13. številka. Ljubljana, vtorek 18. jantiarija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izv zemSi ponedeljke in dneve po praznik ili, ter velja po poŠti prejemati za avstro ogerB'-e dežel«' /a ee|«» leto 1*1 gl., za p,d I« ta s .r|. za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.. za eetrt leta :i gld. .'10 kr., za en mosee I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za ni» ser, .'40 kr. za eetrt leta. — Za tuje dežele toliko vee, kolikor pošt« ina iznaša. - Za gospode neitel je na ljudskih A« ►!:« h in zh dijake velja znižana eeiia in sicer: Za Ljubljanu za eetrt leta 9 glđ. 50 kr., po p o S t i prejemat) za eetrt leta gold. — Za oznanila se plaenjo od eetiristopnvs petit-vrstu <J kr, će se oznanilo enkrat tiska, f> kr., ee s. dvakrat, in -t kr., ee se trikrat ali veekrat tisku Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vra. ajo. — IJiedništvo je v Ljnblja- i v Frane Kolmanovej ItiSi .gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo poSiljnti naročnine, rcklamaeije, ozimnila, t j. adini'.istrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni1' v KptBftaOTeJ liifti.
Dr. Pražak novi pravosodni minister.
V zadnjega lista telegramu z Dunaja smo prinesli veselo vest o nenadejano naglej in S1 o v a n o m vrlo u g o d n e j minister.-kej pie-membi. Dozdanji minister brez portfelja, moravski Ćeli in bivši vodja narodne stranke dr. Pražak, postal je pravosodni ali ju-gtični minister avstrijski, a cesarski namestnik v Gore njej Avstriji baron Piuo trgo-Vinski minister; dozdanja polovičursko-birokrat-eka ministra Streit in Kreiner sta odpuščena. Trgovinski minister ima za ožje interese slovenskega naroda menj važnosti nego li naučni in pravosodni; vendar nas veseli, da pride mož v ministerako svetovalstvo, kakor je bu run Pino, ki vsaj pozna tudi razmere in potrebe Slovenec v zlasti primorskih in kateri jim kot bivši glavar goriški m potlej kot namestnik tržaški nikoli odločno sovražen ni j bil kakor drugi. Ali da je na mesto j u -stičnega ministra prišel odločen naroden Slovan, to je velike važnosti, in to se bode v izvršen j i našega narodnega programa glede slovenskega u radovanja in glede pravičnosti pri nastavljanji sposobnih naših domačinov v službe aodnijske po Slovenskem namesto nesposobnih tujcev gotovo skoro poznalo; samo Bog daj, da se dr. Pražak dolgo na svojem novem mestu ob J rži, kar imamo upati zdaj vso pravico, kajti ravno to imenovanje kaže, da je ministerstvo Taufle bolj trdno kot kedaj.
Veselimo se Slovenci imenovanja novega pravosodnega miuistra Slovana ne ker bi od njega pričakovali kuke protekcije, temuč samo pravičnosti pričakovati smemo, katere smo dozdaj pri vseh dozdanjih pravosodnih ustavoverinh ministrih ti'ko britko pogre-
Zverinjak v amerikanskem gozdu.
(Po Fr. Gerstiiekerju.) (Dalje.)
Zdajci, en časek po tretjej uri, ko se je uže skoraj trideset „sosedov" zbralo iz celega Countija (okrožja) in iz vseh vetrov, mej tem ko so drugi še vsake četrt ure dohajali, dvigne se platno, „monsier Bertrand", kakor ga je klical Wilson, prikazal se je, pripel velik list pri vhodu, drugega pa je vzel soboj, in može uljudno pozdravši, pribil ga z majheuimi klinčki na botelova vrata.
Malo trenutkov pozneje se je vse trlo okolo listov, in posamniki, ki so prvi vganili iz čudno dolzih črk, kaj da je zapisano, oznanjevali so zdaj drugim z ura-klicem, da je vse to „menažerija", če še do zdaj tega nijso vedeli, in
šali. Menda bode v« tular zdaj enkrat prišel | ča<, da bode vsaj polagano korak za korakom (saj ne zahtevamo Bog zna karih prevratov) ravnopravnost našega jezika v pravosodji nate domovine s papirja prelila se v dejanje in živ ljenje, in da bode enkrat konec tacih „eila-ssov", ki so v protivji z ustavo in z naturno parodDO pravico.
Uzrok naglega odpuščanja ministrov Streha in Kremerja nij zanesljivo znan. OHcijozni listi pravijo, da je prvi odntopil zarad bulebnosti. drugi zarad tega, ker se nij skladal z drugimi mislimi v svojem resortu. Opozicijonalni nem ški listi dunajski pa pripovedujejo, da sta se ta dva birokrata bila v unnist* r.^k-m svetu Taaf-feju po robu postavila, in se branila glasovati za dopolnitev gospodske zbornice z novimi av-tonomičnimi udi, torej da sta ustavoverno intrigo delala. Zato ju je Ta .tfe naglo odpravil, kar kaže da ima on na zgoraj ves upliv.
Resnično je, kar uže nomsko-nacijonalni listi naglašajo, da bode zdaj ministerstvo TanhV-jevo imelo v večini državnega zbora še zanesljivejšo podporo kot dozdaj- Imenovanje Pra-žakovo za pravosodni portfelj je torej okrep-čanje ministerstva. Zlasti za Čehe je častno, da je jeden njihovih dobil tako važno strol o V roke, kakor je tustica, v katerej se imajo tudi Cehi (če prav ne toliko kot mi Slovenci)
pritoževati
Ministerstvo je po.-talo s to novo premem bo zopet bol) jednotljivu, zopet bolj je odvrglo tisto nehvaležno lice neke škodljive in polovične nevtralnosti, katera se ne upa niti prijatelju ustreči, niti sovražnika odločno zavrniti. S tem je pridobilo tudi ver garancije stalnosti in tisti prusijanski nemški del našega uredništva, ki še dozdaj nij verjel v stalnost Taafie-jevega  ininisterstva.  udal   se  bode  skoro v
da je „monsier Beitraudf prišel prav nalašč v Francisville, da jim bode to pokazal.
