Pn. LICEALNA KNJIŽNICA
Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
11.drž.g iran.
Ljubijana
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
9. kos.
V LJUBLJANI, DNE 14. DECEMBRA 1929.'
Letnik I.
Vsebina:
28. Zakon o podaljšavi veljavnosti, izpremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih finančnih zakonov, ki se nanašajo na samoupravna telesa.
29. Zakon o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
30. Zakon o Izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929.
31. Ustanovitev oddelkov in odsekov za trgovino, obrt in industrijo pri banskih upravah.
32. Razveljavitev naredbe, s katero se je uvedlo kolektivno obligatorno zavarovanje vseh članov agrarnih zajednic zoper škodo po ognju in toči.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Izpremembe v osebju.
Zakoni in kraljevske uredbe.
28.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o podaljšavi veljavnosti, izpremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih finančnih zakonov, ki se nanašajo na samoupravna telesa.1"
Člen 1.
Vkljub predpisom prvega odstavka člena 76. finančnega zakona za leto 1929./1930., zakona o izpre-membi člena 76. finančnega zakona za leto 1929./1930. in zakona, s katerim so podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, veljajo še nadalje predpisi dosedanjih finančnih zakonov, navedeni v tem zakonu.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 28. novembra 1929., št. 279/CXII.
Člen 2.
Občinsko proračune, v katerih se ne preliminira dohodek od doklade na neposrodnji davek, kakor tudi one, v katerih ta doklada ne preseza odstotka, odrejenega za maksimum, do katerega ni potrebna za odmero doklade odobritev finančnih oblastev — Člen 20. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednjih davkih — odobruje ban ali organ, ki ga on odredi.
Občinske proračune, pri katerih preseza odstotek doklade spredaj omenjene meje, odrejene z zakonom, odobruje minister za finance —i oddelek za samoupravne finance — ali organ na terenu, ki ga minister za finance pooblasti za to.
Proračune mestnih občin, katerih skupni raz-liodki znašajo 3,000.000 dinarjev, kakor tudi proračune drugih samoupravnih teles odobruje minister za finance — oddelek za samoupravne finance — ne glede na to, kolika je stopnja doklade.
Minister za finance predpiše navodila za izvrševanje teh poslov.
(Izpremenjeni člen 102. finančnega zakona za leto
1928./1929.)
Člen 3.
Odmera samoupravnih doklad za leto 1929. se izvrši na podstavi neposrednjega davka, odmerjenega v davčnem letu 1928. Izjemoma se sme nalagati ra uslužbenski davek doklada v mejah členov 20. in 21. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednjih davkih z dne 8. februarja 1928.
Novim zavezancem samoupravnih doklad, ki se pojavijo v letu 1929., se odmeri doklada za leto
1929. naknadno obenem z doklado za leto 1930.
Skupna vsota vseh vrst doklad, odmerjenih po proračunih samoupravnih tolos v letu 1 929., ne smo hiti praviloma večja od vsote, odmerjene v letu 11)28., razen ob posebe razloženi potrebi, za katero sme dovoliti minister za finance, da se zviša.
(Izpremenjeni člen 22. finančnega zakona za leto 1929./1930.)
Člon 4.
O uvedbi trošarin na predmete, namenjene po-trošku v okolišu mestnih občin, sklepa, predpisuje pravilnik in tarifo sud, odnosno poglavarstvo in občinski odbor, sklepe s pravilnikom in tarifo pa odo-bruje ministrstvo za finance — oddelek za samoupravno finance —, čigar odločbo so izvršne.
iSkfepe in odločbe o trošarinskih kaznivih dejanjih, navedenih v pravilniku o uvedbi občinske trošarine, izdaja na prvi stopnji občina, na drugi pa za beograjsko občino ministrstvo za finance in za ostale občine ban po zaslišanju finančne direkcije.
(Izprememjeni in dopolnjeni člen 3&I. finančnega •zakona za leto 1928./1929.)
Člen 5.
Samoupravna telesa ne smejo ustanavljati in pobirati prenosno takso na premično in nepremično imovino, razen če odobri to izjemoma, na posebe obrazloženo zahtevo, minister za finance.
Sefeke občine ne morejo nikakor in nikoli dobiti te odobritve.
Občine velikih mest smejo izdajati znamko za pobiranje svojih taks. Izdelavo znamk in njih obliko odobruje minister za finance, tiska pa jih državna markarnica.
(Izprememjeni četrti odstavek točke II.Hn poslednji odstavek točke Vlil. člena 105. finančnega zakona za leto 1928./1929.)
Člen 6.
Odločbe o zadolžitvi občin zaradi izvajanja del pri tlakovanju in reguliranju ulic, izgradnji vodovodov, električnih naprav za razsvetljavo in pogon in o ostali tehnični ureditvi in izgradnji izdaja sud, odnosno poglavarstvo in odbor.
