151. številka.
Ljubljana, sredo 7. julija.
VIII. letu, 1875«
SLOVENSKI NAROD
Dopisi na,; io iivole frankirati. — Kokopiai ao lue vračajo. — Uredništvo je ▼ Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adminiai
administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiil
Naš notranji sovražnik.
Nevarnejši nego naša neniškovalna vlada in vsi nadi nemškutarji vknp je za nas Slovence malomarnost, nedelavnost, neveselje do narodne blagosti, apatija do domovinske svete stvari, katerej služiti do zadnjega je vsak sin naše otečbine dolžan, ako hoče ime pošteujakovo in douioJjabovo nositi. SIcer tožijo o apatiji, ki začasno mami vse na pi-euowm.e in poleni napredek kakor teška vročina sedanjih dnij, — skoro vse stranke; vendar mi Slovenci morda imamo de poseben uzrok, kajti naša društva malo delajo, naši pisatelji (skoro se bojimo tega izraza v množuem številu) malo pišejo, naši agitatorji križem roke drže itd. Tu in tam bi lebko bolje bilo, nego je. Kje so uzroki? moramo se takoj vprašati, ako hočemo, da se stvar zboljša, kolikor se od naše strani zboljšati da. Kajti občni položaj mišljenja, delovanja ali nedelovanja ima mnogokrat globokejše uzroke in se da popraviti le sam iz sebe, ter se izpreviže na nagloma in nenadoma na bolje ali slabše.
Največ uzr< ka apatije mej slovensko inteligencijo je iskati v naših navideznih ne-vspehih. Ker nijsmo programa, ki je bil uže pred petnajstimi leti postavljen, izveli, za to onemagavamo in truduo roke pokla-damo v naročje ali pak se obračamo proč? Kakor da bi hc cel narod dal vzgojiti prej, nego je eu posamezen človek vzgojen, ki vendar 20 let potrebuje! Kakor da bi naš program, ki odpravlja krivice, ki nas uže 10O0 let ten'i, v enem letu mogel novo slovensko zgodovino sedanjosti narediti, skok napraviti, kjer uatura terja težaven prelaz!
Mnogo izmej onih rodoljubov, ki denes
apatično ali nedelavno in leno na strani sede in celo z javkanjem in tarnanjem še družim duševno krepkim in neutrujenim veselje do delovanja jemljo, — je nekdaj preveč pričakovalo in našo stvar s premladimi očmi gledalo. Ideje počasi rastejo in vrtar mora neutrudno hrbet kriviti in žlahtnemu drevesu leto za letom prilivati, predao močno drevo vzraBte.
„Kakšno je bilo pred desetimi leti pri nas, sedaj je slabše," čnjemo govoriti pesimista. Ali mož ne pomisli, da je bil ou pred desetimi leti za deset let mlajši, je torej gledal za deset let z mlajšimi očmi, ki so rade gledale stvar tako, kakor jim je dopalo, denes mu pa pesimizem poleg večje starosti   še  barvane naočnike natika.
Mi smo prepričani, da smo Slovenci močnejši, nego smo kedaj bili. Ne sme nas motiti, če nam stoje naši protivniki vse drugače in boljše organizirani nasproti, nego so nam stali pred 10 leti. Ne sme nas motiti, če nam notranjo tu in tam slabo grč; uckdaj, ko nijsmo ni6 imeli, bilo je še slabše, — samo da smo pozabili, ker hudo človek rad pozabi in zmanjšuje v spominu, dobrega ne more pozabiti, nego ga poveličuje. — Če bomo mi sedaj obupavali, ko imamo od Drave do Adrije, od Celovca do hrvatske meje uže toliko raznih narodnih društev, toliko časnikov, in povsod uže več ali menj zavednih mož, kaj poreko duhovi naših vrlih vzbuditeljev, Vodnika, Preširna i. t. d., ki so začeli sami, brez tal, brez pome čkov, delati, a nijso apatije pozuali, ki mj nikdar našle dek zdravja.
In mi mlajši, za njimi lažje delujoči bi imeli menj rodoljubnega poguma?!
Politični razgled.
notranje <te£e>ta.
V Izubijani 6. julija. Truplo pokojnega starega cesarja #>•#■-fftmuiftti se je 5. julija v burgi na Da-uaji na oder dejalo. „Nemške" in ogerske telesne straže — pravi oiicijozen telegraf (ki tu naravnost jemlje namestu „ avstrijske," izraz „ueuiške") — ga stražijo. Pruski ca-sarjevič naslednik je pr.šel nn Duna) in ga je sam c sar sprejel. Tudi italijanski princ je 6i došel in ga je sprejel cesar in v svojo burgo peljal. — Najnovejši telegram tukajšnjega lista poroča, da je prišel tudi ruski carjevič naslednik 6. t. m. in je bil na kolodvoru posebno častno od cesarja, cssarjo-viča, od nadvojvod in načelnikov oblasti sprejet, ter tudi v cesarjevem gradu stanuje.