„Ura Bertrand 1" raja cela množica, „prokleto uljuđen mož, to! — Živio Francoz!" In uže se je hotelo ct lo čilo krdelo zavaliti proti šatoru, kar zapazi VVilsonovo oko, ki je list hitro preitudiral, je-U nij tudi kaj začrkano o jelu in pilu, da vstopnina nij zastonj, da je cena postavljena, in njegov glasan vsklik osup-nenja zadržal je vse krdelo na potu.
„Bless me, dečki!" potem kriči, s prstom leve roke kažoč na ono mesto naznanila, kjer so stale nesrečne besede, „nekaj se mora plačati, če se hoče te pasti videti."
„Plaćati?" kriči krdelo neverjetno; „plaćati, kaj bomo plačali? Pogostili ga bomo z jednim kvartom žganja se sladkorjem, nij pes! naprej tantje!"
„Stojte!" pa zopet vpije VVilson, kateremu stvar nij bila več smešna ; „tukaj stoji tiskano:
novo vero, da ne bode z zatiranjem vsega slovanskega nič več. mogoče zaslug v Avstriji pridobivati si, kakor pod Stremavorji in njegov mi
tovarili.
Ljudsko stenje.
Iz Štajerskega 11. jan. j Izv. dop | Od mnogo stranij dohajajo čudna poročila, kako da se vrsi ljudsko stenje glede rubrike: „občevalni jezik". Vsa namera gre v to, da se povsod pO slovanskih pokrajinah fz-kuže na tisoče Nemcev, to je nemško govorečih ljudij, da se potem na podlogi teh Ste« vilk lehko reče: Vidite, toliko in toliko tisoč živi Nemcev mej vami Slovenci, vos pa je dasta manj, nego ste dozdaj vedno trdili.
Če so v tem oziru uže na Kranjskem, kjer je na čelu vlade nepristransk mož, hude pritožbe, ter so kakor berem v „Slovenskom Narodu", za mnoge občine nastavljeni kot komisarji zagrizeni nemškutarji, kaj še le pri nas na Štajerskem, kjer le zmironi vlad;jo nemški in nemškutarski liberalci, prav kakor bi ne bilo noben« ga Taatl'jevega ministerstva na Dunaji in bi v držav nem zboru še Emirom gospodarila Ilerbst Auorspergova kliku. V mestih in trgih je stenje izročeno županstvom in njihovim tajnikom, ki so navadno najliuji sovražniki Slovenstva in bi naj raj i nas \s«» izbrisali iz števila ljudij. V teh mestih se gode čudovit«', rekel b;, nezakonite reči pri napolnjevanji rubrike: „občevalni j«'zik". Ne samo, da se vsneega meSčana vpraša", ali zna nemško, in če temu pritrdi, se precej njega in celo rodovino za nemško vpiše, še tudi vsi njegovi posli, Obrtniški pomagači, hlapci in dekle, če prav niti ne znajo nemški, in <e prav gospodar sam to prizna, se vpijejo za Nemce.
„kdor hoče iti notri, plača jeden četrt dolarja v gotovini ali blaga iste vrednosti". Hej, moii-sieur liertrand tam-le, — je-li tako prav?"
„C est vrai, monsieur", odgovori možic« I j, brzo in veselo k družbi korakajoč, da bi pri tej priliki svoj zverinjak priporočil. „Je vse v redu, vstopnine jeden Četrt dolarja — da se bo lehko občudovalo in videlo menažerijo; — prav malo.u
„Tako? in za to malo naj bi plačali jeden četrt dolarja?" oglasi se zdaj stari bekvudsmen, ki je tujca dozdaj občudoval strme. „Vr»g me vzemi, če nij to čudno, — sem pride, naredi si v sredi mesta šator, in namesto da bi bil prijazen z nami, kakor se sosedu spodobi, zahteva uže jeden četrt dolarja, če človek hoče le črez njegov prag stopiti. — Kar čuditi se mora človek, kaj vse hočejo tujci uvesti!"
„Pa se veliko vidi, muiiMeur!" kriči vmes možicelj, „en monke, en katamuut, štiri maj-
Nekateri župani, in mej te spada cel j« ski, znani slavofag in agitator dr. Nekerman, se celo groze tacim meščanom, kateri zap:šejo po resnici svojo in svoje družine narodnost, raztrgajo pole in zahtevajo, da se nemški jezik Vpile, ker je le-ta obče valni v dotičnem mesteci. S tacim nezaslišanim terorizmom se ve da se bodo številke dobile, ki bodo resnici tako podobne, kakor pasje tuljenje ubranemu petju. Pa tudi na kmetih v mnogih krajih nij dosti boljše. Kjer je staro nemškutarsko vladanje, kakor ob Dravi in v marenberškem okraji, tam komisarji še celo mnogo kmetskih rodbin vpišejo mej Nemce, da si k večjemu hišni gospodar za silo nemščino lomi, v hiši pa nikdo drugače ne govori, kakor slovenski. Kako še le ob meji v slovenskih goricah, kjer moSki spol večinoma tudi več ali manj nemški zna!
Na tu način  dobimo  na Slovenskem morda sto tisoč ali več nemško govorečih ljudij, kateri se bodo potem šteli za Nemce, če prav bi mnogi od teh, ko bi se jih vprašalo bilo po narodnosti, se za Slovence dekla-1 riralo. Kar so tedaj učenjaki uže tačas, ko se' je poizvedelo o tem načinu  štetja,  trdili, da bodo namreč najdene številke  za ved nost glede narodnosti,   brez vsake vrednosti,  to se je uresničilo.   Kdor količkaj narodne razmere  na  spodnjem Štajerskem pozna, ta ve, da ravno v mestih in tigih, kjer se je v še nedavnem času naselilo mnogo nemških  obrtnikov in trgovcev,  se  zdaj Slovenci močno množe, da izginjujo nemška imena in nemške firme, na njihovo mesto pa stopajo slovenske, ki se dozdaj še res ne zavedajo ali ne upajo pokazati svoje narodnosti, a so v mnogih mestih, in mej te spada ravno Celje v velikej večini.