Ti sklepi postanejo izvršni po odobritvi Upravnega nadzorstvenega oblastva, ministra za notranjo posle, na poslednji stopnji pa ministra za finance.
(Izpremenjeni in dopolnjeni člen 368. finančnega zakona za leto 1928./1929.)
Člen 7.
Proračunske prekoračitve in izvenproračunske izdatke samoupravnih teles, če so se učinili brez predhodne odobritve ministra za finance do konca lesa
1927.,	rešuje po predloženih dokumentih in končnih računih glavna kontrola.
(Izpremenjeni člen 341. finančnega zakona za leto 1927./1928.)
Člen 8.
Sud občino beograjsko so pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za gradbe pravilnik, po ka-
terem se bo v bodoče pobirala od hišnih posestnikov taksa za napravo hodnikov iz asfalta, ali drugega gradiva, ki ga usvoji občina, V znesku efektivnih stroškov.
Hišni posestnik mora plačati takso za hodnike samo enkrat, in sicer v štirih obrokih v dveh letih.
Hišni posestniki, ki po zakonu o stanovanjih ne razpolagajo svobodno s stanovanji, plačajo takso šele, ko bodo svobodno razpolagali s svojimi stanovanji.
(Preneseni člen 264. finančnega zakona zn leto
1929./1930.)
Člen 9.
Sud beograjske občine se pooblašča, da smo pobirati zaradi vzdrževanja in pospeševanja gasilne službo od hišnih posestnikov v okolišu beograjske občine takse v višini desetih odstotkov na celokupni redni znesek, ki ga plačuje hišni posestnik za vodo. Od te obveznosti so izvzeta državna in samoupravna poslopja.
Člen 10.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvozno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 31. oktobra 1929; l>. R. br. 200.000.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
dr, S. šverljuga s. r.	ministrskega sveta,
, , .	•	•	„	minister
Videl in pritisnil	za notranje p(>sIo!
državni pečat	častni	adjutant
čuvar državnega pečata, Njo ove veličanstva minister pravde:	tolja,
dr. M. Srškič s. r.	divizijski	general:
(L. S.)	Peter živkovič s. r.
29.	v
Mi
Aleksander* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o ustanovitvi zavoda za pospeSevanje zunanje trgovine.41
§ l.
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se osnavlja ustanova z imonom «zavod za pospeševanje zunanje trgovine* (zavod za unapredivanje spolno trgovine).
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 30. novembra 1929., št. 281/CXIV.
8 2-
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine skrbi za razvoj našo zunanje trgovino, zlasti našega izvoza.
V njegovo pristojnost spadajo te-le naloge:
I. Sistematično proučuje inozemska tržišča in v ta namen:
1.) zbira in ureja vse obveščevalno gradivo o gospodarstvu kraljevine Jugoslavije, ikakor: gospodarske zakone, pravilnike, naredbo in razpise, ki se nanašajo na gospodarstvo, mednarodne pogodbe, konvencije in sporazume gospodarskega pomena, gospodarsko statistiko, carinske in prometne tarife, poročila, zbornic in gospodarskih organizacij, nadalje poedinih gospodarskih delniških'podjetij itd., članke, beležke iz novin, gospodarsko publikacijo itd.;
2.) zbira in ureja vse one podatke o gospodarstvu tujih držav, ki imajo pomen za razvoj trgovinskih zvez med kraljevino Jugoslavijo in temi državami. kakor: njih gospodarske zakone, carinske In prometne tarife, trgovinske pogodbe, konvencije z drugimi državami, poročila naših poslaništev in konzulatov, statistiko uvoza in izvoza itd.;
3.) daje na podstavi zbranega gradiva našim in inozemskim pridobitnikom in gospodarskim organizacijam pojasnila o ekonomskih razmerah naše države in inozemskih tržišč;
4.) daje na podstavi njemu priobčenih želj in potreb poedinih gospodarskih gran našim predstavništvom v inozemstvu obvestila o stanju našega gospodarstva in o tem, kaj naj v danem trenutku store v korist našo zunanje trgovino;
5.) izdeluje propagandne brošure, filme, pripravlja predavanja, članke in beležke ter jih pošilja našim predstavništvom v inozemstvu, da jih razširjajo tudi med gospodarske organizacije;
6.) izdaja svoj »Glasnik* o našem gospodarstvu in izvozniški adrosar;
7.) ustanavlja v državi in v inozemstvu muzeje vzorcev naših proizvodov;
8.) preskuša na inozemskih tržiščih s svojimi organi možnost za izvoz naših proizvodov, kadar je treba ta tržišča preskusiti;
9.) zasleduje primere nesolidne trgovine in predlaga. česar je treba, da se ta trgovina zatre;
10.) organizira našo udeležbo na mednarodnih razstavah.
II. Odreja vso. česar je treba za pospeševanje zunanje trgovine, ter podaja v ta namen na pristojnih mostih prikladne predloge, zlasti glede oprostitve zn izvoz naših proizvodov.