Češko vprašanje stopa zopet nekako bolj na površje. Dunajski dopisnik „Narod. L.u poroča, da bode zdaj, ko so na Dunaji zbrani vsi členi cesarske rodovine, sklicano veliko dinastično posvetovanje, v katerem se bode v prvej vrsti posvetovalo o Češkem vprašanji. Posebno so baje dvorni krogi ene misli, da kraljevski grad praški ne sme ostati prazen. Pravijo, da pride tja nadvojvoda Franc Ljudvik, kateremu se :ma tudi izročiti najvišja politična oblast na Češkem. Znano je pa C-hom, da je baš ta nadvojvoda zagovornik historičnih individualit kraljestev in dežela in da bi se vslcd tega avstrijska dinastija postavila nasproti Ceškej na to stališče, kakor ruska h kraljestvu poljskemu med zadnjo revolucijo. Nadvojvoda Ljudvik umeje češki in otroci njegovi se v tem jeziku tudi podučujejo.
Slav no s t HusovavPragi na včerajšnji dan odločena, je bila prepovedala praška policija. Po deželi se je praznovala slavnost.
Na Ogersketn upa vladna stranka pri sedanjih volitvah tako zmagati, da bode imela v zboru tri Četrtine poslancev za sebe.
Metek.
Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani.
(Kouoc.)
Ker so začeli luterane tudi na Kranjskem strogo pritiskati, ter so požigali cele kupe slovenskih knjig, tedaj nij bilo možu, kakoršen je bil Mannel, uže posla v kranjski deželi, iz katere se je tudi preselil, a ne vi: se, kam je Šel in kje je umrl ta veliki dobrotnik slovenskega naroda. Jednako malo se ve, kam je prešla njegova tiskarna, ali jo je suboj vzel, ali je Šla po istem potu, po katerem slovenske knjige.
Od sedaj celo stoletje nij v Ljubljani bilo uobene tiskarne. Tckar 1678. leta, kakor piše Valvasor (XI. Buch S. 725), kranjski stanovi po prošnji učenega stolnega dekana Ivana Ludovika Schonnlebna sklenejo v Ljubljani zopet ustanoviti tiskarno, in poklicali so za to Iva Kerstnika
May«rrja iz Salcburga, ki je od tod soboj vzel tudi stavce in tiskarje. Prvo, kar je natisnil, to je bil nLobgesang der heiligeu Mutter Gottes Maria." Natisneu je 25. novembra 1678 in ves ponatisnen v Valvasorji. 1678. leta je na h vi tlo prišel prvi tiskarski katalog: nCatalogus librorum, qui nundinis Labacensibus autumnalibus in offi-ciua libraria Juh. Bap. Maver venales pro-stanst, anno 1678." Ta katalog obseza 128 malih stranij na osmerki, ter našteva 2500 knjig, večino v latinskem jeziku.
A 1708. 1. je začel izdajati njegov naslednik prve novine, po imeni: „\Vochent-licbe Ordinari und Extraordinari-Zeitungen von Wien uud nnterschiedliclien Orten. Ge-druckt und verlegt in der ftlrstlichen Ilaupt-stadt Lavbach durch Johann Georg Maver einer loblichen Landschaft iu Krain Buch-druckern und Hiindlern vom Jahre 1708." List je na malej četverki, grdega papirja, z velikimi pismeni.   V njem so same poli-
tične vesti z Dunaja, Švicarskega in Angleškega, vse pomešano. S 1708. leta se je uašel še en list, ki ima ta nekoliko popravljeni naslov: nWochentliche Ordinari-Zsitun-gen oder Estraktsclueiben von unterschied-1 chen Orten aus ganz Italicn," kateri ima poročila iz Beuetek in iz Genue. Naslednik njegov je bil Adam Friderik Reichhardt od 1728. do 1758. 1. Potem Ivan Friderik Heptner od 17G0. do 5. maja 1764. leta. 1765. 1. je prevzel Ivan Friderik Eger tiskarno, in v njega zarodu je bila ostala do pred malo leti.
Ivan Friderik Eger je bil zelo čislan mož, župan ljubljauskega mesta. 1796. leta je naznanil izdajanje slovenskih novin, imenovanih rLublan8ke Novice," katere je ure-doval V. Vodnik, in izhajale so štiri leta. 1797. 1. je izdajal: „eine Eger'sche Laiba-cher Zeitung," ki je hitro nehala. (Dimitz Mittheilungen des historisehen Vereins 1859.) Njegov  naslednik je   bil  Leopold Eger,
Vin**ijf» držATf.
S knežjo poslanico se je rumunskr j zbornici 5. julija predložil nov trgovinski dogovor z Avstro-Ogersko.