Če bodemo tedaj iz tega ljudskega stenja izvedeli, da je na Slovenskem sto tisoč ali še več Nemcev, to je kot nemško govorečih vpi-Banih ljudij, se temu ne bodemo  čudili, — poslednji sad je to dozdaj vladajočega nemškega laži liberalizma, — a tem številkam ne bodemo pripisavali niti najmanjše veljave.   Mi vemo, kako se bode prišlo do njih, mi pa tudi poznamo svoje  pokrajine in po njih živeče ljudstvo.   Narodna meja proti nemškemu Štajerskemu je ostala, kakoršna je bila pred 50 leti; kjer se je tačas,  se tudi zdaj slovenski pridiguje in kjer je bil tačas, je tudi zdaj slovenski jezik učni  v ljudskih šolah.   Kar se učencem nemškega uči, izgine, ker se po hišah le slovenski govori, kar pa se
uče pravilne slovenščine, ostane, ker ljudstvo na kmetih bere samo slovenske časopise in knjige, zlasti od družbe sv. Mohora izdane.
Umetno na pravi janje Nemcev mej Slovenci nemškemu narodu ne bo na korist, nam pa ne na Škodo, če ostanemo trdni v svojih načelih ter se ne bojimo dela in truda v prid svojega naroda Potem lehko mirno spet deset let čakamo do novega stenja in tačas, tako upamo, ne bodo šteli ljudstva in mu vsiljevali tujo narodnost nernškutarski agitatorji, ampak vsak bode smel brez strahu povedati, da je slovenske krvi in slovenskega čuta.
Politični razgled.
.\olran e <!«'>,<* 1«*.
V Ljubljani 17. januarja. O najvažnejšem dnevnem dogodjaji, o uil-iitfltc>r*lic.j premembi govorimo na prvem mestu doiiiišnjega lista. Pri tej priliki je omenjala „D. Ztg.*, da je rekel cesar Taaffeju: „Čemu mi predlagate imenovanja dvornih svetovalcev, če vam ti delajo tudi takih sitnosti j, kakor kak strankarV" „\Viener Ztg." uradno popravlja to vest kot neresnično.
Včeraj se je sešel Iirvafski sabor tfr se je takoj prečital kraljev reskript, ki zahteva od sabora, n>*j voli glede vtelesenja Vojne Krajine regnikolarno deputacijo, ki bode z regni-kolarno deputacijo ogersko določila, koliko poslancev več bode Hrvatska odslej pošiljala v peštanski sabor.
V u tu u drivive.
O sporazumljenji mej ltusi in Poljaki se Čujejo zdaj dobre vest'. JHuski časopisi so pričeli to zadevo motriti, katere se poprijem-Ijejo tudi Varšavski listi ter zahtevajo od ruskih, naj določijo program, na katerem da se bodo ltusi in Poljaki sporazumeli. Poljski list „K. \Varszavski" odločno piše, da je zdaj prišel Čas, ko se ima delo rusko-poljskega spo-razumljenja pričeti.
Glede mirovti<kfjra ev rop*«Iiet>a »o. <li£ča se poroča, da podpirajo vse evropske vlasti dotični francoski predlog.
Grški bivši ininisterski predsednik Tri-kupis je z nekim dopisnikom govoril o mirovnem sodišči. Dejal je, da bi Grška ne pritrdila predlogu glede mirovnega sodišča tudi potem, ako bi bila Evropa res složna. Grška mora braniti svoje interese. Evropsko mirovno sodišče bi še enkrat to sodilo, kar je uže raz-sojeno. Če hoče Evropa zabraniti vojno, more to storiti samo z izvršenjem berlinskega dogovora. Sicer bo pa Grška morala prijeti za orožje, če bode hotela ali ne.
Dopisi.
* Ilmiafa 15. jan. [Izv. dop.] Mini-sterska sprememba se je zgodila tako naglo
in vsem krogom tako nenadejano brzo ter brez krize, da nij nihče prej ničesa vedel. Nij čudo torej, da „N. Fr. Pr.u toži, da ima grof Taaffe pri nas v Cislejtaniji ravno tako vsemogočen vpliv na zgoraj kakor Bi srn a rk na Nemškem. In po sreči npmSki u^tavoverci s svojo opozicijo vse delajo tako, da ta vpliv Taatiejev v dvorskih krogih le raste in da se — hvala Bogu — nij bati zanj.
Razgovor grofa Taaffeja z dopisnikom praškega lista, v katerem je rekel, da on pot pripravlja,   da  se  bodo  mogle izpolniti opravičene narodne želje češke, in da naj zato Čehi in njih somišljeniki po trpe v vstrajno* sti in zmernosti — vzbudil je občno pozornost. Čehi sicer z opravičenjem pravijo, kar moramo tudi mi Slovenci reči, da se tega našega „p o-trpijenja" uže preveč terja, ali, kaj četno, bolje je, da se vsaj „pot pripravlja" nego li, da se nam bi vedno le zastavljal. In nekoliko se vendar re^ godi v tem oziru. Nemška ustavoverna stranka je kljubu vsemu svojemu kriku od dne do dne bolj vladanja nesposobna samo uže vsled eksistence Taaffejeve vlade in nje razsipanje in končno razsulo se bode gotovo začelo prej nego li sama misli. Kajti uže so liberalni nemški ustavoverci tako daleč prišli, da se zdaj kot jeden njih vodij oglaša prU8ijan in nemški veleizdajnik Scho-nerer z vabilom, naj se ustanovi nemško-narodna stranka, katere cilj bi bil pripravljati „nemške" kronovine Avstrije za zvezo z Nemčijo! Od ustavoverga nedovoljenja davkov, do prusijanske nemške veleizdaje je le majhen korak! Kako potem vpliv Taaffejev ne bi ra-stel! Vedno bolj se vidi, na katerej strani je pravo avstrijanstvo, namreč, da ga na nemško-liberalnej nij.
