenšek, kuharica, Bevško 3. Smrti: Jožefa Plaznik, upok.. Trg Fr. Fakina 2 — stara 77 let; Jernej Medvešček, upok. Novi dom 6 — star 60 let; Jožefa Opara, roj. Kožuh, gosp., Šuštarjeva 32 — stara 76 let; Ana Ogorevc, roj. Skrinar, gosp., Vodenska 47 — stara 55 let. Čeprav smo sredi najhujše zime, pa zahtevajo pivci po gostilnah pivo, ker je cenejše kakor vino. Pleničarjev Janez iz Litije tako prevaža tudi ob najbolj mrzlih dneh zaboje s pivom v litijske gostilne. LITIJA Rojstev in smrti ni bilo! Poroke: Franc Kirn, skla- diščnik, Selo 5 in Ivanka Simončič, knjigovodkinja, Tihaboj 2; Jože Voje, mizar, Gabrska gora 17 in Bo-židara Režek, del.. Tlaka 1. TRBOVLJE Rojstva: Jožefa Drnovšek, Praproče 40 — deklico; Rozalija Murajčič, Gamnazij-ska 22 — deklico; Joža Hribovšek, Cankarjev trg 1 — Zagorje — dečka; Ana Marija Alekšič, Zagorje, Selo 26 — dečka; Rozina Pečnik, Nasipi 34 — dečka; Pavla Majcen, Hrastnik, Podkraj 70 — dečka; Frančišča Vodišek, Trg revolucije 1 — deklico; Marija šepetavcc, Hrastnik — deklico; Ljudmila Grabnar, Zagorje, Zupančičeva 5 — dečka; Verona Božič, Trg Fr. Fakina 39 — deklico; Olga Merva, Zagorje, Kidričeva 1 — deklico; Marta Žužek, Zagorje, Podvine 25 — deklico; Albina Metelko, Zagorje, Kidri- ZASAVSKI TEDNIK ? ? ? V ? e , • z e e V FEBRU ARJ U ? ? ? ? ? ZASAVSKI TEDNIK OTROK ZAŽGAL KOZOLEC (o) LITIJA — V petek, 7. februarja je nastal na kozol-cu-dvojniku v vasi Ribče št. 13 pri Litiji, last Valentina Lovšeta, požar. Ogenj je uničil 18 ton živinske krme, trt vozove in razno poljedelsko orodje. Gmotna škoda je ocenjena na 800.000 dinarjev. Ogenj jc pri igri zanetil otrok. § S SODIŠČA § Dve leti in tri mesece zapora LJUBLJANA — Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani, je v sredo, 5. februarja, obsodil zaradi kraje perutnine na dve leti in tri mesece zapora ZOFIJO ROSTOHAR, 33, iz Trbovelj, šiviljo brez zaposlitve; njenega moža Franca ROSTOHARJA, 35, brez zaposlitve, pa na leto In tri mesece zapora, ker je pomagal ženi pri kraji perutnine. Kdo izmed obeh obsojencev je dal idejo za krajo pišk v letu 1961 ni znano. Znane 'so pa številke, ki povedo koliko perutnine se je v dveh letih znašlo v vreči: 170 pišk, približno 40 piščancev in okoli 10 zajcev. Žetev je bila več kot_obilna. V omenjenem časovnem obdobju je obiskala na odsek# Trbovlje — Litija — Ljubljana — Bled okoli 24 kurnikov in staj za zajce. Nobena ključavnica, noben kurnik je ni mogel zaustaviti *ta poti. Zaustavili so jo oktobra lani pripadniki LM v Ljubljani. Na obravnavi se je Rosto-hnrjcva zagovarjala, da je začela krasti in »obiskovati« kurnike na omenjeni relaciji zaradi tega, ker jo je mož nenehno pretepal in zahteval denar od nje. Da bi mu pa lahko dala denar za popivanje, je začela krasti po kur-nikih in prodajati perutnino in zajce na trgu. Tu in tam je kakšna piška končala »življenjsko pot« tudi v njenem loncu. Kmalu ji je začel pri »perutninskih« pohodih pomagati mož Franc. Mož je stal na »straži«, žena je pa »ordinirala« v kurniku. še preje je F. R. izjavil, da ni hodil v kurnike zato, ker je »preboječ« in da je le pazil, da se ne bi pojavil kdo, ki bi ju lahko uje! na »delu«. Rostoharjeva si je v glavnem izbrala take domačije oziroma kurnike, ki so bili blizu dobrih prometnih zvez, bodisi blizu avtobusnih postajališč ali pa železniških postaj, tako, da je lahko čim hitreje odšla s kraja »obiska«. Tistim piškam, ki so bile bolj glasne, je enostavno zavila vrat, bolj mirne ie pa