§ 3.
Zavod priba vi ja obvestila o inozemskih tržiščih in vrši propagando v inozemstvu v prvi vrsti:
1.) po naših diplomatskih in konzularnih predstavništvih;
2.) po privilegiranih agenturah;
3.) po posebnih strokovnjakih, ki jih pošilja v bije države soglasno z ministrstvom za zunanje posle.
§ 4.
Državna oblastva in samoupravna telesa, gospodarske zbornice in druge korporacije, ki imajo po zakonu dolžnost, zastopati koristi gospodarstva, morajo pošiljati zavodu po en izvod svojih poročil in vseh ostalih publikacij, nadalje podajati zavodu na zahtevo poročila, ki mu jih je treba za opravljanje posla, ter ga v svojem zakonskem področju podpirati v izvrševanju njegove nalogo.
Vsem državnim uradom, samoupravnim telesom in zbornicam dajo zavod obvestila brezplačno.
Prav tako ne zahteva za dana obvestila odškodnine od privatnih oseb. Vse vloge privatnih oseb, s katerimi se zahtevajo obvestila, kakor tudi obvestila sama, dana privatnim osebam, niso zavezana plačevanju takse po zakonu o taksah.
§ -r>-
Vrhovna uprava zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je poverjena načelniku oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko. Tekoče posle zavoda in vso administracijo zavoda vodi šef, ki ga imenuje kakor ostalo uradništvo zavoda minister za trgovino in industrijo na predlog načelnika za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko po potrebi, bodisi z dodeljevanjem uradnikov svojega resorta na sodelovanje zavodu, bodisi z angažiranjem privatnih oseb-strokovnjakov kot pogodbenih uradnikov.
Minister za trgovino in industrijo sme ustanoviti po potrebi posvetovalni odbor, ki podpira zavod za pospeševanje zunanje trgovine v njegovem delovanju.
§ <>•
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, postavljati v mejah subvencije, odobrene za delovanje zavoda, potrebno uradništvo.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, predpisati nov pravilnik o postavljanju, poslovanju in ugodnostih trgovinskih agentov, s katerim se nadomesti pravilnik o privilegiranih trgovinskih agenturah v inozemstvu z dne 1. novembra 1917.
§ ?•
Zavod občuje neposredno z vsemi državnimi oblastvi in samoupravnimi telesi kakor tudi z vsemi gospodarskimi organizacijami in ustanovami in po-edinimi gospodarskimi podjetji v državi in v inozemstvu.
§ 8.
Zavodu jo prepovedano, vršiti kakršnekoli trgovinske transakcije.
§ 9.
Za vzdrževanje zavoda se določa reden kredit, ki se mu odreja-višina vsako leto po razvoju poslov, potrebah in nalogah našo zunanje trgovine in ki znaša za proračunsko leto 1929./1930. 1,500.000 dinarjev.
Zaradi hitrega opravljanja poslov se odreja kredit, odobren v partiji 818. proračuna razhodkov ministrstva za trgovino in industrijo za leto 1929./ /1930. za delovanje zavoda, s tem zakonom kot letna subvencija zavodu, katere p otroček se mora gibati v okviru tega zakona, na koncu leta pa se mora predložiti glavni kontroli račun o potrošku te subvencije. Vrhovno nadzorstvo in kontrola nad potroškom te subvencije gre ministru za finance po členili 5. in 6. zakona o državnem računovodstvu.
§ 10.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 18. novembra 1929.;
I. br. 34.902/29.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino	Predsednik
in industrijo:	ministrskega sveta,
Juraj Demetrovič s. r.	minister
. , .	....	za notranje posle,
Videl in pritisnil	častni	adjutant
državni pečat,	Njegovega Veličanstva
čuvar državnega pečata,	kralja
minister pravde:	divizijski general:
dr. M. Srškič s. r.	peter 2ivkovič s r
30.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929.*
§ i.
Oddelku I. § 6. naj se doda na koncu poseben odstavek:
«Vojni invalidi imajo pravico do državne zaščite in pomoči po točkah 3.), 4.), o.), 6.) in 8.), ne glede na imovinsko stanje, kolikor ni odrejeno s tem zakonom drugače. Pravico do prejemanja invalidnine in do ostalih vrst zaščite in pomoči po tem zakonu imajo samo, če so siromašnega stanja.*
Na koncu § 6. naj se doda poseben odstavek: «Pravico do prejemanja invalidske podpore, od-
* »Službene Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 7. decembra 1929., št. 288/CXVIII. — Prvotni zakon glej v Uradnem listu z dne 5. avgusta 1929, št. 326/81.
nosno denarne pomoči, kakor tudi do ostalih vrst zaščite in pomoči po tem zakonu imajo rodbine in roditelji, če izpolnjujejo ostale pogoje in če so siromašnega stanja.*
§ 2-
§ 12. se dodajata v začetku ta-le odstavka:
«Siromašni vojni invalidi I. skupine imajo pravico do specialne osebne doklade za oskrbovanje. Ta doklada znaša pri obveznikih (kaplarjih in redovih) in pri podčastnikih po 790 dinarjev na mesec, pri nižjih in višjih častnikih, kapelnikih in vojaških duhovnikih pa po 800 dinarjev na mesec.