Iz Črnomlja 15. jan. [Izv. dop] Uže pred več tedni poročal sem v „Slov. Narodu", kako razsajajo v našem kraji koze. Čakal sem dan na dan, bo li morda kak drug list prinesel kako vest o tem,  a čakal sem zastonj. Tudi sem menil, da bode morda ta nalezljiva bolezen kmalu pojenjala, osobito, ker uže tako dolgo traja, kajti pričela se je uže pred 1. nov. vlanskega leta, in je tudi zadnje dni nastopil mraz.   A motil sem se žal i bog zelo, ker po novem  letu začela je nevarna bolezen skoro grozno gospodovati  in moriti.   Umrlo jih je namreč od 1. jan. do včeraj uže 29; se ve da je mej umrlimi tudi nekoliko tacih, ki so umrli za drugimi boleznimi,  a vendar največ palo jih je v žrtvo  kozam, sedaj  največ Črnim (kozam pravim, komur uzrok je baje sedanje
heni monke, še dva druga majhena monke, en afrikansk leopard in ena lama, žival iz južne Amerike, daleč, prav daleč, pa le en četrt dolarja —"
„Žr6 četrt-dolarje V" vpraša starec, kateremu so usta in oči vedno večje postajale. nJe-li uže kateri kristijan čul kedaj kaj ta-cega? redi jih Francoz s četrt-dolarji!"
Dolgo, dolgo je trajalo, prodno je mogel dedec tesno okolo njega zbranemu poslušn-teljstvu pojasniti prave dele in odločen značaj svoje „zbirke". A nobednega nij bilo volja plačati jeden četrt dolar v gotovini ali s kožami jelenov, medvedov ali s kožuhovino, predno da je znal do dobra, kaj da je prav za prav „notri" ; ker je pa „monsier Bertrand", ki so ga še zmirom tako nazivali, jako sumil, da bi se mu pozneje nič ne plačalo, posredoval je s tem, da bode pokazal brezplačno deputaciji im dveh mož skrivnosti svoje „menažerije"; tej bode na prosto voljo prepuščeno,  plačati po-
zneje vstopnino in poročati o tem, kar so vi- j deli, — če se jej bode kazalo vredno.
Jednoglasno izvolili so takoj v deputacijo starega skvaterja in sodnika bližnjega tovvnshipa (mestnega okraja), in starec je izrazil svojo pripravljenost, kajti „ostrašiti se on ne da!" Če pa mislijo tako daleč pripraviti ga, da bode plačal „angtre", ali kakor nže to stvar imenujejo, motijo se prokleto! Sicer pa bo radostno dal za četrt dolarja kožuhovine medvedje, če bo stvar tam notri kaj vredna, inače pa prav nič, naj bode uže kakor hoče.
Francoz je peljal zdaj deputacijo v šator, kjer je ostalo kake pol ure, ne da bi zunaj stoječi mej tem kaj druzega slišali, nego čudovito vriščanje in rezanje in tuljenje zverij, ali pa glasan vsklik strmenja Smithlvja, kakor so starca klicali. Koncpm pa so platno predeli in z glavo gibaje stopil je starec iz šatora in se Btisneno pestjo jedne roke mlatil po drugej ves raz sebe, za njim pa je stopal njegov sprem-
ljevalec, ki se je prestrašen vedno nazaj oziral. — „Gospoda!" pričel je starec, kakor hitro je zopet stal na nevtralnih tleh in videl, kako je vse okolo njega pritisnilo. „Tukaj je moja čepka, v resnici monsieur, prislužili ste si jo; viag me vzemi, te nij to več, nego petelinji boj. Četrt dolarja? deset milj daleč bi šel, da bi to videl, kar sem videl tukaj, in jaz ne grem deset milj hoda za četrt dolarja!"
„AH je bilo tako lepo, Smithlv? Kako pa je bilo? Kaj pa je notri? Torej notri naj bi — Ta in tisoč druzih druzih vprašauj padalo je na starca. A Francoz bi se ne bil mogel boljšega moža izbrati, nego je bil stari dedec, kajti uže samo izraz strmenja na njegovem obrazu po vek šal je stotero radovednost bekvudsmenov, akopram nijso še mogli umeti, zakaj da bi se moralo plaćati za to, ako se gre v tujo hišo in se tam malo na okolo ozre; to se jim je zdelo prav nenaravno.
i Dalje prih.)
hladno vreme, ker se. bolnik lehko prehladi in se kri v koz;di otrov.i. Sploh umrlo jih ie za kozami letošnje leto, t. j. od 1. jan. Ki. a od začetka epidemije vsega skupaj, torej v dobrin • dveh mesecih 32. V ".oči do 11. ni 15. t m umrlo jih je BOpH j rožno -tovilo .9, mej 6* na črnih kosali. — Pač stsbo upanje.
Ta bolezen razširjena je uze po večini vasij črnomaliske fare, v enem kraji malo potihne, a v drugem zopet nastane; in tudi v sosednjej dragatušk« ■ .-;up mi ji z»-lo razsaja. Dn je vreme bolj vlažn » in južno, bilo bi se ve da Se bolj nevarno, a h daj iniiimo mnogo upanja, da bodo morda polagoma ponehale, osobito, ker zdaj se je prič. In le le prava zimi. Vče raj in po noči je namreč tako pošteno sne žilo, da je denes zemlja z več kot črevelj debelo zimsko odejo pokrita, ter npapolnS setev zavarovana pro I preostrim mrakom.