Unskih novin glasovi, kateri so zagovarjali zadnji čas zvezo Rusije z Anglijo, so na Angležkem vzbodili tako veliko pozornost in tudi angležko vlado Rusiji tako približali, da je, kakor čitamo v „Birževija Všdomosti", mogoče, da Anglija pošlje svojega poslanca v Petrograd k takozvanemu bruseljskemu shodu, kateri ustanavlja mej-narodno pravo, veljavno ob času vojenskem me) sovražnikoma.
V #Vf»-#"c/# so bili republikanski od-ličnjaki napravili 4 jul. banket po povodu rojstveuega dneva Garibaldijevega. Navzo-čnih je bilo mej 400 ljudmi več poslancev. Louis Blaur je govoril o Garibaldiji in republiki.
O Nemcih je izdal pošten Nemec slavni natoroznanec Karel Vogt spis, v katerem toži, da so sedaj, po francoskej vojski Nemci taki postali, kakor so bili Francozje pod spačeno vlado Napoleonovo. Na literarnem in znanstvenem polji zadnja leta vse propada, ker se vse vtaplja v nemškem šo vinizmn, nemške j političnoj prevzetnosti Vogt, od ultramontancev sovražen in toliko napadan materialistični (v blažjem smislu besede) natoroznanec, pogubi j a in obsojnje krivičen način »kulturnega boja" na Nemškem. Mož je res liberalec, ki hoče svobodo za sebe neverca, pa tudi svobodo za kato liške prepričane zastopnike. To hoče vsak pravi liberalec.
Turilei sultan je poslal svojega adju-tanta v Egipt s pismom, v katerem vabi ke-diva naj pride to poletje enkrat v Carigrad.
Dopisi
Iz Ito<l i kit 3. jul. [Izv. dop. I Našo faro je druzega julija kaj žalostna in nepri čakovana velika nesreča zadela.   G. Gašp. Cerkvenik, od vseh domačinov jako priljub Ijena osoba, je stoprv v 43. letu svoje sta rosti, v gospodu zaspal.   Bil je letos nže skoro celo leto bolehen; a naenkrat ga je močnejša bolezen prijela ter tudi pokosila Skozi cel čas svojega živenja je skerbel kot pravi oče za blagoBtan cele občine; podpiral je uboge se svetom in blagom.   Občina je tudi njegove zasluge izpoznavala,  in zarad tega mu v vBakem  občinskem poslu časti iskazovala.  Bil je pokojnik posestnik, trgo vec,  občinski zastopnik,   ključar, občinski blagajnik in   ud  krajnega šolskega sveta
On je bil tudi edini mej domačini, ki je j ako ognjeno šolstvo podpiral, akopram je bil vedno bolehen.
Zapustil je rajnki ženo s peterimi neod-rastenimi otroci, za katere je resno kot pravi roditelj skerbel. Zraven tega bil je tudi ranjki jako marljiv in racijonalen gospodar, liže pred 14 leti je napravil ter na-Radil drevesnico, iz katere je več občinarjem brezplačno na sto drevesc podelil, misleč, da bode s tem jako ubogemu in nemarnemu ljudstvu pomagal, kar se je tudi pozneje pokazalo. Z njegovo smrtjo je izgubila njegova družina jako skrbljivega očeta in gospodarja, fara velikega dobrotnika in pomočnika duševno in gmotno, okraj pa marljivega delavca in sadjerejca. — Cel kraj obžaluje njegovo prerano smrt. Jutri po polu dne bode pogreb. Nadejamo se, da mu bodo prijatelji, znanci in domačini večnemu miru lepo čast skazali in dolg spomin ohranili, kakor je odlični domačin naš tudi zaslužil.
Domače stvari.
— (Dr. Po ga čar) je odpotoval pozvan na Dunaj, da papeževemu nunciju položi „confessio fidei". Torej je g. Pogačarjev izbor za škofa ipak gotov in nedvojben, navzlic vsemu raznemu.
— (Štajerski deželni načelnik) na mestu barona Ktibecka, postane dolnje-avstrijski deželni načelnik baron Konrad Evbesfeld, če „Volksfreund" prav poroča.
— (G. Trstenjaka) spis „Slovanski elementi v venetščini" pride letos v letopisu „slovenske Matice" na svitlo in je uže natisnem Le da bi se skoro uže knjige razpošiljale. Zdi se, da vlada v matičnem odboru velikanska len ost in apatija. Nič ne gre od rok. Čemn so se možje dali voliti, če nečejo marljivo za literaturo delati. — Da se vrnemo: literarni naš veteran g. Trstenjak misli, kakor se nam poroča, svoje prihodnje spise v hrvaščini izdati. V strogo znanoBtnib rečeh pač treba zedinjenja s Hrvati.
— (Škof Vidmar)  bo  v  nedeljo v Kranji birmal.
— (Umrl) je fajmošter v Dobravi g Jan. Vidmar.
— (Izpiti zrelosti) se vrše na ljubljanskih šolah te dni.