prodajala žive. Slednjih je bilo bolj malo. Čeprav sta imela stanovanje v Trbovljah, sta bila po- večini v »gosteh«. Tistim pa, ki so bili tako »radovedni« od kod ima toliko perutnine, je odgovarjala, da jo jc zaslužila pri priložnostnem delu na kmetih. F. Rostohar je tudi priznal, da je pomagal ženi prenašati in prodajati perut- Vinjeni pešec povzročil nesrečo (o) TRBOVLJE — V ponedeljek 3. febr. zvečer je prišlo na Vodenski cesti v neposredni bližini Cementarne do prometne nesreče, ki jo je povzročil vinjeni pešec. Franc Kajba, 1927, iz Trbovelj je šel ob 19.40 vinjen po pločniku od Cementarne proti Zavra-šku. Tu in tam ga je tudi zaneslo še na cesto, tako da ni hodil samo po pločniku. V tem času je pripeljal od Sušnika proti železniški postaji Edvard Klanjšek iz Njivic pri Radečah z osebnim avtomobilom LJ 141-61. Ko je opazil vinjenega pešca, se je umaknil v levo stran cestišča in zmanjšal hitrost. V tem trenutku mu je pa skočil oziroma je zaneslo pred avtomobil Kajba. Trčenje je bilo tako močno, da mu je zlomilo levo nogo v višini gležnja ter ga zbilo na pokrov avtomobila. Pri udarcu z glavo ob pokrov 'je Kajba nekoliko povzdignilo, tako da je razbil še sprednje steklo. Materialna škoda je ocenjena na 50.000 dinarjev. F. Kajba so odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Pionirji - prometniki Deio komisije za varnost prometa pri Občinski skupščini Trbovlje je bilo v minulem obdobju vsekakor uspešno, čeprav ji ni uspelo izvršiti vseh nalog, kar pa so krivi tako šoferji kot tudi člagi združenja šoferjev avtomehanikov. Čeprav je imela komisija v načrtu več predavanj, katera je tudi publicirala v zadostni meti ni bilo niti na enem predavanju opaziti večjega števila poklicnih šoferjev tot tudi šoferjev amaterjev. Zaradi tega je morala komisija črtati iz programa dela strokovna predavanja. Veliko večji uspeh pa je imela komisija pri organiziranju dveh akcij, ki sta bili v glavnem namenjeni mladini, V aprilu, maju in juniju lani ie bila izvedena v okviru zvezne akcije akcija »Prometni znaki — činiteljl prometne varnosti.« V okviru te akcije so priredili v Delavskem domu razstavo s cestno-prometno tematiko, v dopoldanskih urah pa so bili na sporedu filmi z enako tematiko Obisk je bil zadovoljiv. Se večji uspeh pa je bil dosežen v oktobru, novembru in decembru v okviru zvezne akcije »Zavarujmo otroka v prometu.« V okviru te akcije so bila predavanja po vseh šolah v občini; 19. decembra 1963 pa je bila javna oddaja, na kateri so učenci trboveljskih osemletk pokazali kaj vedo o cestno-prometni problematiki. Na tej prireditvi oziroma tekmovanju so bili učenci-tekmovalci razvrščeni v dve tekmovalni skupini: učenci tekmovalci od l.do 4. razreda ter učenci-tekmovalci od 5. do 8. razreda. Uspeh je bil zadovoljiv. Zmagovalci so dobili lepa praktična darila, ki jih bodo vsekakor vspodbudila, da se bodo še z večjo vnemo in veseljem seznanjali s cestno-prometnimi predpisi. Komisi;a je v času te akcije kupila uniforme za pionirje-prometnike, ki so urejali promet v mestu skupaj s starejšimi »kolegi« —• pripadniki LM. Po vseh šolah so pa učitelji na roditeljskih sestankih seznanjali starše z vzroki in posledicami cestnoprometnih nesreč in prekrškov. .1. S. Hudobni veter 11 »Kako vam je ime?« »Lola,« je odgovorila brez obotavljanja. »Povejte mi še drugo, Lola.