Pravice do te specialne doklade nimajo:
a) invalidi, ki prejemajo pokojnino iz državne ali samoupravne blagajne, in
b) invalidi v času, dokler so brezplačno nastanjeni v invalidskem domu ali v bolnici.*
§ 3-
V prvem odstavku § 37. naj se nadomesti beseda: »njihove* z besedo »svojo*.*
§ 4.
V prvem odstavku § 39. naj se izpuste besedo: «pri divizijskih vojaških bolnicah.* in naj se nado-meste z besedami: »superrevizijske komisije pri štabu komande divizijske oblasti.*.	"
'§ B.
V poslednjem odstavku § 50. naj se izpuste besede: «superrevizijski komisiji pri divizijski vojaški bolnici* ter naj se nadomeste z besedami: «super-revizijski komisiji pri štabu komande divizijske oblasti*.
§ fi-
V prvem odstavku § 65. naj se dodasta za besedami: »postavljajo; en aktiven* besedi: »ali upokojen*.
§7.
§ 98. se izpreminja ter se glasi:
«Za pridobitev pravico do invalidnine, invalidske podpore in denarne pomoči se jemlje poleg ostalih pogojev, določenih s tem zakonom, v poštev tudi imovinsko stanje po davku iz prvega odstavka § 99.
Pri vojnem invalidu se jemlje davek, ki ga je plačeval ob času onesposobitve na 'svojo osebno itnovino, če pa je bil takrat v zadrugi, tudi oni dol zadružnega davka, ki je pripadel takrat na njegovega očeta s polnoletnimi sinovi, odnosno, če oče takrat ni živel, oni del davka, ki je pripadali na invalida.
Pri rodbini in roditeljih padlih, umrlih ali pogrešanih bojnikov ali umrlih vojnih invalidov so jemlje davek, ki ga je plačeval pokojnik ob času, preden je umrl; ali preden se jo pogrešil, na svojo osebno imo-
* V slovenskem prevodu invalidskega zakona še je to zmisolno že storilo.	Op.	ur.
vino, če pa je bil pokojnik takrat v zadrugi, tudi oni del zadružnega davka, ki je pripadal takrat na njegovega očeta, odnosno, če oče takrat ni živel, oni del davka, ki je pripadal na osebo, od katero izvajajo svojo pravico.
Za zadrugo so smatra skupnost življenja in iinetka očeta s polnoletnimi sinovi, prav tako pa se smatrajo za zadrugo tudi rodbine bojnikov, ki so med vojno padli, umrli ali se pogrešajo, in rodbine umrlih vojnih invalidov.*
§ 8.
Tretji odstavek § 99. se izpreminja ter se glasi'
«Na pravico, prejemati invalidnino, ne vpliva davek, ki ga plačujejo osebni invalidi na svojo plačo, pokojnine in na njih dodatke, če jih prejemajo pri samoupravni blagajni, ne gledo na velikost teh dohodkov, kakor tudi ne davek, ki ga plačujejo osebni invalidi na svojo pokojnino in na njih dodatke, čo jih prejemajo pri državni blagajni, no glede na veii-kost teh dohodkov. Na pravico, prejemati invalidsko podporo, ne vpliva no davek, ki ga plačujejo rodbino na pokojnino in dodatke, ne velikost teh dohodkov, če jih prejemajo pri državni ali samoupravni blagajni i;n po osebi, od katere izvajajo pravico do pokojnine in invalidske podpore.*
Tretji odstavek § 99. je smatrati za drugi odstavek, drugi odstavek § 99. pa je smatrati za tretji odstavek § 99.
Na koncu § 99. je dodati poseben odstavek;
«Ko se ocenja siromašno stanje, se ne seštevajo davki iz prvega odstavka in davki iz drugega in tretjega odstavka in davki na dohodko iz četrtega odstavka tega paragrafa.*
§ 9.
V poslednjem odstavku § 101. naj so nadomeste besede: «do dne 1. decembra 1929.» z besedami; «do vštetega dno 31. decembra 1929.», besedo: «do konca tega meseca.* pa z besedami: »do dne 31. januarja
1930.».
§ 10.
Poslednjemu odstavku § 102. se dodaja stavek: «Preveč prejete razlike med starimi in priznanimi novimi prejemki ni pobirati.*
§ 11.
V točki 11.) § 103. naj se izpuste besede: «in 40 %.», namesto njih pa naj so postavi vejica in naj se dodado besede: «40 in 50%».