Iz krniti/.;   }5. jan. IIzv. dnp.| V nov Odbor ormoSkega ol.   n »ga učiteljskega druStva
za 1. 1881 so voljen sl-.'deči gg. : Srečko M i j -cen učitelj v OrmOŽi, predsednik; gdč. M Ika Pirnat, učiteljica v Ormoži, predsednikovi! namestnica; France Rtkufo, učitelj na Ilolmu, tajnik; Tone Štubec učit. pri sv. Bolfanku, blagajnik; Fr. Košar. nam. učit. pri Velikoj Nedelji, odbornik. Odbor je dobro konstituiran, obstoji iz delavnih muČij; želimo mu vspešno in koristno delovanje.
Iz celJftHe oho lice 14. jan. [Izv. dop.j Če človek bere v nemških novinab, da o vsake; priliki naš mestni zastop z županom g. dr. Neckermanom ha čelu zi nemStvo in proti Slovencem demonstrira,  moral  bi  res misliti, da je Celje kaka  nemJka  naselbina s tisoči pravcatih Nemcev in da so Slovenci v njem le kaka redka in vsiljeni prikazen. Ako pa hodiš ,po mestu in bereš  napise trgovskih in obrt-niJ8kih firm, potem nehote povprašaš, kje pa so tisti neštevilni Nemci, ki se tako silno napenjajo, da bi svetu dokazali, ka je Celje nemško mesto.   Skoro Bamo slovenskih in slovanskih imen beremo v napisih in naša nemška društva, kdo jim je vodja ? V novem društvu : Deutscher Verein, ima, prvo besedo profesor Marek, neki tam doimi v Čeških planjavah, ki pa zdaj, da si C. J-:r. uradnik in rodom Slovan,  se čuti  poklicanega, vlado grajati iu Slovane  zatirati    Našim  „gut heilerjem" na celu  stojita   gg. Amand Fabiani  in Josef Negri, kaj ne, prav Čisto nemških imen in nemške korenine moža.  In naš lokalni listič? Tiska ga g. Janez Rakuš, se ve da tudi iz rajha doma,  urednik pa mu je neki Besozzi, Čegar ime in obraz kažeta, da mu zibelka nij tekla na od njega toliko  blaženih nemških tleh. Načelnik okrajnega zastopa je g. Saj O-vic, ki menda ne išče svojih pradedov mej germani teutoburskega gozda,  kakor tudi ne gg. dr. Glantschnigg in dr. Prose na gg, ki delata  v mestnem odboiu veliko-nemško politiko, če tedaj izvzamemo g. župana dr. Ne-kermana, čeg<tr pradedje so baje iz Švabskega se na slovensko preselili, trebalo bi z laterno iskati one prave Nemce v Olji, za katere se toliko rogovili v celjskih društvih.
Kakšne narodnosti so celjski prebivalci, se vidi jasno iz imen rojenih in umrlih v Oe-lji in njega okolici. V celjskem lističi berem, da so se meseca decembra rodili v celjskoj fari, kamor spada celjsko mesto: Flis, Kokeš, Lubej, Ciglšek, Brenčun, Altziebler, Božoik, Dolenc, Marčič. Dobovišek, Polak, Jezernik, Kamer, Smolnikar, Uršič in Kodela; kaj ne, cela vrsta pragermanskih imen ! Umrli pa so meseca decembra: Diraec, Draš, Uaen, Span,
.1'zernik Z »potnik, M beljak, Ko»*ošic, Mnrčink, C kan. Treibenreif (Kletar), Gračner, Kučera Todberšek, Vegleiter (pivovarski pomagač), Kovač. Savli, Kibežl. Jakob, Kandušer. 1'rid-rich. /obar. Mak, Vančura, Godina. Krušič. Pfrkovič, VolavSek, Dikler in Čeh. Di ie toliko umrlih, pride od tega, ker je v Celji bolnica, v katero prihajajo bolniki iz vnanjih župnij. Vsaksko so ta imena dokaz, da je Olje vse menj, nego nemško mesto, naj si tudi pri stenji naše županstvo hoče izbrisati vse Slovence in pozna samo Nemcev v Celji.
Domače stvari.
— (Slovensko akademijo) prirede prihodnjo nedeljo v tukajšnjem deželnem gledališči narodna ljubljanska društva „Sokol", čtalnica in dramatično društvo na korist nesrečnim Zagrebčanom.
— (Imenovanje.) Na predlog deželne vlade kranjske je za župnika pri sv. Jakopu no mesto umrlega g. Kiistla. imenovan učitelj veronauka na mestnej de.škej ljudskej šoli g. Rozman.
— (I* rva pred p ustna veselica v č i t a 1 n i š k e j dvorani) v nedeljo zvečer je prilično odprla vrsto narodnih zabav v letošnjem pred pusto. Pevski oddelek je dobro izvršil pevski čitalniški zbor. Na veselici je bil lep: spol v primernem številu zastopan.
— (Zmrznil) je minoli teden blizu Črne vasi neki žganjepivec Njegovega druga pa so še o pravem času našli in mu življenje oteli.
— (Račji lov.) Minoli četrtek je bilo na močvirskih vodah toliko divjih rac, kakor uže dolgo ne, in sicer većinom velikih. Znani dobri strelec je ustrelil 13 rac. Drugi dan v soboto je šlo mnogo skušenih lovcev na lov, a zjasnilo se je in niti ene nijso dobili.
— (Nesreča.) Iz Logatca se nam piše: Poprej še precej dober kmet T. T. v U se je za časa, ko je županil, svoje gospodarstvo zanemarjati in pijance vati navadil, katere navade tudi pozneje nij opustil. Zapravivši skoraj vse svoje premoženje, je v noči od 13. na 14. jan. akoravno nij huda zima, vinjen iz gostilne domov šel, in je na potu zmrznil, star okolo 70 let.