« Iz žepa sem potegnil novo cigareto in jo vrtel med prsti, da «em se vsaj s čim zaposlil. »Verižica se je zapirala z navadno srebrno zaponko v obliki dvokrilnega propelerja. Na sponki je bil pritrjen majhen briljant. Franku sem rekla, da sem si kupila bisere v neki veleblagovnici. Sicer pa tako ni znal razlikovati pravih od ponarejenih. Mislim, da to tudi ni tako lahko. Vedeti morate, da jc Frank zelo ljubosumen .« V temi se mi je približala, dokler se me ni dotaknila. Tokrat se nisem zganil. Zunaj je tulil wler in upogibal drevesa. Jaz pa sem še zmerom vrte! cigareto med prsti. »Bržkone ste brali mojo zgodbo o ženski s pravimi biseri, ki je svojemu možu pripovedovala, da ...« je rekla. »Bral sem jo.« »Jaz sem nastavila Josepha za šoferja. Takrat jc bi) moj mož v Argentini in bila sem precej osamljena.« »Temu se pri vas ne čudim.«- »Z Josephom sem se precejkrat peljala. Včasih sva popila skupaj kozarček ali dva, toda to jc bilo vse. Ne podajam se nikomur.« »Toda pripovedovali ste mi o biserih,« sem zagodrnjal. »In ko se je vaših sto kil vrnilo iz Argentine, je^ vrglo Josepha skozi vrata. Joseph pa je vzel s selx>j bisere, ker je vedel, da so pravi, in vam jih je ponudil za pet jurčkov. Drži?« »Da,« je preprosto odgovorila. »Na policijo seveda nisem hotela iti, tega se Jospehu ni bilo treba bati, pa mu ni bito treba zamolčati svojega naslova.« »Ubogi Waldo. Po svoje mi ga ie žal V naj-j bolj nemirnem trenutku je srečal prijatelja, ki I jc hotel z. njim poravnati star račun.« Prižgal sem vžigalico in z njo cigareto. Tobak je bil zavoljo vročine tako izsušen, da je tlel kot posušena trava. Zenska je sedela molče poleg mene in držala z rokami volan. »Tile letalci so že vedeli, kako je treba ravnati z ženskami,« sem rekel. »In vi ga še vedno ljubite ali pa si mislite, da ga ljubite. Kje ste imeli spravljene bisere?« »V malahitni šatulji za nakit na toaletni mizi. Zraven je bilo še nekaj drugega nakita. Morala sem hraniti bisere tam, če sem jih sploh kdaj želela nositi.« »In petnajst tisoč bi naj bili vredni? In vi mislite, da jih je Joseph skril kje v svojem stanovanju? če sc ne motim, je stanoval na številki 31, ali ne?« »Da,« je odvrnila. »Bržkone zahtevam preveč od vas?« Odpri sem vrata in stopil iz avta. »Honorar sem dobil že vnaprej,« sem odgovoril. »Pogledal bom. Policija bo sicer ugotovila, kje je Waldo' stanoval, če bodo objavili njegovo sliko, toda nocoj gotovo ne več.« »Zelo ste prijazni,« je rekla. »Naj vas tu počakam?« Z eno nogo sem stal še v avtu. Sklonil sem se k njej in jo pogledal. Na njeno vprašanje ji nisem odgovoril. Stal sem in zrl v njene bleščeče oči. Potem sem zaprl vrata avtomobila in odšel proti Franklinovi aveniji. Čeprav mi je vroči veter vrtinčil v obraz prah in postan mestni,zrak, sem občutil v nosnicah še zmerom vonj po sandalovini in na ustih mehkobo njenih ustnic. Odprl 'sem vežna vrata Berglundove hiše, šel skozi prazno vežo k dvigalu in se odpeljal v tretje nadstropje. Previdno sem se splazil po hodniku in opazoval vrata apartmaja 31.*Nikjer luči. Potrkal sem. Nič odgovora. Vzel sem iz listnice košček debelega močnega celuloida, ki naj bi sluz.il za ščitnik mojemu vozniškemu dovoljenju, in ga počasi vtaknil med ključavnico ter podboj vrat, krepko obrnil kljuko in potisnil vrata proti tečajem. Z robom celuloida sem d> segel patentno ključavnico in odrinil jeziček. Narahlo je škrtnilo, kot če odlomiš ledeno svečo. Vrata so popustila in vstopil sem v trdo temo. Skozi okno je prihajalo le malte medle svetlobe in osvetljevalo košček zidu ter stropa. Zaprl sem vrata, prižgal luč in obstal. V zraku