— (Z D n naj a) se nam piše 3. julija: Mladi Hrvat Franjo Krežma. ki je vlani pri tukajšnjej Preširnovej slavnosti tako izborno gosli igral, dobil je letos v tukajšnjem kon-servatoriji prvi premij za gosli.
— (Dr. Celestinova knjiga) — „Rnssland seit Aufhebung der Leibeigen-schaft," je ravnokar pri Bambergu v Ljubljani izšla in velja 4 gld. Kolikor smo v naglosti vanjo pogledati mogli, je ta knjiga prezanimiv vsestransk poduk o ruskih zadevah. Več o njej bomo izpregovorili, kadar obširno delo (ki ima 388 stranij) pročitamo.
— (Slovensko dramatično društvo) je prepustilo za 200 gld. odškodnine svojo pravico do 13 lož za slovenske predstave nemškemu direktorju in s tem svojo spravijivost. pokazalo, ter nij hotelo deželni odbor v zadrege spravljati, ki je z direktorjem Svabe-jem nže prej obravnaval, predno je bil dotični sklep v deželnem zboru storjen. Morda bodo nemŠkutarji odslej men j rovali proti slovenskemu gledišču??
— (L o t in a n a K r as u.) Iz srednjega Krasa nam poročajo o letini: Letino bodemo imeli tu prav dobro, vzlic temu, da pogosto dežuje, vsled česar zjutraj nastane velika rosa, ki škoduje žitu in grozdju. Sena bodemo imeli tretjino manj, ker je suša rast ovirala. Sviloprejke so se še precej dobro obnesle. Ker je pa cona galete tako nizka, bo kmetje sklenili prihodnje leto opustiti rejo Bviloprejk.
— (Strela.) V nedeljskem lista smo poročali, da je v Brezji v Menišiji strela ubila kosca. Natančnejše se nam sedaj poroča, da so trije kosci blizu vštrit kosili in strela si je izbrala samo srednjega, ki je bil mahoma mrtev. Lasje so mu bili le malo osmojeni, obleko pak je strela čudno raztrgala in črevlje na obeh nogah tako na drobne kosce razdrobila, da bi jih ne mogel tako zrezati.
— (To ča) je pobila 25. pr. m. okolo Metlike, Lokvic, Grabrov, in Suhorja na Dolenjskem.
— (Brat okradel sestro.) Iz Koprive na Krasu so nam 3. t. m. piše: Donos po polu dno so tu vjeli trije tržaški policaji   necega mladeniča iz  občine Trnovo,
umrl 19. aprila 1829. leta, 56 let sUr. Naslednica mu je bila Rozalija Eger, katera je tiskarno imela to sama, to  z edinim sinom Francem Ksav. Egrom, kije neoženjen umrl 17. junija 1860. lota,   39 let star. Umrla je 23. maja 1871. leta, 83 let stara. Z nje je prišla tiskarna v  roko  njene pastorke Leopoldine Egrove, katera je umrla 31. julija 1872. leta, 65 let stara.   Po nje smrti je podedovala tiskarno prava hči Ro-zalijo Egrove,  Julija Egrova, po moži imenovana Mat orne,  katera je imela tiskarno do 1. junija 1873. leta.   Ta dan sta vzela prejšnji nje mnogoletni voditelj Anton Kloin in faktor „Narodne tiskarne" Ivan Kovač to tiskarno v najem,   ter jo imata še denes.
To je zgodovina ljubljanske in tudi kraniske najstarejše tiskarne.
1778. 1. se je presolil Ignacij Alojzij pl. Kleinmaver iz Celovca v Ljubljano, ter je ustanovil „Laibacher Zeitung," ko je bil ob enem jel v Celovci izdajati „Klagenfurt
ner Zeitung.0 20. decembra 1782. 1. je dobil pravico, tiskarnico napraviti in novine prodajati.
23. marca 1789. 1. je izročil tiskarno svojej ženi Tbekli, katere oča se je imenoval Liebor. Po smrti svojega moža je tiskarno dala v najem Andreju Gassler-ju, a 18. avgusta jej je deželna vlada dovolila, da svobodno more sama tiskarno voditi. 1817. 1. je izročila gospa pl. Klcin-maverjeva tiskarno svojemu sinu Ignaciju Alojziju pl. Kleinmaverju, ki je nastopil za voditelja to tiskarne 1. julija 1817. Omožil je bil svojo hčer z Fedorjem Damber gom, kateri jo bil potem njegov družnik, a umrl jo 1862. 1. Vodil je potem tiskarno zopet sam. L. 1868. jo vodstvo prevzel O. B a m b e r g, pl. K1 e i n m a y o r je umrl septembra 1874. 1.
1. julija 1867 1. je praznoval Ignacij Alojzij pl. Kleinmaver petdesetletnico, kakor urednik uradne „Laib. Ztg." in cesar ga je o  tej  priliki   postavil  sć zlatim križcem s
krono za zasluge. Njegov naslednik je sin Fedorja Bamberga, Ototnar Bamberg.
