170*-Ki>.j»;1 St. 52. V Gorici, 28. decembra 1888. „Sofi»" i*h»j«i v«»k petek in volib popoitiprejcmana ali v fiorici n.i Ann doSiliaiiR. V««? loto.....f. AM. Pol !eti\.......¦?.?< Cctvrt lew . . . . ,,11'. Pri osmauilih iu tako tudi pri „yo„ Itmicah" 8e placnje za uavadno tristop. no vrnto: 8 kr. fie se tiskn 1 krai 7 „ ,. „ ,,-',. ft „ „ m „ 3 „ Zavflfio firke po proatont Te&tiip SOČA Posameztre stcvilke Bf dobivajo po 8 kr. v tobaltarnicah na Staram trgu in y Nitnski aHci in v prodajalnici Q-. Likarja v SeraeniSkih ulicah h. hi. 10. Dopisi naj se pofiiljajo urednifitru. Via Mercato 12, naro&nina pa oprav-niStvu „8d8e", Via Seminario St. 10. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj so blagoyoljno fraukujejo. — Delalcem in drugim jiepremoiinim se naroLn|n« tnii%, akose oglasc pri oprariiistvn.* "Vabilo. Z danaSnjo §tevilko zvriili "siho osemnajsti tedaj svojega Ifsta ter stopimo prihodnji teden v devetnajsti. Pri tej priliki vabimo vse dose-danje gg. naroSnike, naj bi nam tudi v prihod-nje zvesti ostali ter narodnino poslali o pravem Lasuj. ObraSamo se pa tudi do takih rojakov, ki niso bili se v vrstab nasih naro6nikov, ter jjih vabimo, da bi blagovoljno pristopili, ter o-oglasili se za Sasa z naroSnino. „So5att stane za vse leto 4 gl. 40 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.» za Setrt leta 1 gl. 10 kr. — „So6in" program ostane dpsedanji ter se bo izvr§eval z veLjo ali manj§o spretnostjo v razmeri s pod-poro, katero bo list dobival od rojakov v du-snem in gniotnem oziru. Tudi do takih, ki niso in ne bodo.na§i naro6niki, obrafiamo se s pro-snjo, da bi nas podpirali v duSevnem delu, fcajti z zdru^eoimi moCmi se veliko doseSe. V sjogi je rood. Vpra&anje. t Dne 17. t. m„ vpraSal je drifovni poslaneo dr. Jos. vitez Tonkli v budgetnem a!i proracunskem odseku driavnegu zbora ministra Gavca, kako stojimo se aloveiiHkimi, hrvatskimi in italijanskimi paralolkami na aredajih Solah v jugnih degelah in z nizjim girana-zijem v Krajiji, o katerih se je u&i toliko in lo!ik:> prosilo, sklepalo, zahfcevalo in tudi obefiavalo, pa ne le izvrSilo. Ljubljanski „81ovencca psinesel je o tej stvari izviren dopis z Dunaja, ki slove tako: „1. V5e vec" let zaporedoraa §em stavii resoki-cijo, katera je bila sprejeta v tern vis. odseku in pa y celi vie. zbornici dr^avnega zbora, in tako tudi pri obravnavi prora&ina za 1888, v kaleri so je pozivala Tisoka vlada, da vpelje na e. kr. gimnazijah v Mari-boru, Ctlji in V Trstu s^ovensb; paralelke ua spadnji gimnaziji « slovenskim u6nim jezikom, v Qorici slo-veaske in laike paralelke, v Pazinu in oziroma na gimnaziji, ki se ima prenesti iz Pazina v Pulj, pa paralelke 8 hrvatskim ufinim jezikom. Dovoljujetn si lorej staviti vpralanje na njogovo vzvi§enost gosp. naudnega ministra: ffkaj je on v izvrSitev te resolu-cije Tze u6inil in kai misli §e uciniti ?u 2. Pri iati priliki sem vpraSal gosp. nau6nega ministra, ali ga je volja, naredbo, vsled katerft se inta raipiistiti spodoja gimnazija v Kianji, preklicati in tori'j to gimnazijo §o dalje oluaniti, in sem bil tudi oavbdel vse tehtne razloge, vsled katerih bi se morala rc^ena gimnazija obrauiti. Na to vprasanjo bil mi je torej odgovor, da ima ostati pri tem, da se razpnsti gimnazija v Kranji, da pa namcrava vlada t Ljubljani napraviti novo osarorazredoo giranazijo. Dosedaj pa se ni v tem oziru Se ni6esa slorilo, aupak os^aio je pri starera. N^dostatnosfei, ki so vsled tega naatale, so sedaj se hujse, knkor lanskega U-ta; Ijubljanska gimnazija itna lptou 908 uSencev, katere poujujft v 21 razredih 37 uSiteljev, med koterimi je nifi manje kakor 16 ^uplentov. Da pri takih raZmerali pouk trpi in t«peti mora, je umeviir\ ker jaden sam vodja ne" more svojega posla izvrse-rati, in da pomocni ucitelji toliko vspeba no dose-zajo, kolikor redoi ucitelji, piiznava vsak strokov-njak. Nvjna potteba, koj in vemudoma napraviti Lrugo gimnazijo, je dokazana. Ali pa kaLe ravno v Ljubljani se drugo gimnazijo napraviti in tarn neza-slisano fciumo uCeucev vsake vrste kupiditi, je dmgo vpraiauje. Meni se dozdeva, da je to nevarno u2e iz zdravetvenib ozirov in da mora nastati pomanj-kanje pripravnih stanovanj za ucence, in Bmelo trdim, da bi bilo bolje, ako bi se sedanja gimnazija v Kranji ne le ohranila, ampak 'dopolnila v osemraz-redno gimnazijo. Potem bi bilo Iepo atevilo udenaev v Krauji ib v Ljubljani bi ledaoja gimnazija ^do* itoyalx 6e bi pa vlada bo tela ostati pri svojern ^klepu in napraviti v Ljubljani Se drugo gimnazijo, kar bi se moralo neraudoma zgoditi, potem jo opozarjam, da bi se morala diuga gimnazija tako vrediti, da bi bili spodnji stirje razreii le sloveaski, na sedanji gimnaziji pa poleg nemSkih Se slovenbke paralelke, ke.r v prvem razredu je letos vpisanih 240 uSoncev, med katerimi je le okoli 40 Hemcev, za katete bi torej jedoa spodnja gimnazija zadostovala. VpraSam torej gosp. ministra, kaj ho5e v tem oziru uciniti? 