159
Naši dopisi.
Iz Dolenjskega 14. maja. (Svarilo pred sleparji.) Okoli Treb nj a in menda sploh po dolenjski strani se klati že več časa nek človek, okoli 26 do 30 let star, s polno Črno brado, velike postave in precej dobro gosposki oblečen, ki ai je za svoje žrtve posebno krčmar]e izbral. Iz Šmarje smo uže prej zvedeli, da se je pri krčmarjih postavljal za dacarja in pobiral dac od vina. Dne 11. t. m. pa je prišel v vas blizo Mirne peči in se pri krčmarjih izdajal za dacarskega pregledovalca (revidenta) ter si dal razkazati vse vino po kletih. Drugi dan, 12. t. m., je ravno tako delal v St. Petru pri Novem mestu. Denarja ni pobiral, menda zato ne, ker je bilo povsod dosti zadacanega vina, pa utegne Še kje prikazati se. Zato bodi tu javno svarjeno pred njim, ker, kakor sem zvedel, je to slepar, ki nima z dacam nič opraviti.
Dostavek vrednistva. Od tukajšnjega zakupa užit-ninskega davka smo zvedeli, da je tudi njemu uže znano o takih sleparjih. Zato nas je vodstvo prosilo, krčmar-jim naznaniti to le: Naj ne plačajo daca nikomur, ki jem ne d& tiskane pobotnice, na kateri je pritisnen viš njev(plav) kranjski orel; preglednik (revident) pa ne pride tako nikdar brez dacarja, temveč le ž njim. Kdor sam pride ali brez tu omenjenih pobotnic denar pobira, je slepar. To bodi povedano našim krčmarjem, da se bodo vedeli varovati denarne škode, to je: dvojnega plačila.
Z   Vrhnike 15. maja. —   Iz   našega   kraja pride le
redko kak dopis v Vaše cenjene „Novice".    In vendar
nismo   tu   tako   zapuščeni,   kakor   bi se po tem morda
utegnilo   soditi.    Čitalnica   naša   krepko   stoji,   čeravno
imamo tudi med seboj nekoliko še prav hudih nemčur-
jev  in   drugih,   ki nevede za njimi tavajo.    To kažejo
veselice, katare pogostoma napravljamo in ki so večidel
prav obilno obiskovane in živahne.    Tako veselico smo
imeli tudi včeraj, v nedeljo večer in kdor je bil pri nii,
gotovo   ne   bo   zabavljal.   V dokaj   prostorni   čitalnični
dvorani se je bilo   zbralo   tako   število udov in gostov,
da sojo komaj vsem stole   priskrbeli.    In ta veselica je
bila skoro brez programa, le podučno domače -berilo in
„tombola" je bilo naznanjeno, drugo so obljubili pridati
naši vrli pevci. In res, vse je šlo v najlepšem redu. Naši
pevci, čeravno jih ni veliko, so nam peli tako, da bi  se
lahko   pred večim in visim občinstvom pokazali.    Cel6
Hajdrihov težki zbor „Jadransko morje" so izvršili tako
sijajno,   da je   bilo   vse   navdušeno;   da   so jim druge
pesmi šle gladko iz pevskih grl, mi skoro ni treba ome-
njati. — Vmes je nastopil podpredsednik gosp. Jelov-šek mlajši in bral o dandanašnjih sleparijah, ki se godč pri raznih kupčijah z blagom in živežem na škodo kupovalcem. Berilo je bilo kaj mikavno, vse je poslušalo z največo pazljivostjo in izvedel je marsikdo kaj, česar prej ni vedel, kako je bil namreč s tem in onim osleparjen celć zdravju svojemu na škodo. — Ko so pevci še nekatere zapeli, se je pričela tombola, pri kateri je bila glavni dobitek („tombola") slika ranjcega dr. Jan, Bleiweisa vit Trsteniškega. pri g. Kol-manu kupljena; dobil jo je tukajšen delovodja in je bil prav vesel. — S tem pa veselica ni bila še končana, marveč mladina se je še nekoliko zavrtiia, pevci pa so vmes tudi še marsikatero zapeli, da je bilo vse zidane volje; še celo do napitnic smo prišli, ki so bile vse z glasnim navdušenjem sprejete. Da imamo take veselice, za to gre v prvi vrsti hvala zgoraj omenjenemu neu-trudljivemu, marljivemu in za narodni napredek VBe-skozi vnetemu podpredsedniku gosp. Jelovšeku mlajšemu, on je žila vsega tega gibanja. S to pohvalo pa — se ve da — ne stavimo nasaj predsednika gospoda Lenarčiča ali celo pevcev , ki so vsaki veselici še le prava zabela; konstatirano bodi le to, da se narodno življenje pri nas razvija po isti meri, po kateri propada nemškutarija, zavoljo katere je bila naša Vrhnika tako dolgo — in žalibog! ne brez vzroka — razupita pred svetom. Naj le pride zdaj kdo na Vrhniko v deseto ali enajsto šolo, — če druzega ne, vsaj narodnjaštva se bo naučil. — H koncu naj omenim le še to , da tudi naši nemškutarji zdaj ne hodijo več v „Kaffehaus", ampak prav pošteno v „kavarno", kjer visi slika našega ranjcega dr. Bleivveisa.