Najmrakovitejša je zgodovina denašnje Blaznikove tiskarne. Blaznikovi dedniki pomnijo samo dva prednika Rlaznikova. V mestnem arhivu ljubljanskem se nahaja prošnja Ignacija Mer k a, da bi se mu dovolilo, napraviti tiskarno. V tej prošnji toži Mer k, da Eger vse predrago tiska, ter da Eger zelo dobro živi in ima toliko imovine. Mestni magistrat je izročil to prošnjo tiskarju Egru, naj pove, ali je treba tiskarno ali ne, ter Eger je rekel, da ne, dostavljajo, „dass kein besonderes LiteraturbedUrfniss hier im Lande sei und nur die amtlichen Arbeiten zu besorgen Bein".
Mestni magistrat potem nij uslišal prošnje Ignacija Merka in rekel, o njegovej pritožbi, da Eger predobro živi, da je to vse v redu kajti „Eger betreibt nicht nur ein gowohnliches Gewerbe, sondern die Kunst". 1782 leta 29. oktobra, kakor je iz pisem mestnega arhiva ljubljanskega razvidno, dobil je k nji-
imennje se Janez Saksida, ki je denes zjutraj svojo sestro vdovo Frn. da Rosa roparsko napadel v Trsta na drevenem trga, ter ranil večkrat s sekiro. Pri njem so našli vse ukradene reči: zlato aro, verižico, 200 gld. denarja. Sestra še živi.
— (Kraška Železnica,) ki se stavi 7 ozkim tirom po amerikanski sistemi črez Kras iz Trsta na Opčino, Col, Vrhovlje, Goduje, dalje mej Tomajem in Dntovljem Koprivo in Skopnem, Kobdilom in Gvarajno-branico, Ložem in Ajdovščino, — je uže skoro gotova in dozidana, kar nas zagotovlja O8novalni odbor tega drnštva.
— (Iz Gorice) 5. julija se nam piše: Včeraj ob 7 uri 58 m. je došel princ Um-bert iz Italjskega, peljaje se k pogrebi cesarja Ferdinanda. Na drugi postaji ga je sprejel princ Wllrtenberg in druge visoke osobe. Godba je zagodila laško himno „Fanfaro" in častna k< mpanija vojakov mu je defilirala. Mudil se je pri večerji 20 minut in potem se je odpeljal z do Gorice mu nasproti doŠlim avst. dvornim gala-vozom proti Dunaju j mej večerjo so mej državnimi velikaši francosko govorili. Princ Umbert je sredne postave in jako simpatična osoba. Ljudstva je bilo mnogo in držalo se je prav mirno.
— (Nesreča.) Iz Vojnika 3. julija se nam piše: 26. junija t. 1. je šel obČespošto-vani kmet p. d. Poznjak pri Novicerkvi čre-huje obirat. Padel je tako nesrečno z drevesa, da mu je Rkozi usta, ušesa, nos in oči kri udarila in po malih be^edih je nagloma umrl. Pred polu dne prej se je še po Vojniku vozil.
— (Slovensk urar.) Iz Trsta se nam piše: Električna ura, katero je napravil te dni nad svojo štacuno naš vrli narodnjak J. Bezek, opozoruje vsacega, kateri mimo koraka, in zanimivosti, kako vsako minuto kazalci preskočijo, ko jih premakne električna iskrica, katero izproži zanesljivi regulator to je najnatančneja ura v fprodajalnici. — Naš rojak se je uže dvakrat kot umeteljnik in mehanični strokovnjak izkazal s posebnimi urami na tržaških razstavah leta 1868 in 1870. Pripoznati se mu mora toliko večja zasluga, ker se urarstva nij nikdar učil, uego sam od sebe praktično izvrševal in z raznimi osobnimi  študijami  po  svojej bistrej
gar Mihael Promberger dovoljenje ustanoviti tiskarno. 1786 1. se je vendar dovolila tudi Ignaciju Merku, kateri se je poprej dal vpisati mej ljubljanske meščane, kar je magistrat izrecno zahteval. Misliti je, da je Ignacij Mer k prevzel od Promberger ja tiskarno, in naslednik mu je bil Blaznikov tast Retzer. Po njega smrti se je njegova vdova omožila so Skerbino, ter 1828 leta je tiskani o prevzel Jožef Ulazni k, ki se je poročil z Retzerjevo hčerjo.
Jožef I', lažni k je umrl 23. junija 1872 1. in sedaj imajo tiskarno „Blazuikovi tli"- 1 -niki," a vodi jo faktor Krajec. Ko so prišli Francozi v Ljubljano, prinesli so s soboj svojo tiskarno, „Felddruckerei." V tej tiskarni se je tiskal: pTe'egraphe officiel" in za voditelja te tiskarne je na povabilu k naročbi „ Joseph Sardi" tako podpisan ; „Ty-pographe du Gouvernement des Provinces Illyrienne8, Editeur du Tčlegraphe aanonce 1. septembre 1810."