— (Brzojavna postaja) se je v Domžalah na Gorenjskem odprla 15. t. m. za splo šni brzojavni promet.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v 19. dan januarja 1881 začenši ob V-j8. uri zvečer svoje 6. redno zborovanje. Spored: I. Prebere se zapisnik zadnje seje. II. a) Voditelji srbske kulture, bere g. A. Trstenjak; b) Šopek narodnih pesnij iz Starotržke doline, bere g. A. Štritof; c) Že-nitovanjske navade na Notranjskem, bere g. A. Štntof. III. Slučajnosti. — Lokal: Kaisers Rnsthuration „zur hl. Dreifaltigkeit" (III. Cngar-gasse 27). - V to zborovanje vabi ude in prijatelje društvu prijazno odbor.
— (Hitro zr*»la gospodična.) Piše se nam od tu: Mična dngodbica prišla je na dan k no vem u l^tu v LJubljani. Vdova tukajšnjega hišnega posestnika, katera je imela v hranilnici 19 o gld naloženih, gre pred novim letom, d i i-ot«'gne ua dve leti zaostale obresti od kapitala, Ko se jej obresti nekaj nad sto goldinarjev izplačajo, zahteva, da naj se jej iz ki pitala toliko vrne nazaj, da bode znesek z obrestmi vred 200 nld A branilnični uradnik ženi odgovori, da ne more služiti, kaiti od ka pitala da je samo Se 10 gld. naloženih, vse drugo da je uže potegneno.   Žena počne zdaj
vpiti in jokati, a uradniki hranilnice jej iz knjig dokažejo, da je bilo 18i>0 gl. v večjih svotah od neke gospodične vzdigneno, katera je prav dobra pnjateljiea njene gospodične hčerke. Z laj je padla mrena vdovi z oči. Je-rob iu stnje sta komaj IS let staro v tukajšnjem mnogo hvalisanem ženskem nemškem oilgojevališču izšolano „frajllco" trdo prijela in kmalu se je izdala, da je s ključem, ki je tudi odprl materino omaro, to odprla, vzela hranilnične bukve in poslala prijateljico po denar. V komaj desetih mesecih je zapra-vila „f'iajliea" 1890 gld. Po leti je bila s svojima dvema prijateljicama, hčerama tu* kajšnjega višjega uradnika, na Gorenjskem. Tam je bilo veselo življenje v Begunjah in na Bledu. Gospodične so se v enomer vozile in vozniki so se hvalili, da dob« tako izvrstna darila, kakor bi vozili kneze ali grofe. Po zimt je imela ,,1'rajliea" v gledališči ložo in je bila malo da ne vsak dan videti s svojimi prijateljicami v njej. Božično drevo prijateljic je „frajlica" z res kneževim darilom, vrednosti več sto goldinarjev, olepšala in drugej prijateljici, katera je njej delala obleko, je plačevala samo z dragimi zlatimi rečmi. Ljubčeku svojemu je kupila briljantni jako lepi prstan, a oče liubčeka, Opaztvli to, odredi takoj, da se „frajlici" prstan vrne. Po jerobu vprašana, kam da je vendar dejala ves denar, je rekla, daje cerkvi v Brezjah na Gorenjskem darovala lOOgl., d i bi jo Bog uslišal, da dobi zaželenega moža; a povprašalo se je v Brezjah in prišlo je poročilo, da je trdenje gospodične laž. Zdaj so „frajlico" baje poslali na nemško bavarsko v Ltndau, V odgojevališče, da se tam — spo-kori. —
— (Goriška nadškof i j a) šteje, kakor poroča nadškofijski status personalis et loealis, o začetku leta 1S81 : dekanatov 1(J, fara 72, kuracij 13, vikarijatov 107, podružnic 230, duhovnikov — dušnih oskrbnikov 278, v družili službah 19, zunaj škofije 2, upokojenih (za trdno ali začasno) 52, mašnikov brez službe (bogoslovcev in dr.) 8; skupaj 3C<; mašnikov. Ifmrlo jih je leta 1880 7. Duš šteje vsa nad-škofija 214.465 rimsko-katoliških. Drugovercev je: grško-katoliških 5, ločencev 5, protestan tov 111, Anglikanov 10, judov 261). — Redovnikov imamo: Frančiškanov (v Gorici) 56, Kapucinov (v Gorici) 12, v Križi (vipavskem) 8; milosrčnih bratov (v Gorici) 8; Jezuite 3. — Redovnic: Uršulinaric (v Gorici) 39, usmiljenih sester (v Gorici) 22, šolskih sester „de Notre Dame" (v Gorici) 24, sester „božje Previdnosti" (v Korminu) 15. — Bogoslovcev v centralnem primorskem semenišči je (za 4 škofije) 37; goriška nadškofija jih ima 20, trža-ško-koperska 7, poreško-puljska 3, krška 7. V And rej išči (malem semenišči) je 52 gimnazijskih dijakov.
— (Iz piišice za milodare)je minolo soboto v cerkvi pri novem sv. Antonu v Trstu z limanicami kradel denar nekov delavec iz Kanala. Ko so ga zasačili, nabral si je bil uže 38 kr.
— (Zaradi nečega dolga) sta se 15 t. m. v Trstu zbesediU na trgu dva kup-čevalca, in naposled sta potegnila nože, ter je jeden druzemu prebodel trebuh, da so takoj ranjencu prikazala se čreva. Hudodelnik je hotel ubežati, a so ga ujeli ter zaprli.
Razne vesti.
* (Delo ustavili) so de'avci v jamah /.a premog v Laiicastru. Od (JO 000 delavcev nehče jih delat 50 000. Pretepi mej delavci in policaji se vrste.
* (Razs tr elba.) V Salfonlu se je dne 15. t. m. v nektj šupi poleg zaloge orožja razstrelil dinamit. Pravijo, da so fenijci tja notri vrgli dinamita.
* (Pozno odkrit zločin.) V Tiosen-heimu na B »varskt ni so te dni prezidavah svinjak in so pod starim podom na-li tonske ogrodi, modno in ključ. Takoj se je za< elo sumit', da so ti človeški ostanki morebiti kosti dekleta, katpro so vaSčaoje prod 22 leti na jedfiikrat pOgro&Ui, a se potem o njej nij zve delo ničesar. Ona je imela namreč ljubrka in zveza z njim nij ostala brez sadii, zatorej so ljudje, ko je tako čudno izginila, obče mislili, da jo je ljubeč umoril. Njega je di.kle, ki sV živi ter ima zdaj pivarno in je imovit mož. zdaj sodnija dela v preiskovalni zapor.