§ 12.
V prvem odstavku § 104. je postaviti za besedami: »prejemati invalidnino* vejico in namesto be-•sed; «Ln denarno podporo* besede: »invalidsko podporo in denarno pomoč*. Namesto besed: »odločilo o pridobljeni* naj se postavijo besede: »odločalo na Prvi stopnji o tej*.
Za prvim odstavkom § .104. se dodaja nov odstavek:
«Ostale osebe, ki smatrajo, da imajo kakršnokoli pravico po tem zakonu tudi izza dne 1. oktobra
1929.,	se morajo zaradi priznanja te pravice prav tako prijaviti sodišču, ki jim je na prvi stopnji pri-znallo pravico po prejšnjih zakonskih predpisih.*
§ 13.
§ 105. se dodaja drugi odstavek:
«0 nepravočasno predloženih prijavah za izdajo potrdila po prvem odstavku § 104. kakor tudi o prijavah za priznanje pravice po drugem odstavi;u § 194. tega zakona ne izda sodišče nobene odločbe, ampak jih pošlje, ko jih je vpisalo v vložni zapisnik, s predmeti vred invalidskemu sodišču v nadaljnje postopanje.*
§ 14.
Prvi odstavek § 107. se izpreminja tor se glasi:
«Invalidska sodišča rešijo vse dobljene nerešene predmete po §§ 101. in 106. tega zakona, potem pa tudi prvenstveno pretresajo predmete, o katerih so se izdala potrdila po § 105. tega zakona za podalj-šavo izplačevanja tudi izza dne 1. oktobra 1929.; nato predmete, glede katerih se je odklonila izdaja potrdila po § 105. tega zakona, in predmete oseb, omenjenih v drugem odstavku § 108.; predmete, glede katerih so se predložite prijave po drugem odstavku § 104. tega zakona, in naposled predmete, glede katerih so se nepravočasno predložile prijave, po §§ 104. in 108. tega zakona.
Invalidska sodišča postopajo, ko ocenjajo svojo pristojnost in pravočasnost prijave, po §§ 68. in 69. tega zakona.
Po oceni predloženih in naknadno pribavljenih dokumentov in predmeta samega izda sodišče novo odločbo o priznanju ali nepriznanju poedinih pravic do državne zaščite in pomoči po tem zakonu.»
V pred poslednjem odstavku § 107. naj se postavi za besedami: »in denarno pomoč* vejica in naj se dodado besede: «odnosno pravica do kakršnekoli vrste zaščite in pomoči po tem zakonu*.
Poslednjemu odstavku § 107. se dodaja nov stavek: »Povračila invalidskih prejemkov, dobljenih od dne 1. oktobra 1929. do dno ustavitve, ni zahtevati »
§ IS.
Prvi odstavek § 108. se izpreminja ter se glad:
»Predlaganje prijav po § 104. tega zakona se mora končati z vštetim dnem 31. decembra 1929. ('■e se ta rok zamudi, ima to za posledico, da zastara vsnaa pravica po tem zakonu.*
§ i«.
Na koncu § 113. se dodaja stavek: »Ti invalidi ne predlagajo prijave po § 10-1. tega zakona.*
Ta zakon stopi v veljavo z ■dnem, ko ga k ra!, podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi \ ♦Službenih Novinah*.
V Beograd u, dne 4. decembra 1929.
Aleksander s. r.
Minister za socialno	Predsednik
politiko in narodno	ministrskega sveta,
zdravje:	minister
dr. M. Drinkovič s. r.	za notranje posle,
Videl in pritisnil	častni	adjutant
državni pečat	Njegovega	Veličanstva
čuvar državnega pečata,	. .
minister pravde:	divizijski general:
dr. M. Srškič s. r.	Peter	Živkovič	s.	r.
(L. S.)
Uredbe osrednje vlade.
31,
Ustanovitev oddelkov in odsekov za trgovino, obrt in industrijo pri banskih upravah.*
Po izkazani potrebi in po oceni ministra za trgovino in industrijo in ministra za šume in rudnike ustanavljam na podstavi § 7. zakona o banski upravi s to odločbo oddelek za trgovino, obrt in industrijo — VIII. — pri banski upravi v dravski, savski, drinski, dunavski in vardarski banovini, odsek za trgovino, obrt in industrijo pa pri občnem oddelku — I. —• pri banski upravi v vrbaski, primorski, zet-ski in moravski banovini.
V Beogradu, dne 3. decembra 1929.;
ITI. br. 55.074.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter živkovič s. r.
32.
Razveljavitev naredbe, s katero se je uvedlo kolektivno obligatorno zavarovanje vseh članov agrarnih zajednic zoper škodo po ognju in toči.**
Z narodbo ministra za agrarno reformo št. 30.015 z dne 22. septembra 1928.*** je bilo odrejeno na pod-
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 6. decembra 1929., št. 287/CXVII.