„Te egraphe officiel" je prišel prvič 30.
glavi izmislil. — Pisati in brati naučil se je še le pred nekaterimi leti, akoravao je nm njegovo glavo slana starosti padla. V razstavi 1. 1868 je bil odlikovan z veliko srebrno svetinjo, kajti naredil je sam umeteljno uro, v katere j se kažejo dnevi, meseci, ura solnčnega vzhoda in zahoda in to jako natanko brez vsake pomote. Leta 1870 na drugej razstavi napravil je zopet nek uni-kum: uro na steklu v okroglem lesenem okviru; sredi stekla kazalec majhen, ki nij v nobeni dotiki z okvirom, kazal je ure ko vsaka druga ura, in steklo se je labko sukalo, kakor se je hotelo ; nij lehko iznajti gonilne moči. Pa uže pri prve) razstavi mu je narodnost na pot hodila, dobil bi bil, ako bi bil Italijan, zlato svet;njo, zdaj pa, ko se je o njem zvedelo, da je Slovenec, prezrl ga je sodilni odsek, da niti pohvaljenja nij dobil. •
Razne vesti.
* (Ranko časopisje in književ-noBt.) V Petro gradu izhajajo sledeči dnevniki: 1. „Vjedomosti SPB. načalstva :" 2. „Novoje Vremja;" 3. „Sankt Peterb. Vje-domosti }■ 4. „RuBskij M'r;" 5. „Večernaja Gazeta;" 6. „Birževije Vjedomosti;" 7. „Go-los;" 8. „Birža;" 9. „Sin Otečestva;" 10. „Novostije;" 11. „Pravitseljnij Vjestnik;" 12. „Sadebnij Vjestnik;" 13. „Russkij Invalid;" 14. „Journal de St. Petersburg;" in 15, nemška „St. Peterbourg Zeitnng." Dnevniki imajo vsi veliki format in veljajo v Petrogradu po 16 rublj. na leto, v Avstrijo in nemški poštni zavez poslani veljajo 26 rubli. 20 kop., a v Avstriji mora vsak sprejemnik še posebej plačati za vsaki list kolek in poštno marko, tedaj 7. gld. na leto. —V Moskvi izhajata zraven drugih znana dva dnevnika: „Moskovskije Vjedomosti" in „Izvestije." — Iz poslednjega „Ukazatelja po djelam pečati" je vidno, da se je od 4. do 31. maja t. 1. v Rusiji izdalo *<M-I knjig, mej temi 31 z duhovno cenzuro, ostali brez cenzure. Kritika zlasti hvali kulturno-historično povest „V Ljesah" Andreja Pečerskega (P, T. Mel-nikov) in povest „Gračovi iz Gračovk" znanega ruskega pisatetlja A. Mibajlova tiskano v „Delo."
Narodno - gospodarske stvari.
S In Im sol.
Ljubi jansk meščan na piše: Da je naša c. kr. sol za 30 stotin slabša kakor je bila sicer uže ena 2—3 leta sem, to vsak lehko
januvarja 1811. 1. v Ljubljani, kjer je izba jal od 2. februvarja do 25. maja 1811. 1. a potem v Trsta od 25. maja 1811. 1. do 5. septembra 1813. L, kateri dan je bil na-tisnen zadnji list zopet v Ljubljani, in od 5. septembra 1813. I. do 22. septembra 1813. 1. zopet v Trstu.
Pismena in teščila te francoske tiskarne je bil kupil prejšnji najemnik Kleinmajerjeve tiskarne Jožef Sassenberg, kateri je dobil 1816. 1. dovolitev, napraviti svojo tiskarno, ki jo je vodil do 1851 I,, a tedaj jo prevzel Rudolf Milic, katari jo iur* šc denes. Meseca oktobra 1872. L si je v Ljubljani delniško društvo ustanovilo „Narodno, tiskarno." Vodil jo je do meseca junija 1873. 1. faktor IvaD Kovač, in <d tega časa jo se vodi faktor Maksimilijan A r m i č. To so tiskarne v Ljubljani. Razvsu imamo na Kranjskem še tiskarne v Postojni in V Novem metu.