* (NeBreča v cerkvi.) V Palermu se je, ko sta bila v ondotnej cerkvi sv. Katarine italijanski kralj in kraljica, pripetila nesreča. Radovedni ljudje hoteči videti vladarja in njemu soprogo, gnetli so namreč na vzvišeni odt-T in tako se je podrla ograda ter je nekoliko osob palo na glavo družim Nekov duhovnik ter neka stara ženska sta bila teško ranjena, mnogo jih je lehko poškodovanih«
• li(ileri|iie f»r«kt*li(».
Na Dunaji 15. januarija: 48, 77, 34, 9, 85 V Gradci   15. januarija: 23, 49, 65,   7, 38.
Št. 10.
Hazglas.
(7—3)1 <*rebro  .   . .
H l pol.
'J kr  .-..•ktiii . »    v n« u« >rk
Pobiranje pasjega davka za I 1881 se je s 1. januarjem t. I. ptičelo in sicer za vse pse brez izjeme.   Lastniki psov naj si n.«|d Ije do 1. februarja t. I. preskrbo marke, za katere pla čajo pri mestnej blagajnici takso 2 gold,
Z ozirom na § 14 izvrševalinli pravil /.. pobiranje pasjega davka, se vsi l.-tinki psov opominjajo, da v pravem Času takso vplačajo, ker od dne 1. februarja t. I. naprej bodo vsi oni psi, kateri se na ulicah nahajajo in ne-majo za letos veljavne marke takoj od konjača polovljeni.
dne 1 januarja 1881.
Župan: Laseh a n.
B ,
56 o >
Dunajska borza 17. januarija
(Izvirno telegrafic.no poroci.o.j K. omi drž. dolg v bankovcih .   .   72 <id Kn. 11, n i drž. dolg v »robni   .   .   .   *tB „
/.Im;i rtmte . .......(i8 „
IHliO drž. posojilo......131 „
A k i-1 ji- narodne banke    .... 820 „
Kreditne akcije.......2*5 „
I London ....      .....18 „
90 95 50
20 ri5
CHIOCOCA-LIGUEUR.
(Liquor Chiooocae fortifioans.)
Zniiristveiio  preiskano,  poskii.seno  m pnp.iroreun <id oillir-n j. kov kot izvrstno, popolnem neškodljivo
Z id :££ ^"x7"ZX_. o „
OHoliito za hitra in prijetno
oži v 1J    ti j o ,
vas'b-in.Joan.Jo.  ojatisn-j* o p o S u n o iti potrto
£jtig§T~ nio/k«' omei. *7£S$Il'
okrc|»IJuil|c živefv in njih prožIjivoNti, i/nenudo-
jiijočo v svojem oči Vi |l» j«m-<'III . IDI \ llllšll jo^ciii ler i /Idi 11< ).><'<■■■■ li|»li t HM |tl. Ob .i i ■ I runi le sploinl eliksir posebno zoper slabo |»rel»u\ 11en j«'. Iivslast ilo jedi, loiliir V /.«■! o«|,-i. lite. Mcipili. I f. zoper u iltii jenjo k l> I - \ ii ■■) u. a-h^ii. ilii'.lio. KlaVObOl, l»l«>ili«'o in zl.it <»uico. /oper tcili*. revmiitizem m r.lufo žilo. Ako no rulii ta OhiOOOO i-li<|iior, oipr avi ho vstko tuko stanje hitro in uotovo in ker ho odstrani, umro ilotičnik tudi visoko in kropKO starost ilo/.iveti, sen to nuj lil bil v \- ik.-m gospodinjstvu. l'o okusu i t • • i ni.jliiioisn namizno likere. V razgled ho položen i iieštevnnt pi i/.n.iv;ijoc.t ter ziihvalna pisma, vigokib avtoritet o izvrstnosti te,'.i CliU-iH'11-I i <l u i'll l-li Ceno jednej izviru i-j botelji /. n,it.men mi navo-ililoni z i rabo v HOHt je/iklli .1 nld. :i. v. ; zavoj in posta 21) kr.
(;">(H    -1   )     kod«r ao nzpoailja: l>. <\ <III01>I. lekur „ztim Hehutzengel" in prin. c. kr. sodnijski   komik,   Wien ,   VVahniii/,   I lorrougasso   Nr. '2(1, (kumer nuj   ho  poši 1 ni j o  vh.i pi imen i  iniroiil.i i, ter v vseli dobrih I • ■ it 111111 po Avstriji in drugod.
Tinctura Rhei. Comp. vulgo
FRANCOVA ESENCA
ki jo izdela e
G-aloriel UPiecolli,
lelcar ..pri angelu",
V   I jj 11 1 ► 1 j ;l ii i   Mifc ti u 11 »tj M 1« c1j CONti.
Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem.
Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krt, želodcevo in prehodno mrzlico, zabnsanje, hemorjide, rumenico itd , vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za Časa ne ozdravijo. (490—14)
1 sklenica velja 10 kr. ]W Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju,
lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s pošti um povzetjem.