** »Službeno No vino kraljevine Jugoslavije* z dne 28. novembra 1929., št. 279/(1X11.
*** Uradni list z dne 29. oktobra 1928., št. 343/101.
stavi členov 21. in 22. zakona o ustanavljanju agrarnih zajednic z dne 20. maja 1922. in člena 7. zakona o brezobrestnih posojilih z dne 30. marca 1928., da se mora izvesti kolektivno in obligatorno zavarovanje vseh članov agrarnih zajednic zoper škodo po ognju in toči pri glavni poljedelski zadrugi za zavarovanje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (glavnoj zemljoradničkoj zadrugi za osiguranje u kraljevini Srba, Hrvata i Slovonaca) v Zemunu.
Na podstavi te naredbe je izdalo isto ministrstvo za agrarno reformo pod št. 30.001 z dno 217. septembra 1928.* tudi pravilnik za tehnično izvajanje zavarovanja članov agrarnih zajednic zoper škodo po ognju in toči.
Ko jo bila omenjena naredim poslana zvezam agrarnih zajednic, so se vse brez izjeme izrekle zoper njo, pri čemer so navedlo predrago zaračunjemo premijo, siromaštvo članov in tehnično neizvednost zavarovanja, kakor je bilo to odrejeno s pravilnikom št. 30.601/28.
Z zakonom o brezobrestnih posojilih z dne SOega marca 1928., št. 11.600,** členom 7., je bilo odrejeno, da morajo agrarni interesenti zavarovati nepremičnine in premičnine, da se «ojači zavarovanje posojil*.
Z naredbo št. 30.015/28 je bilo odrejeno za vse zvezo v severnih krajinah, da mora vsak član zavarovati svojo premično in nepremično imovino zoper škodo po ognju v nominalni vrednosti Din 30.000*—v v območju zveze v Skoplju pa v minimalni vrednosti Din 10.000—.
Večina članov agrarnih zajednic dolguje državi po opravljeni valorizaciji največ po tisoč in po dve tisoč dinarjev, veliko pa jih je, ki, dolgujejo po 100, 200 in 300 dinarjev. Članov, ki bi dolgovali po
30.000 dinarjev in 10.000 dinarjev, vobče ni ali, če tudi kakšen je, kar je jako redko, je nepravično odrejati, da se morajo zavarovati vsi brez razlike za
30.000 dinarjev in 10.000 dinarjev in da plačujejo na leto za zavarovanje več, kot znaša njih dolg proti državi.
Kumulativno zavarovanje posevkov zoper škodo po toči (člen 3. naredbe) so že izvedla nekatera žu-pntujska oblastva (n. pr. Osijek) ob mnogo ugodnejših pogojih, kot so pogoji glavne poljedelska zadrugi' za zavarovanje v Zemunu; brez dvoma se izvedo to tudi po banovinah.
Ker ni naposled ministrstvo niti po členili 21. in 22. zakona o zavarovanju agrarnih zajednic niti jto členu 7. zakona o brezobrestnih posojilih pozvano, odrejati kolektivnih zavarovanj agrarnih interesentov ali določati ustanov za zavarovanje, pri katerih naj se zavarujejo agrarni interesenti, in ker nimata potemtakem naredba št. 30.015/28 in pravilnik št. 30.601/28 zadostno oporo v zakonu, odrejam:
Naredba ministra za agrarno reformo, s katero se je uvedlo kolektivno obligatorno zavarovanje vseli članov agrarnih zajednic zoper škodo po ognju in toči št. 30.015 z dne 221. septembra 1928., in pravilnik za tehnično izvajanje zavarovanja agrarnih
* Uradni list z dne 29. oktobra 1928., št. 344/101. ** Uradni list z dne 12. aprila 1928., št. 108/35.
zajodnic zopor škodo po ognju in toči št. 30.(501 z dno 27. septembra 1028. so celotno razveljavljata.
To odločbo je priobčiti zaradi izvršitve vsem zvezam agrarnih zajedliic, glavni poljedelski zadrugi za zavarovanje v Jugoslaviji v Zemunu in oddelku za agrarno politiko meni podrejenega ministrstva.
V Beogr a d u, dne 7. novembra 1020.;
št, 31.435/1 V. „ .
Minister za poljedelstvo:
dr. Oton Frangeš s. r.
Ram objave iz «Službenih Novin».
Številka 285 z dne 1. decembra 1020.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 14. novembra 1020.: Postavljen je po službeni potrebi za višjega gumarskega svetnika v 4. skupini 1. kategorije pri kraljevski banski upravi v Ljubljani Ziornfeld Zmago, direktor v isti skupini iste kategorije pri direkciji šum v Ljubljani.