je visel čuden vonj. Spoznal sem ga. To je bil vonj po težkem tobaku. Stopil sem h kadilni mizici pri oknu in zagledal štiri rjave čike. Mehiške ali južnoameriške cigarete. Nad mojo glavo je nekdo hodil po preprogi, potlej pa šel v kopalnico. Cul sem, kako je za-šumela voda. Sel sem v kopalnico apartmaja 31. Notri je bilo nekaj brezvrednih stvari, vmes pa nikakršnega prikladnega prostora, da bi človek lahko kaj skril. V kuhinji sem se zamudil nekaj dalje, čeprav sem, po pravici rečeno, samo površno iskal. Trdno sem bil prepričan, da tu ne bom našel nikakršnih biserov. Vedel se, da se je Waldo odločil, da jo bo pri priči popihal od tod in da se je znašel v škripcu, ko se je obrnil in nepričakovano zagledal starega prijatelja, ki ga je pozdravil z dvema kroglama. Vrnil sem se v dnevno sobo, potegnil navzdol zložljivo posteljo in pogledal, ali jo je kdo še pred kratkim uporabljal. Ko sem potegnil posteljo še bolj navzdol, sem vedel, da mi ne bo več treba iskali biserov, ker sem našel moškega. Bil je male postave in srednjih let, s sivimi lasmi na sencih, zelo 'emne polti. Oblečen je bil v rjavkasto obleko z vinsko rdečo kravati. Negovane rjave roke so mu mrivo visele ob strsF neh in male noge v koničastih potolčenih čevljih" so se komaj dotikale tal. Obešen je bil za pas na zgornji konec kovinskega okvira zložljive postelje. Malce se je zazibal, in to mi ni bilo všeč. Zato sem spustil posteljo čisto na tla, da se je ulj* gel na obe na posteljo privezani blazini. Nise* se ga dotaknil. Tudi ni bilo potrebno, ker selff brez tega vedel, da ie njegova koža ledeno mr-zla. Segel sem mimo njega v vzidano omaro. (Se nadaljuje) j Za pustno nedeljo litijski »štrom« Litija, dne 9. februarja tikom in tehniki, saj se je v Ob 16 20 je Litijo začela napajati elektrika iz domače paradi zvrstilo kar troje elek-hidroelektrarne na Sipini »Litija štrom«, ki jo je ob prisot- tro podjetij: atomska in ter-nosti številnih uglednih gostov, med njimi njegove kitajske moelektrarna (hidroelektrar-»ekscelence« gospoda, tovariša ču En Laja, njegovega Impe- no pa so tako m tako dobili) iz bližnje in daljne okolice, predal namenu predsednik kar- delovali v pustnem karnevalu nevalskega sveta. Kmalu zatem je začel obratovati tudi kom- in bili zanimivi in prikupni, binat Lim Litija«, ki baje pomladi sto sitnih boljših polovic Nekaj po 16. uri so se »vi-v ničli uri in predela prav tako v eni uri sto starih krav šoke« osebnosti povzpele na v mesne specialitete »Made - Mesarija«. Zares »blazna« pri- teraso nove litijske hidrocen-dobitev za litijsko gospodarstvo. trale. Sem je priplul s poseb- no barko tudi pokojni Franc Lilijani so se že precej ča- temveč sta se po starem ki- jQžef, ki je v svojih pozdrav-sa skrbno pripravljali na le- tajskem običaju in verjetno njh besedah spomnil sedanje tošnji pustni karneval, ki je najštevilnejšem prevoznem rodove, da so že za časa nje-bil tokrat že sedmič zapo- sredstvu na Kitajskem pelja- gOVC vlade razmišljali o grad-vrstjo. Lep dan je bil, le po la v rikši. _ nji Zasavske ceste. Savi je »neslo« hladen zrak, Tudi Enver Hodša, ki je Med več govorancami pred ki pa ni motil pustnih cere- načeljeval albanski delegaciji otvoritvijo nove litijske hl-monij in parade. ni opustil tradicije, ki ji je drocentrale in kombinata Pravzaprav je Litija ta dan trdno zvest. Na paradi je ja- »Lim Litija« je spregovoril dobila zares mestni izgled. hal kot vedno osla. No tu je tudi kitajski »primer«. Tako-Toliko »prebivalcev« že lep bila še delegacija Južno af- ie je rekel: Čas ni imela. Nekaj tisoč lju- riške unije z gospodom Ver- _ Mi sicer iz aspekta in d‘i je z zanimanjem spremlja- wordom, ki pa se je peljal boja čistoče naše ideje ne ku- lo pustni karneval, ki se je v kočiji, zastopnik koncerna pujemo od miru želnjih naro- pričel že dopoldne, ko je bila »Marvelli« v kilovati Mario- dov ničesar, kar je to revizi- v Litiji parada karnevalske ante in zastopnik koncema onistično, ampak od Litijanov, garde in godbe. Ob pol dva- »Siemmens« madam Poloni, ki se radi pretepate in pre-najsti uri so delegacije Južno ki ji je marsikdo zavidal spo- pirate smo pripravljeni skle-Afriške unije, Albanije, Kitaj- sojeni ali njen, rdeči Taunus. niti trgovinski sporazum, ske in Francije ter zastopniki Za temi imenitnimi gosti, ge misli Albanca, ki jih iz koncernov Morelli in Sim- ki so se ob prazniku »šem« »treme« ni izrekel, pa smo mens odpotovale v Ljubljano, zbrali v Litiji, je skorajda mu jjh prebrali: »Prosim po-kjer je bil sprejem zanje pri dvajset skupin iz litijskih šol jasnila, ali bi pri nas name-generalnemu direktorju hi- delovnih kolektivov, mesta in stQ krav lahko predelovali drocentrale fcitija-Strom, to- okolice, prikazalo v paradi osie?« varišu Guštinu Špageti na nekaj zanimivih »scen«. No, trenutek zatem je hi- Ajdovščini. Zanimiva je bila po svoji drocentrala pričela obrato- Popoldne so se omenjene izvedbi »Stanovanjska grad- vati, enako tudi kombinat delegacije skupaj s številni- nja« v režiji Komunalnega (žal je šel takrat, ko sem si mi ljubljančani vrnili s po- podjetja, ki je dobila prvo ogledoval to litijsko »čudo«, sebnim karnevalskim vlakom nagrado.Zares zanimiv in ak- namesto sitne babnice v pre-v Litijo. tualen prikaz. Prvič: »Stano- delavo moški). Ob 15. uri se je od litijske vanje prodajamo za 5,000.000« Litijski karneval se je na-osemletke proti mestu razvi- in drugič: življenjska resnica, daljeval na karnevalskem rala tradicionalna karnevalska soseda v pritličju dobi na janju v dvorani na Stavbah, povorka. glavo vse, od prahu in smeti Kako je bilo tam, vedo vsi Razen karnevalske garde in do . .. tisti, ki so se ga udeležili, godbe so bili v ospredju ku- Člani litijskega Društva upo- (AB) rir H. S. Žane, generalni di- kojencev so v paradi zadeli rektor hidrocentrale »Litija- v živo. Prikazali so pokop štrom« Gustl Špageti, sekre- starega pokojninskega zako- • tar dr. Franc Plenička, teh- na, nesli so ga v črni krsti Ko sem se mjnu]j teden potepal po Dolu pri Hrastniku, nični direktor HC ing. Stan- (za njim prav gotovo ne bo- me zanes]a udi y g0$tišče »pust«. Xakoj ko sem se •=.;->»«■«*• *•"> direktor kombinata Svašta- bogljeno kot vsak novorojen- sprejemnik. roš Edi Skušnjak. ček. Kmalu je prišla lastnica gostišča in pobaral sem jo, Za njimi so gledalci lahko Domiselne so bile tudi sku- koliko je že star sprejemnik in kako kaj igra. Pričakoval videli tuje delegacije: pine z »Hekoptrom-rotacije«, sem odgovor, češ, kaj bova govorila o tej »stari škatli«, saj Kitajsko-francosko, ki sta čebelarji, Karnevalski statut nQge ; rat; odgovor gostilničarke je bil povsem drugačen: jo predstavljala Ce En Laj m druge Sploh pa so Lilijani zamenjam ga za novega, čeprav je star že 27 let! in De Gaulle. Seveda ta ime- dali v letošnjem pustnem kar- . ... x , - ■ nitna gospoda nista šla peš, nevalu posebno mesto poli- Tale moj Philips« me že ne bo razočara . B - J P nom leta 1944 in jih razveseljeval. Prej je razveseljeval moje goste in jih še sedaj. In da ga samo slišite, kako igra!