BoUtl od vkcIi podoba b UUtlkov, nenujo to pu^tilje nir ghotiUtvrfftt »< m-bl;
Mrfvspe*)ti*r *e nt hi Ji, zoper bolezni v organih spoiliije.o ilela trupla, telur, bole/ni v polti, na ocpl>, v mo/.juiiih in ustih, r.or er otrouJH in /•nakfl bolezni; eistijo lehko kri in odprav    .jo blato. Nij ga zdrinila, Iti bi bilo bolje in jiri toni popolnem neškodljivo /oper
telesno &Mgpwf&€\
gotovi yir vsoh )mii./.ini Ker no osi ijene, nživnio jih rudi tmll otroci. To pilo so odlieono m juko cestei-nii piiinoni f/it«r»«rf/fi nrrtnihit 1'lthn.
ittiu  *l;trlljit-ii a  I.', pihnili nljit /,» /,•/■. Onflll Akiitljir ukilfHtJ,  /v« ]>il, vrffa
buuio 1 f,li/. a. v. <PGti (f,74_y^ Qwor» onr I Vu;«ka Sk'tljicu, kl n/tni tirni« : Apo-0/<W   Mi thrke zidu /nili,,,,,   LrapolU, Jc
jkiiicrrjrmt, ter iiv rimo, nuj so no km ujo. , l'nziti ur tHOVO ihthro, ihi kilo ur ilohi slnlirfftt,
^^^■A^Am/i'^ iirtiplirnr(/ii uli rrltt skoilljirrj/u iziltlim. Vsukiio
<? .' nuj izrtuno r.ahtevii KcUtUti novih  Etizuhi tnifi pil,
to imajo 11 it. zavitku ter navodilu za rubo polr(/ Htojrrl
llOll/liti.
tilavim ziitot/it ihi Itinmji: Apotbeko ,.riim /irllif/ru /Veo/»o/»/" don /Vi. Jfvtintrin, Slutit,  JCrk*' <lrv 1'hinki >)- umi Sj>ir(frlf/iiHHr,  tor  v vseli dobrih  lekarnah  na Duiiuji
in po iie/.di.
Zahvalno pismo.
Izpisek.
Ko som porabil 50 steklenic vnsega zdravstvenega piva od slad nega izlecka, čutim se popolnem predrugafcenegii; zopet spim mirno, rad jem, ter redkeje in menj pljujem itd.
Lastne besede ozdravelega.
Bolezni ? pljučali ia želodci
jjjiH   ozđ ravljene«
C. kr. dvorni liferant skoraj vseh evropskih vl:i-durjev, gospod .ti-15—4)
•£f8t§*\Z MfOff9
c. kr. svetnik, lastnik zlatega križcu 8 krono za usluge, vitez visokih pruskih in nemških rodov, na Dunaji. Tvornica: Giabenhof 'J; tvorniška zaloga: Graben, Braunerstnisso 8.
Kalote: G. Piccoli, Er. Uirsrli i t z.
OVO
zdravstveno pivo i skdaeg!. iiieek f
55krat i illiiiMn. od ei>N;iriev in kraljev, nv daljii ud priocev, piiiinzinj, voiikili \oje-vnil in kiiczuv.
Sladna čokolada
in
sladni bonbon.
♦
♦
Aklamacija svetovnega ohčiustva.
Neštevilno ljudij, ki no ho ozdravili s llofluviiiii hIuiI-niini izdelki, i/ra/tloje svojo /.uhvulo riajgiuljivojšo tordclulu propagando mi llollova sladna zdravstvena tečna 7alr.tvila. Nemogočo jo vse ponavljati. A to je tolažba VHacetfa bolnika, ki pravi : Zakaj bi se tudi ja» tako ne ozilravil, kakor mnogo tisoč drugih? Kar hvalijo /dravuiki, kralji in vse občinstvo, mora biti dobro; v/.dr/.alo se je in dokazalo u/.e sUu/.i telo clovuiko starost, tla so v resnici dobro ziniroiii išče.
Nuj sn zahtev.i samo pravih tJomrg lloff-orih aladnih izilrlkov, ki iniuju po O. kr. trgovinskem sodišči avstrijskem in ogerskem registrnvaiu. znamenju (sliko i/.niijdbeuikal. Ponarejeni izdelki družili nemaju zdravstvenih zeliščnih tvarin ter m.jso tako prirejeni, kakor so .Ihi,, Jloffovi hlitilni fabrikati, oni morejo pa po zdruv-iii .kri izjavi tudi škodovati
(1'ruvi .1. IlolVovi sludni bonboni za prsi so v plaveni pupirju.)
Pod 2 gld. se nič ne pošilja, lekarja; P. Lassiiik, H. L. \Vencel, trgovca
Svarjenje!
Zahvalno pismo
iz Buclapešte
<'<l 24. upi c*mil»rii.
Vaša blflgorodnoBt! "Dolžan sem javno izraziti vam s tem svojo iskreno zahvalo.
Užc 20 let som bil na prsih bolan, bij u val sem gm>j, prsi so hib* kakor prevezam*, nijsciu mogel spati ni jesti. Zdravniki so me sicer zdravili, a Doleaen je bila liujs.i, umri so mo dan za dnem bolj zapuščale in pri svojih Tu letih sem uže mislil, da sem pri konui.
Časopisi pa me opozoro na vaše sladne izdelke; poskusim tedaj 5e to zdravilo in ko porabim prvih 10 steklenic vaSega zdravstvenega piva cd sladnega izlcčka. bilo mi je uže boljSi. Porabil sem za tem Se 40 steklenic in zdaj Beni popolnem drug 6lovek, mirno sjiim ssopet, rad jem, pljujem menj in retlkeje, s kratka, zopet sem precej okreval. Prepfidan s*mii za trdno, da, tiko l)i bil jaz to zdravilo rabil pred 10 leti, zdaj bi bil po-poluem zdrav.
Vsemogočni Hog ohrani vas So mnogo let, da si more človeštvo z vašimi dobrodejulmi iztlelki svoje bolezni olajšati in svoje izgubljeno zdravje lopet di seči. Pošljite mi, prosim, še 50 steklenic sladnega piva in 10 vrečic sladnega bonbona.
V Budapefttl, dne 28. novembra 1880. Se spoštovanj srn udani Jukob (i«>l*lm<*li«»iti, liudapešta, NVaitzner ISotilevard št. 50.
Ljubljani.  Pietro Veiinuti v Gorici
izdateij in urednik M.tk-o Ar in m
Lantniii'1 m tisk „Narodne tiskarno*1.
1460