3. S bvalo&iostjo priznavam, da je gospod minister na to, kar sem bil pti lanski obravnavi sprozil, zaukazal, da se je z letosnjim Solskim letom vpeljal na gimnaziji v Qorici prostoroljni pouk v risanju in petju, in veliko Stevilo vpisanih ucoacov je pt'ioa, da se je s to naredbo v obd* Suteni potrebi zadostilo. Opozarjam pa letos gosp. ministra na proste teLaje za nfienje laSkega jezika za Slovenee, in slo-venskega za Labe, katera pa nikakor ne zadostujeta sedanjim potrebam. Sedaj sta ta dva tecaja le dvo-razredna, toda tako, da se uoeuct t-prejemajo le vsako drugo leto. PrviS je pri tej osnovi napaka, da se u-cenci ne morejo vsako leto v ta tecojn vpisati, drugid je pa nemogode nautSiti se dobro bodisi kSkega, bo-disi, alov'enakega jezika v prekratki d6bi dveh let. ie'v absolutni d6bi je bilo za to bolje preskrbljeno, ker sta takrat ta te6aja obsegala po tri razrede, in sprejemali so se uoenci vsako leto; v treh Ietib je bilo vendar le mogo6e aauditt se precej dobro laSkega in plovenskega jezika. Poudarjati moram, da jo sedaj na GoriSkem potreba znanja tudi dezelaega jezika obce priznana, in da je torej recena tefiaja zopct tako osnovati, kakor je bilo to z"e prej, da se bodo mogli uoenci naufiiti tudi drugega de^tdnega jezika v po-rabo pri poslovanju v uradih in v javtiem zivljeDJi sploh, kar tudi pospeSuje mirno bivanje ene narod-nosti poleg druge. Zato priporo6am prav resno gosp. naucnemu rainistru, da vpelje na goriSki gimnaziji zopet pa tri-razredne tefiaje za ucenje la§kega jezika za slovenske, slovenskega pa za laske ufience, ter zaukaze. da se imajo sprejemati u6enci v ta tecaja vsako leto." Odgovor. V vecerni seji badgetoega odaeka dne 19. decembra odgovoril je minister Gav6 na vpra§anj-», katera mu je bil stavii dr. vitez Tonkli gtede sloveu-skih paralelk na srednjih Soiah v slovenskih po-krajinah in gled6 drugih Solskih zadev, ter prouzro61, da je naS zastopnik v nekaterih stvareh repliciral, to je odgovarjal na prejeti odgovor. V tej zadevi doSel je jjSodi" izvirm dopis z Dunaja, ki se glasi tako-le: „V v2eraSnji seji finanfinega odaeka odgovarjal . je nauenj minister na vpraSanja, ki jih jo atavil dr. Tonkli v prejSnji seji, blizu tako le: Glede resolu-cije, ki je bila lanskfga leta na piedlog poslanca dr. Tonkli-ja sprejeta v visokem odseku in v visoki zbornici zarad vpeljanja slovenskih paralelk na nekaterih gimnazijah v ju2nih df;2elah, moram pred vaem izrecl, da se dizim nadela, osnovafi j'b tako, da se ueenci na spodoji gimnaziji naucijo toliko nemSkega jezika, da se bndo mogli poducevati na viSih razredih v uemSkem jezika brcz skode za prad-pisani U8i»eh. Ceravuo se je uredba hlovenskih pa.;a* leik v Ljubljani dobro obneslu glede nauconj-i nem-Skega jezika, o eemer se je vlada prepiicala po svojem odposlancu v Ljubljano. vendar no kaze ?o istem kopitu tudi na vseh drugih gimnaz jah osno-vati za slovonske ufienee enake slovenslco paralelk;. Po zaoliSanju menenja dez. Solnkegi &veta za Stajarsko izdalo je na'ucuo mi'iisterstvo naredbo, vsled katere se "raiajo vpoljati Slovenske isualclke na gimnaziji v Mariboru s pri^etkom So'.skega leta 1889i90 tako, da se bodo podufevali neknreri prod-meti le v slovenskem, drugi pa (nnjbrze od treljega leta naprej) v nemSkem jeziku. Ob enem se ima terminologija v uemskem jeziku pri slovenskih pred-metih, in v slovenskem jeziku pri ncmSkih predme-tih poducevati, tako da se uoenci ua spodoji gimna* zjji Jebko nmbp obeb je^ikov, Za to gimnazijo pride na vrato gimnazija v Gorici, kjer je treba vpeljati zraven slovenskih paralelk za soveoske u6ence tudi laSke paralelke za ucVnce JaSke narodnosti. Ceravno je stvar v Gorici te^ja. vpeljejo se vendor tarn Blovontke in laSke paralelke, ce le mogoee s prifietkom Solskega leta 1889^90; &e bi pa to bilo nemogo6e za to dobo, pa za gotovo s priSetkom Solskegaleta 1890191. Kar se ti6e pa spodnje gimnazije v Kranju, bo ta gimnazija ne da reaktivirati (oiiviti); glede pa izredno velikega Stevila u6encev na gimnaziji v Ljubljani, se v Ljubljani napravi 6em prije fie ena gimnazija, in da se bo zV sedaj moglo vodstvo bolj uspesno pe$ati % nadzorovanjem poduka, poklieal se je Se drugi vodja v Ljubljano. Kar se tide pa te6ajev za prostovoljno podu-cevanje laSkega jezika za slovenske in slovenskega jezika za laSke u6enco na gimnaziji v Gorioi, bo on stvar pozvedaval in