« e ZAJEC ČAKAL NA LOVCE! Nisem lovec in ne vem, ali je zdaj čas lova ali ne, povedal vam bom pa resnično lovsko zgodbo! V avtomobilu sem se pred dnevi peljal približno ob 20.30 čez Slačnik v Trbovlje. Mraz je močno pritiskal. Takoj od mostu ko se začne cesta vzpenjati v hrib, sem ob cesti zagledal dolgouhca, ki je sedel na jasi in strigel z ušesi. Ko sem pripeljal v Bovško, sem dohitel tri lovce, ki so se pripeljali iz. zagorske smeri z motornim kolesom s prikolico. Ustavil sem avtomobil in jim dejal: »Fantje, v Plačniku vas čaka zajec!« »Kje si ga pa videl?«! »Ob cesti. Naročil mi je, naj izročim najlepše pozdrave trem lovcem, ki je čakal, pa jih ni dočakal...« e »PRVA SEM BILA PA LE!« Danes vam predstavlja- Ko je sivolasa ženica z mo prijazno in tudi nad- Lok govorila o sebi, sem vse zgovorno 90-letno že- pomislil na babice vseh nico FRANČIŠKO GOSTI- tistih lepih pravljic iz otroških let. Zvedel sem, da devetdesetletna Frančiška še ne potrebne nobene pomoči in doslej še, vedno opravi vse sama. Rada plete in še marsikdaj »korajžno« sede za šivalni stroj, pa tudi rada bere in vedno prebira tudi naš list. Do svojega 75. leta je še pridno žela pšenico, pravi pa tudi, da bi si upala vzeti srp v roke še danes. Redno igra tudi loterijo in pričakuje, da se ji bo nekega dne morda le nasmehnila sreča. Posebna zanimivost pa je bila ob lanskih volit-SA z Lok 48 pri Zagorju, va^1’ le Prišla pred vse-ki smo jo pred nedavnim na v°hšče tako zgo-obiskali, da bi spregovo- daT da 80 člana volilnega rila o sebi. Tega »uradne- odbora poklicali ii poste-ga« snidenja z novinar- Ue» Je lahko opravila jem je bila vesela, saj je sv°jo državljansko dolž-že dalj časa želela, da bi ”ost- *“n'a se™ hila pa enkrat v svojem življenju *e>* J® pripomnila, videla sebe v časopisu. Zanimivo je tudi dej-Do svojega štirinajste- stvo, da se točno spomni ga leta je Frančiška pre- še vseh datumov. Med živela otroška leta v siro- drugim mi je povedala mašni družini Prašnikar- tudi to, da je imela kot jev, v kateri je bilo deset otrok za cel dan pouka v otrok, ona pa je bila prvo- šoli pol žemljice za ma-rojenka. Pri starosti 90 let lico, kar je takrat stalo pa je zdaj postala edini 1 krajcar. Sicer v šolo ni predstavnik številne Praš- hodila rada, je raje pasla nikarjeve družine. Od šti- krave, da je kaj zaslužila.^ rinajstega leta dalje je Zvedel sem marsikaj zaživela in delala pri tujih njQ je bil zares prijeten, ljudeh. Ko se Je 1905. leta nimivega in pogovor z poročila z vdovcem, pa je Obljubil sem ji, da jo postala tudi mačeha sed- bom za njeno stoletnico mim otrokom. Vendar ji spet obiskal, je po 23 letih zakona umrl mož. Tekst in foto: R. P. »IN KAKO IGRA TA RADIO!« fc d j »1 ? 11 1 m h »Ne poznam jih...« V družbi, bilo je v Trbovljah, je nanesla -beseda tudi na naš tednik. Eni so ga hvalili in dokazovali drugim, kaj jim je všeč; drugi pa so spet dokazovali prvim, o čem »Zasavski« premalo piše in tako premalo obvešča bralce. Jožica je nekaj časa poslušala razpravo, ko pa se ji je zdelo že vse prehudo, je dejala: »Rada bi vedela, zakaj vam ni »Zasavski« po godu?! Meni je zelo. Najraje pogledam »Zanimivosti« in »Gibanja prebivalstva«. In veste, kaj sem v zadnjem času opazila? Da v Trbovljah in Hrastniku nepoznam že pol ljudi. Ja, res. Kolikokrat se mi pripeti, da ne poznam tistih ki so se poročili, niti tistih, ki so se rodili...«