Odlok ^ministra za gradbe z dne 10. novembra 1020.: Postavljeni so v dosedanji skupini dosedanje kategorije:
za višjo tehnično pristave pri kraljevskih banskih upravah: v dravski banovini J u v a n Ciril in D i e t -rich Anton, inženjerja, in Černivec Josip, arhitekt — vsi pri oblastni tehnični upravi v Ljubljani v 7. skupini I. kategorije; v zetski banovini Bricelj Josip, inženjer pri oblastni tehnični sekciji v Ljubljani v 7. skupini 1. kategorije.
Odlok ministra‘za gradbe z dno 19. novembra 1020.: Postavljeni so v dosedanji skupini dosedanje kategorije v dravski banovini, in sicer:
v tehničnem razdelku pri načelstvu ljubljanskega sreza s sedežem v Ljubljani za tehničnega višjega pristava Bricelj Josip, inženjer v 7. skupini I. kategorije pri tehnični sekciji v Ljubljani;
v tehničnem razdelku pri načelstvu celjskega sreza s'sedežem v Celju za tehnika V i d m a r Slav ko, tehnik v 4. skupini II. kategorije pri tehnični sekciji v Murski Soboti.
v tehničnem razdelku pri načelstvu mariborskega sreza, levi breg, s sedežem v Mariboru za praktična tehnika K u n o v e c Fran in J u r e š Ludovik, praktična tehnika v 2. skupini III. kategorije — oba doslej pri tehnični sekciji v Mariboru.
Odlok ministra za gradbe z dne 21. novembra 1029.: Postavljena sta v dosedanji skupini dosedanje kategorije pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani: za tehnika Stepančič Hinko, tehnik v 4. skupini II. kategorije, in za praktičnega tehnika Bela j Ivan, praktični tehnik v
4.	skupini III. kategorije — oba doslej pri oblastni tehnični upravi v Ljubljani.
*
List, ki ga jo prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranjo posle I. br. 37.636 z dne 28. novembra 1929.
je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Del Amerikai Magyar Hirlap*, iki izhaja v madžarskem jeziku v Sao Paolu (Južna Amerika), ker piše zoper našo državo.
Številka 286 z dne 5. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. novembra 1929.: Postavljena sta: za sodnika pri apeia-cijskem sodišču v Ljubljani v 3. skupini L katego rije dr. (1 ra d n i k Alojzij, sodnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani; za sodnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu v 4. a) skupini I. kategorije Kac-j a n Anton, starejšimi okrajnega sodišča v Bosenskem Novem.
Odtok ministra za poljedelstvo z dne 22. novembra 1929.: Postavljen je po službeni potrebi pri kraljevski banski upravi dravsko banovine za višjega kmetijskega pristava v 7. skupini L kategorije Sati a r Vinko, profesor na srednji kmetijski šoli v Bukovo v isti skupini iste kategorije.
Številka 287 z dne 6. decembra 1929.,:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. novembra 1929.: Odlikovani so: z redom sv. Save IV. vrste Buda n Lambert, postajni načelnik na Jesenicah; z redom sv. Save V. vrste Žužek Ferdo, postajni načelnik v Lescah, in Majer Fran, postajni načelnik na Bledu-jezeru.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. novembra 1929.: Postavljeni so po službeni potrebi pri kraljevski banski upravi dravske banovine: za načelnika. kmetijskega oddelka v 4. a) skupini I. kategorije Podgornik Anton, direktor kmetijske šole na Grmu v Novem mestu; za kmetijskega in- , spektorja v 4. a) skupini I. kategorije Zidanšek Josip, oblastni kmetijski referent mariborske oblasti v 4. skupini 1. kategorije; za višjega kmetijskega svetnika v 5. skupini I. kategorijo Trampuž Fran, oblastni kmetijski referent ljubljanske oblasti v isti skupini isto kategorije.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 30. oktobra 1929.: Postavljen je za pisarniškega oficiala v 3. skupini HI. kategorije pri Šumaki upravi na Bledu Pst ros I. Dragotin, zvaničnik v 2. skupini pri isti upravi.
Številka 287/CXVII z dno 6. decembra 1929.: Začasna navodila, kako je pošiljati nadalje statistične podatke oddelku za občo državno statistiko pri predsedništvu ministrskega sveta in njemu podrejenima statističnima uradoma v Zagrebu in Sarajevu. (Ta navodila so bila prvič razglašena v «Služ-benih Novinah kraljevino Jugoslavije* z dno 3. decembra 1929., št. 284; glej »Uradni list kraljevske bansko upravo dravske banovine* z dno 9. decem bra 1929., št. 24/7).
Številka 288 z dne 7. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 7. novembra 1929.; Upokojen je na prošnjo dr. Kotnik Josip, prodsednik okrožnega sodišča v Celju v 3. a) skupini I. kategorije.
Odlok ministra za poljedelstvo z dne 12. novembra 1929.: Pomaknjen je iz 9. skupine I. kategorije
v 8. skupino T. kategorijo Zaplotnik Ivan, asistent pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani.