Tiskarno v Postojni je ustanovil 1851 1. meseca  aprila   Jožef Blažu i k.   13o6 1.
zve, ki malo nazaj pomisli. — Kuharice imajo uže v perišči, koliko vsaka jed soli potrebuje in mislijo na to, da je sol slabejša. Od tod pride, da imamo vsako jed premalo slano. Mi odraščeni vemo zakaj jed nema pravega okusa in si pomagamo; drugače je pri otrocih, otrok, ki je lačen, je naprej, Če mu ravno ne dopade, pomagati si ne zna in more. Naj hujše je pri kruhu. Pomislimo mi pa ženil je kako so neslane in tukaj si še starejši pomagati ne moremo; otroci pa večji del od kruha žive. Na to vprašamo ali je morda naša slaba sol uzrok raznih boleznij, naj se jim reče difteritis ali drugače? To naj bi naši zdravniki opazovali in opazke objavili vladi, da zopet dobro prejšnjo sol dobomo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere in Banj
■Js let nže je nij bolezni, ki hi jo ne bila ozdra-fila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezai v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, Blabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdl, Dr. Ure, grofinje Castle-ntuart, Markize de Brehan a mnogo d nizih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 s pri rovalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na-{radi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. »L pri k mi in j o, pri prisadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji L L d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v prrlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čut niči; in vodenico. Prepričal sem bo sam gledd vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry 'sestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni minit, svetovalec. Spričevalo št 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj pati en t, ki je uže bolehal 8 tednov za Btrai-.nini bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij
jo je prodal Maksimilijanu Selim, ki jo še ima. Menda 1840 1. je ustanovil Konst. T a n d 1 e r tiskarno v Novem mestu, katera je prestala 1850 l. A 1S73 1. je ustanovil Vincenci j li o b e n zopet tiskarno v Novem mestu, katero se zdaj vodi.
To tedaj je zgodovina vseh 7 tiskarnic na Kranjskem.
Tiskarska umetnost, katero je Janez Mau-nel pred 300 leti z tolikimi težavami pričel, in ki je potem za celo stoletje prenehala, se je posebno v zadnjih desetletih lepo razvila.
Več ko 40 stavetv Btavi dan na dan v teh tiskarnah in po knjigah iu časnikih se širi poduk mej narodom. Janez Mannel je tedaj gotovo mož, kateremu bode slovenski narod ohranil hvaležni spomin, on je nas »loveuski Uuttenberg.
Naj bi se tiskarska umetnost tudi v prihodnje širila na korist in slavo slovenskega naroda.
mogel, je valed rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polubma zdrav,
Viljem Burka rt, ranocelnik, M o n t o n a, Istra.
Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. F e r d. (J L a u s b <J r g e r ,c. k r. ukr. zdravnik.
št. o0.41ti. Oosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pile v BB u r 1 i u c r K 1 i n i s c h e Wochensckri t tu od 8. aprila 1871 to le: „Nikdar ne zabini, da je ozdravil, enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bicii- (UevaleBciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila idiflo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
st. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusseldorf, du dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. M ar k'/.«• de Brehan, bolehaj e sedem let, na nespanji, t res lici na VBeh udih, shujšan j i in hipohondriji.
Št. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujSanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojafik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.928. Barona Sigino 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V pleiuutiii puiicah po pol fonta 1 golu. 50 kr , 1 tunt J gold. 50 kr., U funta 4 golu. 50 kr., 6 tua lov tO gold., 19, funtov 20 gold., ^4 funtov 36 gold.,
— .•kovateBCiuio-Biacuiten v pušicah & 2 golu. bU tu in k e'old. 50 kr. — Sovtlesciero-CLoojlatto v prah; bi V /ioščoah &a 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 60 .<.., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu *a 120 t*. 10 t .-!»-., ia 28il taa 2G gold., — u» £>76 tM 36 golu
— (TOđaJet Bar r y du Harrv u Cump. na fl>u> laa;i. W»llti«ob.K»»is»© it 8,  v  1J ubijani £d
h......        v        ti tu bratje Oborauztnovr, v lm»
termini Diechtl & Frank, v i^lovci P. Birn-baoLor, v Loućl Ludvig MttUer, v Mariboru M. .. r , v Mertuia J. B. Lookhivuaou, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novivab pri N. Sni rii u, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Urudcu pri bratih Oberranz-meyr, v Teinedvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. J ah n er ju, lekarju, v \ hiuz-dJiiu pri lekarju dr. A. Halterju, aakor v VMb meaOh pri dobrih leiujjib. ia »poezijsh.iL trgovcih: k. razpošilja uuuajoka hiša na v*e kr*jo po poštnih Dakasnioah ali povacejik
Tujci.
5. j ulij a: t;viupa t Časti iz Trsta.
Pri Muuu : Cimiati iz Zagreba. — Ueilman iz Zidan, mosta. — Habe iz Kočevja. — Deu, Mali iz Tržiča. — Schu'er iz Krope. — Klein iz Trsta. — Polak iz Tržiča. — Breznikar iz Konjic. — Vidic iz Novega mesta. — Tavčar z Dolenjskega. — grof Pačo iz Ponoviča.
Pri .11 »ll^l: Packner iz Maribora. — Borner iz Dunaja. — Kuntara iz Zagreba. — Didič iz Idrijo.
— Mali iz Tržiča. — Grlinhiit iz Dunaja. — Polak iz TrBta. — RobIS z Dunaja.