ustreze rade voljo zelji poalanca dr. Tonklija. Na to se je poslaneo dr. Tonkli zopet oglasil in govoril blizu tak6: ffNajpvej predlagam, naj se odgovor gosp. naud-nega ministra na moja vpraSanja zabelezi v zapisnik danafinje seje in sprejme v porofiilo na dri. zbor. Nadalje opozarjam vis. vlado, da se je bila 2e od pujSnjega nauSnega ministra izdala naredba ki je se v veljavi, p,» kateri bi se bile imele vpeljati pa* ralelke s hrva§kim ucnim jezikom v nizib razredih na gimnaziji v Pazinu, in da se to ni bilo zgodilo, kriyo je bilo edino le pomanjkanje prostorov. Sedaj hoce naucno ministerstvo to gimnazijo prenesti iz Patina v Pulj, po tem bi bilo postorov v Pazinu dovolj za samostalno ni2o gimnazijo s brvaikim ud-nim jezikom. Ker tudi obcina Pazin3ka za to prosi, in kor je ona velike denarne s5rtve storila za pri-pravo poalopja zi gimnazijo, vroce priporo6am gosp. mini-Jtru, uaj bi to 2"Ijo pazinskei obfiini izpolnil in tako lep korak sforil y izvrSeranju narodoe ravno-pravnosti v Istri. Glede nemske gimnazije, ki se ima v Pulji osnovati, priznavam, da je tam gimnazija sploh po-trebna; Ce bi imtla pa nehati cela gimnazija v Pazinu, in ce bi se tam ne osnovala ni2a gimnazija s hrvaskim udnim jezikom, bi se morale vpeljati pa hrvaske paralelke na gimnaziji v Puiju. Tudi sem ;disal, da puljsko mesto, ki je obe5alo 24 tis<>6 gold, podpore za refieno gimnazijo, je sta-vilo pogoj, da se ima vpeljati v Pulju na novi gimnaziji kot obligaten predmet za vse ucence laSki jezik; do je to istma, moram vis. vlado opozoriti, da je to pr;ti dolo5bi 5Usoa 19. ustanovnih zakoaor; vender pa bi ne imel ni<$ proti temu, da bi se le potem vpeljal poduk hrvaSkega jezika kot obligaten predmet za vse u<5once, ker po tem bi se tax u6enoi naucili obeli dezelnih jezikov, kar bi jim jako koriatilo pri njihovem prihodnjem poklicu in v javnem iivljeoju splob. Jaz bi Se vecjo 2eljo izrekel, to je, da bi se prenesel v Pulj tudi sedei skofijstva iz Poreda in pa okrozoe sodnije iz Rovinja, in da bi mesto Pulj postalo mi'tropola (glavno mesto) Istre. Kar »e pa tiLa spodnje gimnazije v Kranju, sem Se sedaj tega menenja, da bi bilo bolje, da bi se v Kranju ne le ohranila slovenska spodnja gimnazija, marvee Se raztegnila na viSo gimnazijo, ker po torn bi imela ta gimnazija toliko utancev, da bi v Ljubljani le ena gimnazija zadostovala. Ce pa bi imolo pri tem ostati, da se gimnazija v Kranju razpusti, potem je pad eujua potreba usta-noviti nemudoma Se eelo drug© gimnazijo Jv Lju-blfani, ker tako tam red ostati ne more brez velike skode za u6ne uspehp. Za ta sludaj moram priporocati vis. vladi, da vsaj oekako odskodi mesto Krauj za zgubo spodnje gimnazije s tem, da tam osnuje kako primemo obrtuo Solo. Gospod minister je na to odgovoril, da mesto Pulj ni stavilo za svojo podporo zgofaj navedeuega pogoja- —¦¦...... Dopisi. V Gorici, 27. decembra 1888. — (Bo arnica slovenske dekliSke Sole in otroskega vrta) dne 23. t. in. se je prav. dobro obnesla. Citalnitina dvo-rana je bila natlaie^o polna, da mnogim ni bilo ve5 mogoce dobiti proatora ni raed sedecim ni med sto-jecim obcmstvom. In to vkljubu vstopnini. Citalnioen odbor je skrbel za red in je bil vse tako pripravil, da ni bilo nitt najmanjsega nereda, c*a tudi je bilo preobilno otrok in obcinstva. Hvala mu t Program, ki je bil v zadnji BSo6i* obv*v]jen, vrsil so je izvrstno. Male pavke prepevale so svoje pesni tako neustraSeno, natancno in z oboatkom, k«-kor da bi bile doma, in ne na odru pred 500-600 ljudrai. Gospodicni voditeljici, ki je otroke pouceala, in c. g. katehetu, ki je pri tem aodeloval, vsa caat I — Deklamovali so mali otroci iz otroSkega vrta in deklioe iz Sole. Vse se je cadilo, da jim je slo tako gladko, kakor r>5enaS, ter hvalilo ncenke in ucite-ljice za njih trud. Odbrani sestavki bili so prav pri-raerni, veSinom navlaSfi za to eestavljeni po c\ g. katehetu in se enem gospodn detoljubu. -— Igra „Kjer Bog, tain miru, poalovenjena po 6. g. H. Z., igrala se jc prav dobro v splosno yadovoljnoat. Vi-delo 88 je, da otroci so se marljivo ucili svoje uloge, katere so spretnejae prinovedovali nego keduj odrasli diletantje. Hvala gospodicni voditeljici, Manji Jugovi, ki je otroke tako lepo pripravila in ki je vse lepo uredila. Pohvala, ki je donela ?