Iz Smlednika 15. maja. — Kmetijsko predavanje deželnega učitelja poljedelstva g. E. Kramarja bilo je jako dobro obiskano. Akoravno je ves dan deževalo, sešlo se je več ko 300 ljudi v veliki dvorani baron Lazzarini-jevega grada. Da se je toliko ljudstva udeležilo , gre v prvi vrsti hvala g. župniku Antonu Klemenu , g. kaplanu Karlinu in g. O. Prosen-u, župniku v Trbojah, kakor tudi jako priljubljenemu in za napredek kmetijstva vnetemu g. baronu Lazzarini-u, ki je prepustil v ta namen svojo krasno dvorano. Dalje gre vsa hvala g. županu Burgarju in nadučitelju g. Jireku. Po predavanji bila je v gradu splošna ljudska zabava, po kateri smo se jako zadovoljni razšli.
Iz Ljubljane. — „Trjaci" so tudi letos opravičili imć, v katerem stojć pri kmetovalcu Od nedelje z dež-jem pričenši imamo mrzlo, megleno vreme, še le danes se jame jasniti, a veter ne poneha. Da bi le slana ne bila kje kaj škodovala! Druzih novic ni, ne na političnem, ne na drugem polji.
—  (SolnČni m^ak) danes od 6. do poli 10. ure zjutraj se je zavoljo jasnega vremena lahko opazoval; kdor se je pa pripravil na velik mrak ali celo gosto temć, je zastonj čakal, ker poznalo se je toliko, da je solnčna luč bila kako uro nekoliko bolj  bleda.
— (Gosp. Franjo Ravnikar), deželni blagajnik in starosta ljubljanskega „Sokola", se je odpovedal zadnjemu častnemu mestu; „Sokol" ima jutri občni zbor, da si voli novega starosto. Odstop marljivega g. Ravnikarja obžalujejo vsi udje. — Kakor znano, je „Sokol" sklenil o Binkoštih obiskati brate Hrvate v Zagrebu, in da bi bila vdeležba obilna ia našega vrlega „Sokola" vredna , za to se zdaj vse pripravlja, za to se bo tudi nov starosta izbral.
—  (Imenovan) je za cirkniskega dekana častiti gospod Janez Porenta, sedanji prvi stolni kaplan V Ljubljani.
160
—    V Gorici izšla je knjižica z imenom: „Kratek navod, kako razumno izrejati sviloprejke". Spisal jo je Janez Bol le, vodja c. kr. poskuševališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici. Natisni! in založil Paternolli. — Nekaj teh knjižic razdelilo se bode tudi med učitelje.
—   (Ranibalsko.) V zadnji številki ljubljanskega „Wochenblatta" se nek divjaški pisec jezi nad pogrebom in kratkim nekrologom oni teden pokopanega Fr. Hlavke, ki je marsikaj slovenski pel in pisal. Ta nem-skutarska hijena pobira za njim vse , kar je Jsedaj bil ali ni bil. Konečno pa pristavi blizo to le: „Će se uže za takim človekom toliko piše, kak pogreb bo imel še le slovenski pisatelj in vrednik „Brenceljna"! Takim sklepom se ne da nič dodati, k večemu to, da so Indijanci , pa tudi stari Germani bili kanibalski, ker so iz čepinj svojih nasprotnikov — pili. Kakor se vidi, hoče „Wochenblattov" German (kali?) piti uže kar iz če-pinje še živega človeka.    Ali ne, gospod Sima?
— (Mestni živinozdravnik J. Kraft), po rodu Nemec, katerega je nemčurska večina mestnega starešinstva proti volji in vkljub ugovarjanju narodne manjšine predlanskim nastavila, jo je zdaj kar nenadoma popihal, in nihče ne vć, kam; mesto njegovo bode zdaj razpisano in upamo, da bo to službo dobil kak živinozdravnik, ki je tu posebno potrebnega slovenskega jezika zmožen.
fLš~ Knjižica „Anton Alojzij Wolf" je ravnokar prišla na svitlo in jo prodaja gospod pisatelj Ivan LavrenčiČ v semenišči št. 36 in Blaznikova tiskarna v Ljubljani po 45 kr.