U tu rli ▼ JLjublJtanl
od 2. do 4. julija: Marija Kotarjeva, črevljarska Boproga, 35 L, na hibi podtrebušnih organov. — Jan- Javornik, dete fabr. delavca, 8 dnij, na čeljustnem krču. — Pol. Breskvarjeva, ml ova, 27 1., na srčnem mrtudu. — Primož Košak, kajžar, 52 L na pljučnici. — Ana Dolničarjcva. delavsko dete, 6 1-, na oalabljenji močij.
	6 jalij*	
Izvirno telegrafično poročilo.1)		
Enotni drl« dolg v bankovcih	.   70 gld, 30	
Enotni drž. dolg v srebru	73 ,	75
	„	10
Akcije uirodno banko	981 „	—
Kreditne akcije ....	2!5 ,	25
	• HI ,	45
Napol. ........ C. k. cekin?.......	•     8 j,	88'/,
	.    5 -	23
Srebro	iro .	30
Za z a mase nje o 1 i i h zob
nij nobeno sredstvo prospesneje in boljše, nogo zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. U. 1'oppa naDunaji, v mostu, Bognerstrasse št. 2, katero si more vsaka osoba sama prav lehko in brezbolestno deti v otli zob, ki so potem trdo spriine z ostalimi škrbiujami in zobnim inesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša boločino.
Anatherin — voda za usta
od dr. J. (». 1'oppa, c. k. dvornega zobnoga zdravnika na Dunaji, v mestu, Boguergasse št. 2, jo najizvrstnejso sredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mosa, zobni knmon olušči, tor zabrani njegovo razširjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki so maje, očisti zobe in zobno meso vsili škodljivih t vari n. ubi ain pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkej rabi.
Anatherin — zolona pasta
od dr. J. U. 1'oppa. c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrh v tega podoli zobem belo-loskcčo barvo, ohrani, da so no pohabijo in okrepi zobno meso.
JJr. «7. G. JPoppov rastlinski zobni prah.
Zobe očisti tako, ako so rabi vsaki den, da no odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nogo tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (354—20)
V zalogi jo v I< j ubijani: pri Petri-čiČti in Pirkerju, Jos. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahru, F. M. S c 11111 i 11 n , E. Biršicu, v lokami; dalje v vseh lekarnah, parfumerijskih in galanterijskih zalogah mi Kranjskum.
Piccolijcva lekarna „k angelju".
Farmacijske specijalitete
4«al>i tri < o i i j;«.
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
{•raftek. Buljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dilteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za ći-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu hude gotovu prednost, vzlie vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 00 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje y pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvariu. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj ti gold. tiO kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč, holehueuiu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani žolodočni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljetije, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica HO kr.
Glycerin-Creme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej d.ijo prednost pred vsemi iiiiiivaliiiini vodami, lepotičjem in Lepoticniiu sredstvom, katera bo cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi pulver.   izkijueijivo iz vegeta-
btličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar so nahaja te pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega Ička je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil Bam na sebi, se bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti {»isiiiiiiiii povzetju. (132—51)
¥01
sicer de ne bo tako brž, pač pa se nam uže bliža čas žetve in
2W m I ac ve.
Mlatiči bodo dragi, to je gotovo, in se bodo vrh tega težko dobivali, žita pa bo, kakor kaže, muogo, in ker se samo ne »mlati, treba preskrbeti hi uže za časa dragih pripomočkov.   Taki pripomočki so
t'ovšt€' tittniititice »iti €ivelee9
pri katerih ima troje, k večjem Čvetero ljudi j. možkih ali žensk, opraviti, in katerih vsaka na dan 30 do 40 mernikov žita namlati.   Pri tem je zrnje nže očiđčeno plev, klasje do zadnjega zrnja omlačeno.
Teh mlatilnic je bilo lansko leto mnogo prodanih in kupci jih na vso moč hvalijo. Goniti in rabiti jih je prav lehko. Lansko leto so se prodajale po 13% .»o kr., letos pa je cena znižana na 115 gld. v Ljubljani.
Za to mislimo, da ne bo noben količkaj veči posestnik zamudil napraviti si  tako koristno mlatilnico; če pa je eden sam ne zmore, naj si jo napravijo po dva, trije, štirje, tudi cele vasi ali občine skup.   Da se OŽfl v enem letu splača, to je iz vsega tega gotovo vsakemu jasno.   Dajo se tudi za plačo v obrokih, t «-i drugi polJMkt in kmetijski stroji *.«■ lahko dobe1, ako hc naroč«1. Zaloga ročnih mlatilnic v Ljubljani je pri DebeVCU (231—3) v Gr&diicJ ob tržaški cesti, hiii. št. 57.
Is daj a Ulj in urednik Josip Jurčič.
Ladtnma in tisk -Narodne tiskarne*.