«o dvorani, veljala je otrokom, pa tudi rediteljioi tako lepe veselic*. Najlepse za otroke bilo je bozi&io drevo. polno Ju&'c in raznih darov, ter razdelitev darov, ko jo bil program kon6an. Vai veseli spn jemali so otroci manj-8e iu veoje darove, ki so ae jim dajali, bodist igca-ce, jestvila ali obleka. Tudi v tem ozirn zaaluzl sol sko vodstvo vso pohvalo, kajti akrbelo je Se zdavna za potrebno blago, delo in — novce. Na kratko re-ceno: bilo je prav lepo. Slava! Iz Vipavske doline, dne is. dec. t. i. — (B e a e d a slovenakim k r c m a r j e m.) Letos se sploh cujejo toJbe, da ljudstvo ne more prodati svojega vinskega pridelka. Valed tega nastaja tu pa tarn uze potreba, da celo pomanjkanje. Kaj pa je temn vzrok ? Morda alaba vina ? Vi-aoka cena ? Nikakor ne 1 Imeli smo uze alabsa vioa in tudi drazja, vendar so se prodala. Res, da le-tosnje vino ni tako, kakersno je bilo vlansko; a v primeri z letino smemo reci, da je dobro. Kje t.ici tedaj vzrok? Kakor znano, letos jeimela lstrija mnogo grozd-ja. In ker je bilo po ceni, nakuju'li so si ga neki vinski trgovci. Vemo pa, da se s crnim istrskim grozdjem da vrio dobro petijotizirati, — in om9njeni kupcevalci so v tem tudi mojstri! Tako je v neka-terih krajih, posebno v mestu, naatalo na izobilje istrskega vina in petijota, ki izpodriva naso poiteoo, domaco kapljico! (Morda je kaj resnice na tem; ali od druge strani vemo, da letos sedobiva v Istri tudi naravno vino po taki ceni, za katero je skoro nemo-goce nspraviti petijot. Da zastaja domace vino, mora fmet: torej se druge uzroke. Ur.) Narodni krcmarji, nasi Slovenci, zdramite se! Eje je vasa prva dolznost? Gotovo da pri svojem bratu, svojem sodezelanu, svojem slovenskem kmetn. Saj tudi on vas podpira, zakaj bi tudi vi njega ne ?! S svojo nenarodno kopcijo z vinom zapirate svojemu Ijudstvu pot do krajcarjev, odtegujete mu pla&lo za krva^e njegove zulje, revezem jemljete koa izpred ust ter ga dajate raje bogatim ljudem, ki drtijo vas jezik, §ege, navade, narodoost, ki crtijo tudi vaio vero, — ki so vam le takrat prijaznj, kedar imajo dobiti gro§, — drngp,5e pa vselej nasprotni, sovrnzni! — S svojo nenarodno kapfljo potiskate kmeta v po-trebo in v stisko. Ta pa ga potem sili, da nastavi 8am svoje vino na prodaj, na tako zvano ftrifo". ~ Vidite, na ta naffin bodo ljadje pili svoje vino sa-mi, — a „judoveca — bote pili pa vi krcmarji sami! In skoraj prav bi vam to bilo ! — No, da pa do tega se pride, da ne bote trpeli vi, in da tudi kmet ne popije sam svojega pridelka, ampak da ga spravi v denar ter da bo a tem pomagal sebi in drugim (in tudi krcraarjem), — Btopite na noge, nafii alovenski narodni krcmarji, stopite na staro, bratsko, krisfcijansko pot ter knpujte dobre iu zdrave kapljice pri syojib. domadih ljudeb. Kedar pa zmanjka doma. potem idite drngam, — a ne narobel Podpsrajmo se drug drugega, skrbimo eden za drugega, kajti le potem se utrdimo, ukrepimo ter se vzmoftmo vrfiti sveti narodni program. Ako pa bo no aa par groSev umazane dob^karije oepili iii slabili svoje mofii, -* ako pojdemo tujcem, uie sedaj pre-mogofinim, na roke, — potem je nag prop id blizu,— nasprotnikova zmaga lahka I Krdmarji, nastopite drugo, — narodno pot! (A tudi pivci bi morali zahtevati rajii domac ko tuj pridelek, da bi se krcmarji ravnali po njib.). , Rodoljub. LokVe, 23. dec. — (InStal acija.) Advent je kristijanu Las tihega Sivljenja, poboinega premislje-vauja. Po mnogem hrupu prinesel je letoSnji advent tiho 2alovanje in premisljevanje posebno na Trnovo, ko se je tamkajsnji vikarij preselil na Lokve in je Trnovo oatalo za^asno brez lastnega duSnega pastirja. Tem vec veselja pa je prav ta advent prinesel na Lokve. Dne 20. t. m. prisel je namre5 na Lokve mlad, na duSnih in telesnih moceh cvrat duhovni paatir. Lokve so tako imenovana ceaarBka kuracija, ali seda-nji rod vendar ne pomiti, da bi bil tukaj inStaliran kurnt. Do lera 1737 so bile Lokve del cepovanske duhovuije, tedaj je ta kurnctjn dozivela a to let. Prav kakor za atoletnico dobila je lokvaraka duhovnija in-§taliranega kurata, pravega 2upnika, v veiiko vaaelje vaom dnhovnjanom. Voselje navdajalo je vse, posebno dano8, ko smo piMznovali slovesno umeSfieaje pie5a-stitega gosp.oda .laneza Klobovsa na dubovuijo sv. Antona puscavnika. Za slovesni sprejem in uredbo dana§nje alavno-sti 8tekIo ai je slavno oskrbnistvo c. k. erarskega gozda velike zasluge. Iskrena mu hvala! Vie nb 9. uri je zafelo dobajati ljudstvo. Proti 1C. uri so doSli 6c. gg. vikariji iz Cepnvana, Lokovca in Gorenje TrebuSe, kmalu potem povabljeni gospo->ljo od srozdncsra »skrbnistvii iz Gi>riee, 8 Trnovegn in z Lokvij. .'.'Kazalec na uri ae je pomakail na pel ednajate ur<», in zdajci nam strol mo^narjev naznani dohod u'^e te?.ko prifokovaoih dosfcojanatveoikov p. n. mousignora Fr. Avg. Kosute kunonika in deknna, in viiiokorodnega barona dvornega svetovalca Fr. Rechbacha. Posebna radost je zavladala mod puvablje-nimi gosti in mod ljudstvom, ko so videli, da velecenjena dostojanatvenika so niata uatrasila ni zimskega vre men a ni slabih in dolgib poti. Ugodno v tem obzitu pa je bilo to, da so vsaj ceste odprte, ker imamo anega toliko kot niS. Hitro se je uredila proc>3sija in vrlila ae je instalacijn po navadnom alovesnem ob-redu. Konec 8vojega jako primernega in spodbudaega govora je monsignor inStalator naznanil, da ravno u-mescani gospod zupnik bo ob ednem oskrboval vika-rijo na Trnovam, kjer bo vsako drugo nedeljo in ob praznikih bral drugo sv. maSo. Po dovrlenem cerkvenem opravilu sta blagovo-lila visokorodni g. baron dvorni svetovaiec kot za-stopnik viaoke c. k. vlade in monsignor dwkan kot poobla§cenec pred. kn. ordinarijata lupniku izrociti inventar cerkve in prebende. Konefino ae je lep krog povabljenih zbral -v jako okuano okincanej obednici, kjer je novi g.. iupnik avojim gostom skrbao in iz-borno poatregei. Opomnim naj Se, da pri poku sohlumbergerja se niao pozabile napitnioe, nevadne pri takej slavno-sti. Pa sumljivo vreme in dolga pot do doma je go-ste kmalu opomnila na slovo in odhod. Politidni razgled. Bo2i6ni prazniki donesli so nam vsaj zu-nanji mir, ker politikom in Sasnikom ni bilo mogo5e vznemirovati ubogo ljudstvo. Kaj se je med tem knhalo v kotlu, kjer naesajo evropski drzavniki, nas malo briga, ker nam ni §e znano ; dobrega ne priLakujemo, a za slabo je se vedno 6as. Med tern, ko je politika mirovala, obliajali so v cesarski dru^ini vesel dogodek. Nadvojvo-dinja Marija Valerija, cesarjeva mlajSa hcer, rojena 22. aprila 1868, zarodila se je z nad-vojvodo Francem Salratorjem, rojenim 21. av-gusta 1866. Ogerski primas, kardinal in nad§kof ostro-gouski Siraor, nameraval je sklicati zbor kato-liskih §kofov ogerskih ter prediagati jim, da bi se potegnili za svetno posest in oblast papeze-vo. Ministerski predsednik Tisza in §e vi§ji krogi uplivali so tako dolgo nauj, da je moral svoj namen opustiti. To kaze v dudnera svitu stanje katoliske cerkve na Ogerskem. Kraljevina srbska ima novo ustavo po smi-siu radikalcem. Kralj Milan je gospodar svojega liberalnega ministerstvaf a ne nkupsCine, v ka-teri imajo radikalci 475, iiberalci pa 91 glasov. Ker no6e kralj odpustiti liberalnega ministerstva in namestiti ga z radikalnim, raznaSala se je uze vest, da kralj odstopi ali pa da zacne v-staja; ali ta vest do zdaj se ni potrdila in morda se Se vse poravna, ker radikalci se ka-2ejo jako spravljivi. Zahvaijli so se kralju za ustavo ter zagotovili ga svoje zvestcbe. Kako dolgo bo to trpelo? Italijane pece, da na katoli^kih shodib raz-liib dr^av se zahteva- pape^u oekdanje svetpp posestvo. Crispi ministerski predsednik je pisal vladam, naj bi zabranjevale take shode in take izjave v svojih dezelah. Nekatere vlade ga slu-Sajo v tem, druge pa ne. V Rimu vriilq so se svecanosti v Cast Oberdanku in proti Avstriji. Francozi so v nevarnosti, da zgubijo veiiko denara, ki so ga posodili neki druzbi, da bi prerezala juzuo Ameriko od severne in spojila tako dve veliki morji, Odgteti denar je ie ves porabljen, a delo ni izvrSeno niti za polovico. V zbornici je ve!ik ravs in kavs. Domafie in razne vesti, GoriSka ditalnica hoLe kot slozna dru2ina obbajati Silvestrov ve^er s prosto zabavo broz dolo-cenega sporeda. Samo to vemo ze zdaj, da se bo predstavljala po Miroslavu Viiharju prosto predelana Saloigra „T o s e m b i 1 j a z", posneta iz kmeckega zivljenja; da se bodo peli zenski in melani zbori, da pride kak samospev na vrsto, spremljevan na glaao-vini, da se bode vec goapodi^in paskusila na citrah in da se vplcte med dnige toCke tudi kak koucorten komad na glasoviru. Na§i vrli diletantje naa ho5ejo to pot iznenaditi z razuo uSesuo paSo, — zato so zainolfiali, nasiove posameznim toCkam. Tem b > lje nas more mikati, da se ta vecer zberemo kot poino* Stevilua-'CltalniSna druzma. Po besedi bo tombola z iaztiovr.stniini dobitki in o polnoci slovo od starega leta iu pozdrav novemu. Kaj bo po polnoci, to naj-prt-j zvedava ml.idina ugane. Zafiotek zabavi ob d. uri, Hisrii gostilaicar boCe skibeti za dobro poatrezbo. Paralelke alt v3tri6uo razrede z dezotnims'-uti-itima jezikrma dobirao morda na gimnaztji v Gorici. To bi bilo prav in razumljivo; neumljivo je pa, kaj bi imeli potem opraviti nemSki razredi na nizji gim* uaziji. Izraed 40-50 dijakov, katere uavaja statistika kot Nemcc, jib jo komaj 15 do 20 pravifa Neracev, in to na vsem gimnazijil Da bi so radi teh napravile paralelke, se ne zdi ne vredno, ne potrebno, posebno ko ie zdj radi govore itaiijunnki ; Ce pa se imajo slovenski in italijanski dijaki siltti ali vabiti v ncmSke razrede, k fi«mu potem paralelke? Slovenski in ita-lijaiiski spodnji gimnazij brez ueinSkcga zado-stujeta v Gorjci popolnoma. Na Ajsovici blizu Gon'ce, kjer vzdtiuje go-ii§ko mestoj pfimorano po SoJaki postavi in po ukre-pih deielnega solskcga sveta, elovt nsko ljudsko Solo, prigodilo se jo zadnje doi nekaj nenavadnega. V sol-skem vita pcrezala je hudobna roka razuo sadno drevje in trte ter uzrocila skode za kakib 15 ali 16 goldinarjev. Vrhu tega naSli so na o-nem mestu, kjer se je Skoda godtla, 40 stopinj prod od solskega poslopja in u&teljevega atanovanja, dve dobro zaviti dinamitni patroni, {pripravljeni z nitro* glicerinom. Ali je bilo to uevai;no blajj zgubijeno ali navlas6 tje postavljono, se ne \6; govorica pripo-veduje marsikaj. Sre5a, da ae patroni niste vneli, ko an jih otroci naSli in stiakali; lahko bi se bila zgo-dila velika neareda. Arme Reisende (ubogi potniki) se imonujejo tuji Ijudje, ki nadlegujejo me§Catia s priBiljeoim be-racenjem. Kadar ne dobijo, kar zelijo, si pa sami po-magajo. Tako je nekdo oni tcden vzel p. u. gospodu mestoemu pisarju povrhno suknjo ter zastuvil jo v Mirou za 5 gl., ker mu ni hotel ali mogel pomagali. • Corriere" pravi, da so ti ljudjo vefiinom iz Ljubljana, Stajerske, Bavarsku in druzih nem§kih dezel. Iz iuie-nika onih 14 „potnikov,u katere je goriSka policija za praznike preskcbela z brezpla6no hrar.o, razvidi se, da je bil med nijmi Ie eden rojen Ljubljancan, a S t i r j e podauiki italijanskega kralja (iz Vidma, Ce-iada, Ampezzo in Mestre) ter eden Tr2a^ian. Izgnana sta bila dva: eden iz Cedada in edca iz Planine. Radodami doneski. Za deklisko Solo in otroiki vrt v Gorici sta darovala: GaSpar Likar|v Gorici 1 gl., Andrej Znidar6i5 v Gradnein 5 gl. Otro-skemuvrtu v Pevmi so podarili: Josip Kragelj, de-kan v Tolminu, 5 gl.; Josip IvanciC v Gorici za bo« iifinico 5 gl.; Andrej Kragelj v Gorici za bozic ja-boik; razui dibrotniki v hribih: fi^ola, krompirja, jabolk, suhib bfu§k in druzih j?stvil. Studemovski kuhiaji v Gorici je podarilJosip Kragelj, dekan v Tolminu, 5 gl.; Neimenovan dobrotuik 20 gK — Za bo^icnico otrokom dekliske sole in otroSkega vrta v Gorici so darovali: dr. Fr. K. 1 gl.; GaSpar Likar pisank, podobic in knjizic; goapodicna Serko v Gorici 1 gl.; monsignor Andrej Marusic 2 gl.; Ivan Jenko 1 gl.; Valentiu Kumar 1 gl,; Jooip Ivan-did 1 gl.; Jane/. Grbec 5 gl.; Franjo Feirtla 3 gl.; monsignor Josip Maru§ic 1 gl,; Josip Bajec 1 gl.; gospa Dekleva 2 gl,; Josip Culot 50 kr.; gospa Roj-ceva in gospodicna Gabrijela Doljakova jabolk ; v-stopnina k bozicnioi dala je 45 gl. PresrCua hvala y* sem inilosrCniia dobrotnikom. Drobn* novice. Buteve d r u i b e a v. M o h o r a doSle eo v Gorico to ydoi tor so dobivajo pri pover-ujeniku c\ g. Franc Zigomi, kaplanu na Placuti, v hi§i tik cerkve v dm j;em nadstronji. — ,,SIov. bcaho in podporno drustvo v Gorici" bo imelo v node-ljo 30. t. in. ob trek popoludrie v pritlifini dvovani Marzinijeve gostilne svoj letni obem zbor. DmStveniki so vabijo k obilni udelegbi. — Za devjnsko faro ponovil je prosujo pred. g. Joaip Sko&r; soprosilec C. g. Audrej Ferfolja je pa bajo svojo odtegnil. Zdaj bo najbrze konec. —• Kueza H o h e n 1 o h a", prija-telja visokih in uplivnih gospodov, nadlegujejo zdaj radi bodocega kateheta v Goviei. Lepa je|tudi ta! — Y A j d o vie" i n I imeli so 23. t. m. lepo boftcno sveeanost za Solske otroke, ki so izvrstoo pelt, igrali in deklamovali, za kar gre v prvi vrati hvala u&te-Ijici gospi Kersnikovi. K sklopu razdelili so so lepi in obilni darovi mod fiolsko mladino, ki jih je bila neizreceno vesela. — 20. t. m. umrl je Franc K r a-merschitz posestnik gostilne „K ogerski kroni" v Gorici. — C. pater B a n k i o h, drugbe Jezusove V Goriei, j© nevarno obolel. Kozice ali runje imajp Ijudje v hribih. posebno v BaSki dolinl. Zaneala jih je neka"ciganka, ki je sla dalje 6ez Petrovo brdo na Kranjsko. To bolezen do-bile so u2e vasi: Podmriec, Kneza, Grahovo, Obloke, StriiSce, Podbrdo, Lj»ibin in druge, in bati se je, da 86 bo bolezen se dalje Simla, ^e tudi uporablja go-sposka vsa sredstva, ki ho ji pri rokah. aPopotnikov" koledar za slovenske ufiitelje za navadno leto 1889 s popolnim Sematizmom (iine* inkoin) sulskih oblastnij, uSitelji§e\ Sjudskih sol in uclteljskega osebja po JuznoStirskem, Kranjskem, Pri-morskem in alovenskem delu KoroSkega po stanju v zaeetku solskega leta 1888/89, iz§el je te dni v Ma-riboru in se dobiva v platno vezau za 1 gl., po poSti 5 kr. vefi. Sestavil in zalo-zil ga je izdajatelj Miha Nerat, nadu&telj in „Popoinikova urednik v Mari-boru. pri katerem se koledar narocuje, kakor tudi v knjigarnah. Vipavska ditalniea bo im<>la eaBt, da zaene novo leto 8 plesom v proslavo g. Josipa Gorupa, za« cetuika mnogih ustanov, Vstopnina k piesu znaSa za OHebo; 1 gold. Pred plesom bo beseda z igro, govo-rora, deklama'sijo in roznimi peanirai. Vstop k besedi za osebo 30 kr., za obitclj 1 gl.; zafietek ob 7. uri. Slovenski listi za novo leto. Ko se bliza konec starega in zacetek novega leta, priporoeajo se listi prejSnjim uarodnikom ter vabijo, da bi so drugi pristopili. Pri tej priliki omeiijajo, koliko so ze storilt za nsrod, ter razlagajo, kako ho6ejo dalje postopati. Ker aasim fiitateljem niso na razpolago vsi slovenski listi, hucemo jioi posneti po nekoliko iz jvabil slo-veoskih poljti6nih I:.stov, da bodo videli, kako se lahko ista re6 pove z razliCnimi besedarai. „Slovenski Narod", najstar§i slovenski dnev-nik, pi§e: H koncu starega in jirifietku novega leta, ko wSlovenaki Naiod" piiCenja svoj XXII. tecaj, obra-iiatnc se do obfiinstva svojega s proSnjo, da nam je v novem letu isto tako zvesto, kakor doslei. Tudi mi ostanemo isti, kakor smo bili. ,Slovenski Narod1* kot glasilo nezavisno narodno stmnke, drzal se bode tudi v bodace narodnega progcama in kakor doslej stal na braoikn za narudne pravice. Skrbel bode za mno-govrstno vsebiub, za dobro clanko, v katerih se bodo razpravljala dnevna vpraSanja, ptina§«l bode izvitne dopise iz vseh slo?enskih pokrajin, pciobdeval pa tudi m« j dumafimi in ra-*nimi etvarmi muogo zanimivth in poucnih drobtin. Y podlistku pruke z novim letom jako lepa povest slavnega ruskega r>>manopisca G. P. Dani 1 evskega: „Rodbinski .spomini". Sicer pa je skrbljeno tudi za krojSe podlistke, katere bodemo zdaj pa zdaj prioboevali za potrebao pre* membo. nSlovenectt,njegot tekraec, pravi o tcj piiliki: Ob uaetopu novega leta prosimo vse dosodanje prijatelje na&ega lista, da nam ostanejo.zvesti se na-dalje in nam pridobivajo tudi novih mo6i, v duSev-nem kakor gmotnem oziru. Had list je zaduji cas Ttestransko vrlo nap.'edoval ter sega v vedno sirse narodtie kroge, kar nam dajo prepricaoje, da je hodil pravo pot, ko se je potegoval za blaginje nam rai-lega naroda na versko-narodni podlagi. Skrb nam bode, da list opopolnimo vedno bolj in bolj, kar bomo tern preje dosegli, iem veo delavnih prijatelji'V ae n»B oklene pri poMovalnom delovanju. Kar nam je bilo vodilo do zdaj, bode nam tudi zanaprej. Neu-etraseno bomo liodili pot, oznadeno ?bosedah: Vse za vero, dom in cesarja! Prizadevalisi bomo, da se vrne krSdanski dab naiih pradedov v vse druz-binske kroge; potegovali se bomo za pravice naroda, in Se zlasti, da postane slovenSSina povsod, kjer pre-biva naS rod, v ioli in v uradu jedoakopravna a dtu-gimi jeziki mogofine Avstrije. Ynemali bomo Slovenes k doaedauji zwstobi in udanosti do presvetlega via* darja in babsburske rodbine, ker le na tej podlagi more se v&peti k modi in slavi — drag! nam narod Biovenski. aNOViC©* le malodni Se in nNovioe decembra 1888. Rodbina Hausner. Javna zahvala. Podpisani Steje si v prijetno dolzno8t zahvaliti se najtopleje vsem p. n. gospodrun in gospem, ki so z razlicnimi darovi pripomogli, da se je mogio napra-viti tudi letos tuk. §. mladini in otroSkemu vrtu bo-zicao drevo. Se posebna zahvala izreka se tem potom visokorodnemu gospodu grofu Sigismundu Attemsu, grofici Matildi Atteras, blag. g. g. vodjama tuk. c. k. privil. papiruicc in njunima gospema, kakor tudi gg. velpposeslnikoma KocjanCicu in Klaniicu. K lepi slav-nosti pripomogli so tudi nukaten gori§ki trgovci kakor: Ziani, Hose, Musina, Clement, Likar z raznim blagom, katero so v ta namen darovali. Bog plati! V Podgori, 26. decembra 1888. Krajni Mski svet v Podgori. Javna zahvala. Vsem dragim prijateljem in znancem prerano umrlega moj.-ga preljubega soproga gospoda Franca firamerschita-a, ki so mu skazali zadnjo jSast s torn, da so ga spre-mili na potu k hladnerau grobu ali da so mu poda-rili krasnih vencev, zahvaljujo se ginjenega srea V GORICI, 22. decembra 1888. zalujo&a ANA vdova KRAMERSCHITZ. Oi St. 36. Eazglas. Dno 5. januvarija 1839 bode v ob5inskem uradu v Sozani od 10.-12. uro predpoludne javna drazba za oddnjo preOK>0CK34O€>Od I Lekarna Braunizer uvaia noposrodno njijlinojc zdrainiSko ribje olje z otokov Lofonden* To Hbje ojje j» n jbolje in najfineje vrste in (ditto spoaobno za. zdruTtiisko rabo. Ribje oJje, ki he prod»ja v leknrni Braunizer, more se /. testjo priporoiSnii kot mogoino zdravilo in liranilo v vsoh mrzJifnih boleznth, v katurih prevaguje Sibkost, kakor ausica, Skrofoli, ranirUein, gnitje kosty, tori po vratu, Sibkost prt otroeib. Najbolje zdraviio, ki vmfia mo5 pri okrevanji od tezkih bobiziiij, kakor ao lliaSttU »!i ?ro5inska bolezcn, milijarja, itd. itd S tem zdravniakim ribjim oljem, katero, predno h<* rastprodaja obeinatvn, se natanfno razkroji in i»reJfide v Icemidni delavnici mt»|e lefeame, pripravlja «e ribje olje z zeieznim prahom ter .... ribje olje z jodom in Jelczom. 0fT Najbolja gladila za zobc onemu, ki bo5( oh rani ti zdrave in lepe zobe ter dati ustom prikupljivo ayezest in prijeten dull. SflT" Prodaja di§av ali <1rog — komijskih in zdrav-niSkih izdelkor — zdravilnib posebno3tij — naravnih mi-neralnih voda — izdelkor za ranocelako zdrarljcnje ~ stvari a pro2negu gumija in vulkanizovane robe — pasov - iistilnih brizgalnio vsake vrste — proznih nogofic — zdravniakih mijlov itd. itd. int Samo v lekarni Braunizer ~w v Gorici, Franca Joiefft ceaia, Ster. 6. Harot'lla za deielo Izvrgljo se bftro« Prvo skladisfic. V Ragfelji st. 2/25. Dobil aem na veliko izbiro vse polno ^ oovih igrac za decke id doklice ter pre- *& mnoge novosti za bo2iLno drevo; velikan- **- "** ! ako zbirko Siiornjev in cevljov tudi z \ PI m dlako od znotraj v vsoh veiikostih, Vse po 1 ° -a taki ceni, da se ni bati tekmovanja od xs "S- nikogar. ... \& 3 jreav ubim 1 v RaStclji. —mmtmmm————— 111 ¦¦IwiiiMilll 11.....¦¦ l?sfilj> aaroceiift biago dobro apmljeaTTa poatnms pgaata i Visokor-astiti duliovScini prfporoCam bo vljudno podpisani v napravo cerk-venib posod in orodja iz cistega arebra, IriueS-kega arebra in iz medenine najnorejge oblike, kot itd. itd. po najnizji ceni. Zadovoljim goiovo VHafc ega naroonikaf bodisi da se delo prepusti raojemu ukv.su bodtsi da se mi je predlozil nafirt. Stare reci.popravim, ter jih v ognji pozlaHm in posrebrim. Cc. eg. naroStiiki naj mi blagovol<5 poslati iste nefrankovane. Teodor 8lal>aDja7 srebrar v Gorici, ulica Morelli stev. 17. ¦i Zelodene bolezni Bi bitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo 2elod6no zdraviio. Izbrati r raznih zolodCnih boloznih .zdraviio, kr.tero bi ˇ resnici odgovarjalo namunu, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajajo vsakovrstna taka zdravila. Vocji del ouih kapljio, izlivkov itd itd., ki se oznanjajo in priporofiajo obfiinsfcvu z visoko letooimi besedami, ni druzega ko prevan», pogosto se Skodljivi. Samo jeruzalemski balzam, uze davno ssnan po Bvoji priprosti sostavi in po ozivljajoci svoji modi na ielodcne zivco, ai je pridobii prednoat prod vsemi dra-gimi do zdaj znonimi pomocki, kav potrjuje njogova razprodaja, ki vedno raate. Ta balzam, bogat krepcajoce mofii kineSkega ra-barbara, koretiike, ki jo sploh znana po svojem pre-barnem uapebu, daje gotovo sredstro proti ielodcniaj alabostim, izfirajo5im iz nerednega prebavljanja. Zato se prlporofis, ko jesti ne diSi, proti neprijotni sapi, gojusu, rigauju, zabasanju, bemorojdalnim toiavam; pomaga tudi proti slatonici, glistam in boloznim v drobu. Steklcnica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Bovia, v KORMINU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C. Palisca. (j. C. GEBBER) v Ljubljani | pilporodA , svojo bogalo in raenovrstno zalogo \ siovenskih nioiitvcnih knjig, po jako uizkih oenah in razliSno vezanib, na primer I t papirju, v poi osnji pozlafiene, pOpolnonia v iisiiji , z zlato obrozo, v rujavem uanji okovane, dalje ve- zane v sloitovi kosti, v ponavejenom kriitalu. > La-I motu in pliau, s pozla^enimi vozli in s podobo t , sredi. Izdeluje pa jih tudi, kakorkoli zahtetajo 6aa- tiii nnroduiki. \ Kdor vzame vecje itcvilo knjiiio, dorolim mu , primerno zniianje ceno (rabat). Caatite narodiike proaim, naj se kar narar* I nost na mi obracujo. ICenik poMjem na Kahtevanje brozplaSno in franko. Dalje opozarjam svojc p. n. narocnike t in kapovulco, da ae ze nekoliko fasa prodajajo I in airijo med ljudstvoni alovenski inolitveniki, I ki niso na Kranjskrm priSli na svitlo, katerih . ni bpisal kak gospod duhovnik in ki tudi nimajo knezoSkofijskega potrjeuja. Na teh ! knjigah «i« dalje uabajajo tudi taki napitrf, kakor Jib imajo knjige, ki so v moji zalogi in fie celo trije razlifini naplsi, med tem ko ! je vsebina pri vsoh knjigah enaka. | + Dobivajo se po vseh knjigarnah. f Anion Potatzky ^ jPwilja niwilBo blip dotej apaTljina ii poitnina puiti! bo2i6no darilo. Narodna Knjiinica. I. zvezok. POBR ATIMI. Roman Spiaal dr. J. YoSojak. Slegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva ae v Ljubljani 7 „Narodni tie* katoi'4, v Gorici pri knj'gotrzoib. v GORICI. LE SREPI RASTELJA. Najbolje zalozeno skladiSce ziiHskih pletciiiu in ccvljev, igrac in lepoticij za bozic in novo leto, vseh najnovcj&h drustvejiih iger za nilado in staro. Velika zaloga siavno znanega papirja za eigarcte aJiB OBIITOS"" Najnizje cena Le sredi RaStelja. — Izdavatelj in od^ovurui uredoik: M* KOliSIC — Hilarijangka Tiskaroa v Gorwi