Odlok ministra za prosveto z dne 14. novembra 1929.: Pomaknjen jo iz 9. skupino 1. kategorijo v
8.	skupino I. kategorije dr. Guzelj Ladislav, asistent na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.
Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje poslte, z dne 28. septembra 1929.: Upokojen je po členu 141. v zvezi s členom 139. uradniškega zakona Kralj Janko, upravnopisarniski uradnik pri sreskem načelstvu v Črnomlju v 2. skupini lil. kategorije.
Številka 289 z dne 9. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 20. novembra 1920.: Postavljeni so po službeni dolžnosti v dosedanji skupini dosedanje kategorije: pri banu savske banovine v Zagrebu za agrarnega inšpektorja dr. Sokol id Josip, direktor v 3. skupini 1. kategorije agrarne direkcije v Ljubljani; pri banu dravske banovine v Ljubljani za agrarnega inšpektorja dr. Šap la Anton, inšpektor v 4. skupini I. kategorije pri agrarni direkciji v Ljubljapi; pri načelniku mariborskega sreza, levi breg: za agrarnega višjega svetnika Osojnik Jan, inšpektor v
5.	skupini I. kategorije, za agrarnega uradnika Križan Janko, tajnik v 1. skupini lil. kategorije, in za agrarno uradnico Pfefferer Marija, višja revizorica v isti skupini iste kategorije — vsi doslej pri agrarnem uradu v Mariboru; pri načelniku ljubljanskega sreza v Ljubljani za agrarnega uradnika Rižnar Simon, višji revizor v 1. skupini Tli. kategorije pri agrarnem uradu v Ljubljani.
Odlok ministra za finance z dne 30. novembra
1929.: Upokojena sta: po točki 1.) člena 133. v zvezi s točko 3.) člena 141. uradniškega zakona Verze g n a z z i Tomo, davkar v 3. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Šoštanju; po točki 11. člena 133., odnosno drugem odstavku člena 141. uradniškega zakona W e in bor g or Josip, pisarniški asistent v 3. skupini ITT. kategorije pri davčni upravi v Kranju.
Številka 290 z dne 10. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 20. novembra 1929.: Upokojena sta pri direkciji državnih železnic v Ljubljani po členu 127. zakona o državnem prometnem osebju ing. Pokorn Josip, uradnik v 1. skupini, podskupino a), II. kategorije, in Magajna Anton, uradnik v 1. skupini III. kategorije.
Izpremembe v osebju.
Pri kraljevski banski upravi dravske banovino so postavljeni z mojimi odloki:
z dne 3. decembra 1929., T. No. 800, K ranči c Janez, upravnopisarniski uradnik v 4. skupini III. kategorije z osnovno plačo 7. stopnjo pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, za upravnopisarniškega uradnika v 3. skupini ITI. kategorije z osnovno plačo
7.	stopnje na dosedanjem službenem mestu;
z dne 3. decembra 1929., I. No. 803, O k o r n Milan, upravnopisarniski uradnik v 4. skupini III. kategorije z osnovno plačo 4. stopnje pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, za upravnopisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije z osnovno plačo
4.	stopnje na dosedanjem službenem mestu;
z dne 3. decembra 1929., I. No. 805, Rižu er Franc, upravnopisarniski uradnik v 4. skupini III. kategorijo z osnovno plačo 6. stopnje pri sreskem načelstvu v Ptuju, za upravnopisarniškega uradnika v
3.	skupini III. kategorije z osnovno plačo 6. stopnje na dosedanjem službenem mestu;
z dne 3. decembra 1929., I. No. 806, Škerjanc Franc, upravnopisarniški uradnik v 4. skupini III. kategorije, z osnovno plačo 7. stopnje pri sreskem načelstvu v Logatcu, za upravnopisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije z osnovno plačo 7. stopnje na dosedanjem službenem mestu;
z dne 3. decembra 1929., I. No. 807, Žvab Ivan, upravnopisarniški uradnik v, 4. skupini III. kategorije z osnovno plačo 9. stopnje pri sreskem načelstvu v Laškem, za upravnopisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorijo z osnovno plačo 9. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
z dne 3. decembra 1929., T. No. 884, jc postavljen F e n d r e Fran, upravnopisarniški uradnik v 3. skupini III. kategorije z osnovno plačo 5. stopnje pri Sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, za upravnopisarniškega uradnika v 2. skupini III. kategorije z osnovno plačo 5. stopnje na dosedanjem službenem mestu;
z dne 3. decembra 1929., I. No. 885, je postavljen Rito .n j a Ivan, upravnopisarniški uradnik v 3. skupini III. kategorije z osnovno plačo 9. stopnje pri sreskem načelstvu v Slovenjgradcu, za upravnopisarniškega uradnika v 2. skupini III. kategorije z osnovno plačo 9. stopnje na dosedanjem službenem
mestu.	■	v
Ban: Dušan Sernec s. r.
	
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani