2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. marca 2013  Leto XXIII, št. 11 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 14. marca 2013 Porabje, 14. marca 2013 Mlajši iz vrtcov gorpoiskali sinčarsko šaulo tö STR. 2 »Če trbej, te ešče vse vraga napravim« STR. 6 Predstavitev Kardoševe knjige Vejte, ka pomeni »stoupiti na zavečo slejd«? Vsi tisti, steri smo bili 7. marciuša v Slovenskom daumi v Monoštri na predstavitvi knjige Štefana Kardoša z naslovom Zajčja sled/Zaveča slejd, smo leko med drügim tau tö zvedli od samoga pisatela. Knjigo, stera je bila vödana v zbirki Med Rabo in Muro, so dobili naročniki novin Porabje lani decembra kak božični knjižni dar vküper s Porabskim kalendarom. Kardoševo knjigo sta vödale založba Franc-Franc iz Murske Sobote pa Zveza Slovencov na Madžarskom. Založba Franc-Franc je nej dugo nazaj svetila 20-letnico svojoga delovanja, že 15 lejt pa z njimi vküper delamo pri Slovenski zvezi. Sad tauga sküpnoga dela je zbirka Med Rabo in Muro, v steroj, kak je pravo urednik (szerkesztő) Franci Just, smo v roke dobili tri porabske knjige tö (Karči Holec: Andovske prpovejsti, Francek Mukič: Garaboncijaš pa Vtrgnjene korenjé). Štefan Kardoš (ovak profesor na lendavski dvojezični srednji šauli) je v zadnji deseti lejtaj grato uspešni (sikeres) pisatelj. Z romanom Rizling polka (2007) je dobijo nagrado kresnik leta 2008. Ešče dva njegva romana - Sekstant, steroga so napisali vküper z Normo Bale pa Robertom Titanom Felixom in Pobočje sončnega griča – sta bila tö med petimi nomiranimi za nagrado kresnik. Staupiti na zavej čo slejd pomeni v Križevcaj na Goričkom - odtec je pisatelj doma - ka se tak zgibiš v gauški, ka nikak vö z njé ne najdeš, samo ojdiš kaulak pa kaulak, pa kak bi med tejm časom prejkodišo v nikši drugi, skrivnostni svejt. Gda pa nazaj prideš v te naš svejt, si cejlak ovakšen kak si bijo, si malo »čüdaški« (furcsa). Tak se je zgodilo 12 lejt staromi pojbiči na začetki romana, steroga kesnej najdemo kak vözraščenoga pesnika, steri išče višeši smisel žitka (az élet értelme). Zavolo tauga, ka ga v ednoj pijanoj družbi pri Balatoni (gde se pomejšata reči triatlon pa Trianon), vogrski malarge trno zbijejo, zgibi vekši tau svojoga spomina. Staromi bačini Amerikanci, steri se je naraudo v Betlehemi pa je živo v njegvoj vesi, je obečo, ka de ga pelo nazaj v Meriko, dapa bači Amerikanec je tau nej dočako. Zatok se je te pesnik sam odpravo v Betlehem, ka bi tam najšo, odkrivo mladost bačina Amerikanca. Gda nazaj pride v svojo rojstno ves, z brga Gregorina zagledne Balaton... Pisatelj Kardoš je svojo žmano – gučo je po križevsko – pripovejdanje ilustriro s tejm, ka je ništrne dele gorprešto iz knjige. Splača se potrüditi pa je prešteti. (Več o knjigaj pa avtorju v naši drugi novinaj.) Marijana Sukič Foto: K. Holec S pisatelom Štefanom Kardošom (s prave) se je pogučavo urednik Franci Just Za publiko so se zbrali mladi pa starejši tö Mlajši iz vrtcov gorpoiskali sinčarsko šaulo tö Kauli dva kedna po tistom, ka je števanovska Dvojezična osnovna šaula oprla svoje dveri pred mlajšami iz vrtcov, so Den oprejti dveri (nyílt nap) držali na vekšoj porabskoj, gorenjesinčarskoj šauli ranč tak. Na té den so pozvali mlajše iz vrtcov v Monoštri, v Sakalauvci, na Dolenjom pa Gorenjom Siniki, z njimi so prišle vzgojiteljice. Med najgir lidami pa smo najšli dosta mamic pa en par očov pa babic tö. Na Dvojezičnoj osnovnoj šauli Jožefa Košiča se zdaj vči 66 šaularov. Gostje pa so tistoga dopodneva oprvim gorpoiskali klas učencov prvoga razreda. Leranca Veronika Takács je vküper z mlajšami nutpokazala, kak se včijo na vöri madžarskoga gezika. Vöra je bila sploj moderna, vej so pa šaularge nücali interaktivno tablo, od šteri má sinčarska šaula pet. (Zavolo več uspešni natečajov je ustanova edna najbole opremleni šaul v mik-roregiji.) Učenci so gučali izštevanke pa pripovejsti tö, edno takšo o pisej pa somari pa so doj z interaktivne table šteli. S pomočjauv förtokov (predpasnikov) pa kijauk (kuhalnic) so zašpilali tau tö, kak je vertinja srmaka somara vözagnala s künje. Mlajši z vrtcov so vse tau gledali, zmejs pa eške kaj malali na papér tö. Po zanimivoj vöri so se gostje napautili po šauli, skoro v vsikši klas so nutpoglednili. Med starišami smo najšli takše, ka že majo mlajše na toj šauli. »Ge sem zadovolna s tauv šaulov, moje tretje dejte de se geseni tü začnilo včiti. Škonicke so dobri pa se nam vidi, ka je tak malo mlajšov po razredaj, ka se leko z njimi dosta spravlajo« - je povödala Sömenek Lászlóné z Dolenjoga Sinika. Edna od babic z Gorenjoga Sinika Magdolna Rogan je cüjdala: »Moj vnük de sé v šaulo odo, ge sem svojo snejo nagučala. Šaula je pauleg, dostakrat ge tö lek prejkpoglednem. Drügo je pa tau, ka je sploj gorzriktana, ka vsefelé škeri majo, ka do se na leki včili. Inda svejta nej tak na leki bilau...« Voditeli gorenjesinčarske šaule pa so pozvali mlajše pa stariše z Monoštra tö, depa takše, ka majo korenjé na Gorenjom Siniki. »Eden človek telko velá, kelko zna. S kem več gezikov nekak guči, tem bole de lado žitek. Dvojezični pouk je sploj dober, pa eške baukše je, ka se cüj nemški tö včijo« - je povödala mamica Ildiko Küzmič Fodor z Varaša. Vküpno srečanje se je dale pelalo s tem, ka je ravnatelica Ildiko Dončec Treiber gostom nutpokazala delo pa žitek na šauli. »Vöre se začnejo kisnej kak lani, zdaj morejo mlajši na 8.10 priti. Včijo se po mali skupinaj v držinskoj atmosferi, majo nauve stole pa stolice« - je povödala ravnatelica pa cüjdala, ka se mlajši informatiko že od 3. razreda dale včijo. Vozovnice za avtobus pa šaulske knige dobijo vsi šenki, leko pa nutstaupijo v vsefelé krožke (spejvanje, gledališče, folklora, informatika). Šaula, štere zidino so leta 2006 sploj gor-obnauvili, má dobre stike s partnerskimi ustanovami na drügoj strani grajnce. »Šaulari leko dejo na dosta izletov pa taborov v Slovenijo, kak sta na priliko zimska šaula na Rogli pa jezikovne počitnice v Pirani na slovenskom maurdji. Moramo pa znati, ka vse tau je samo tak leko, zavolo toga šaula leko eške gorostane, ka smo narodnostna pa dvojezična šaula. Tau moramo v mišlenji meti pa nej pozabiti, ka je tau več trüda za šaulare, za škonike, depa za stariše ranč tak. Mlajšam trbej gda pa gda pomagati. Vekši tau roditelov se je že k tomi cüjvzeu, moremo vsi vküper vöponücati mogaučnosti, ka tau ponüja« - je starišam raztomačila Ildiko Dončec Treiber pa eške povödala, ka majo vsi mlajši na šauli na keden 5 vör slovenskoga gezika, pa cuj eške predmete, štere se včijo v bejdvej gezikaj. Če bi nej dvojezičnosti bilau, bi se takša mala šaula prej nej mog-la gordržati. »V ausmom razredi mamo 5 mlajšov, té v leti vsi taodidejo. Té edenajset mlajšov, ka je gnes tü bilau - edna dekličina je betežna gratala – nej gvüšno, ka na našo šaulo pride. Mi računamo na 8-9, pa bi tomi sploj radi bili, ka je telko mlajšov, nad sesemdeset, že najmenje dvajsti lejt nej bilau na našoj šauli« - je kalkulerala ravnatelica. Na konci srečanja se je šaula mlajšam zavalila z malim darom, navzaučim pa je slovenski CD pa mlašečo revijo prejkdau predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, štera organizacija že od lanjskoga juliuša dale prejk má bejdvej porabski dvojezični šauli. Vüpajo se, vüpajmo se, ka do se na šaulaj eške dugo leko včili mlajši iz Porabja svoj materni gezik. -dm- Foto: Adrián Takács Mlajši gledajo pa poslüšajo, stariške ozajek Leranca Veronika Takács tomači interaktivno tablo Dvojezičnost je naša šansa – pravi ravnatelica »Navijači bolj povezani z igralci na terenu« NAČRT PROGRAMOV Zveze Slovencev na Madžarskem za leto 2013 V času pisanja tega članka je košarkarska ekipa iz Sombotela že odigrala zadnjo tekmo v rednem delu madžarskega prvenstva. Ker jim na zadnjem dvoboju za las ni uspelo premagati prvouvrščenega moštva iz Székesfehérvára, so se znašli na 7. mestu lestvice, kar pomeni, da jih čaka težka naloga v nadaljevanju prvenstva. Od začetka letošnjega januarja igra v sombotelski ekipi tudi 31-letni center iz Ljubljane Željko Zagorac, ki pa se je v otroških letih pripravljal za drugačno kariero. »Prva ljubezen do športa je bila povezana z nogometom, ki sem ga začel tudi trenirati. S tem športom sem se ukvarjal tri-štiri leta, nekako do svojega 14. leta. Bil sem pa za glavo višji od vseh in je bilo nekako celo logično, da preidem v košarkarske vode. Od takrat me ta žoga vse do danes spremlja na vsakem koraku« - pripoveduje slovenski igralec v fitnes-dvorani sombotelske Arene Savaria in dodaja: »Pri šestnajstih sem začel že zelo resno trenirati, prvo profesionalno pogodbo sem podpisal leto kasneje. Od takrat treniram redno, dvakrat na dan.« Letošnja je že Zagorčeva štirinajsta sezona, v vseh teh letih pa se mu je uspelo tudi uvrstiti v slovensko reprezentanco, kjer je igral za Slovenijo v Evropi in po svetu. »To je bil tudi moj cilj vse od malih selekcij, od pionirjev naprej mi je to uspevalo. Končno sem prišel tudi v člansko reprezentanco, s katero sem nastopil na svetovnem prvenstvu leta 2006 na Japonskem in na kvalifikacijah za olimpijske igre. To je nepopisljivo doživetje. Denar in profesionalna pogodba v klubih se ne da primerjati s tem. Kakor koli živimo od tega, je vseeno več igrati za reprezentanco, za grb lastne države« - poudarja košarkar. Željko Zagorac se je v več sezonah preizkusil na domačih tleh, bil je ocenjen kot velik talent, kakor pa pravi, ni dobil prave priložnosti. Zato se je z 21 leti podal v tujino in najprej začel igrati v Nemčiji. »Od tak-rat je bila stvar taka, da so me nekako bolj cenili zunaj kot doma, z dobrimi igrami sem napredoval. Želja pa mi je vsakič bila nekaj več. Najprej nemško, potem rusko prvenstvo, tudi turško, vmesni postaji pa na Poljskem in Češ-kem. Danes sem bliže dóma, ker ima družina prednost.« Slovenski košarkar, ki je visok 204 cm, v zadnjih časih ni našel kluba zase. Kakor pravi, trenutno uživa v Sombotelu, kjer se mu zdijo okolica in ljudje prijazni. »Sem mobilen, prilagajanje novemu okolju mi ne predstavlja problema. Tukaj v ekipi imamo dva Srba in so tudi drugi fantje od prvega do zadnjega odlični, kot igralci in seveda tudi kot ljudje« - je povedal Zagorac o soigralcih. Že kmalu po prihodu pa je opazil, da imajo madžarski navijači drugačen pristop h košarki kakor slovenski. »V tem kratkem obdobju sem imel priložnost spoznati, da so dvorane predvsem bolj polne kot v Sloveniji. Je pa tudi res, da je občinstvo bolj bučno, da so navijači nekako bolj povezani s samimi igralci na terenu kakor pa pri nas v Sloveniji« - potegne primerjavo Zagorac in opozarja na dodatno razliko: »Preden sem prišel, nisem ravno imel predstave o madžarski košarki. Samo kot mladinec sem nekoč nastopil v tej državi. Če pa primerjam, je fizično madžarska košarka izrazito močnejša od slovenske, je pa taktično na slabšem nivoju. Mislim pa, da ima vse predispozicije, infrastrukturo in podporo, da postane vse bolj kvalitetna liga v naslednjih letih.« Željko Zagorac ne igra na po-ložaju tradicionalnega centra, temveč bolj na poziciji štirice, kakor krilnega centra imenujejo v košarkarskem žargonu. »Letos sem dokazal tudi v madžarski ligi, da se lahko kosam celo z višjimi in močnejšimi od sebe« - še dodaja košarkar iz Slovenije, ki je na vsaki tekmi med boljšimi igralci sombotelskega moštva. V življenju profesionalnega športnika pa so prav tako stvari, ki so enako ali še bolj pomembne kakor kariera. »Nekatere stvari daš na stran, ki si jih prej mogoče več počel in daš prednost seveda družini. Doma imam majhnega otroka. Od tukaj ni noben problem skočiti do Ljubljane, ker je slabe tri ure stran. Lahko se obrnem, tudi če imam le pol dneva prostega časa. To mi daje dodatnega adrenalina, moči in energije, da stvari speljem še laže kot doslej.« Željko Zagorac, ki trenutno nosi številko 12 na svojem rumeno-črnem dresu, ima še vedno cilj odigrati nekaj sezon zunaj slovenskih meja. »Rad bi se dokazal v še boljši ligi. Na primer v Turčiji, ker mislim, da nisem pustil tistega, kar lahko pustim. Pripravljen sem, upam, da bom tudi zdrav, tako lahko odigram še 3-4 sezone v tujini.« -dm- 8. februar Slovenski kulturni praznik v gledališču v Monoštru v soorganizaciji DSS in ZSM 23. februar Občni zbor ZSM v Slovenskem domu v Monoštru 7. marec Predstavitev knjige Štefana Kardoša Zajčja sled 20. marec Srečanje z izbranimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci v okviru Bralne značke v soorganizaciji društva Bralna značka v Ljubljani in ZRSŠ v gledališču v Monoštru …marec Razpis fotografskega natečaja »To je moje Porabje« za osnovnošolce in dijake v Porabju 21. marec Predavanje Slavka Šeroda, predsednika Gobarskega društva Lisička Maribor, o gobah 27. marec Gledališki program za vrtce Monošter in Števanovci v Monoštru 27. april Koncert ob 20-letnici delovan a ljudskih pevk ZSM Monošter v Slovenskem domu … april Videofilm o porabskih deportirancih v prisilna delovna taborišča Junij Sodelovanje Športnega društva Slovenska ves na mednarodni prireditvi 37. srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji 22.-23. junij 44. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, katerega se bo udeležil MePZ Avgust Pavel Gornji Senik …junij Koncert v Slovenskem domu v Monoštru, nastopila bo Klarisa Jovanovič s spremljevalnim ansamblom Julij Jezikovne počitnice v Piranu za učence in dijake v soorganizaciji ZRSŠ Avgust 12. mednarodna likovna kolonija v Monoštru 11. - 17. avgust 43. mednarodna likovna kolonija mladih iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Porabja v Monoštru 7. september Porabski dan v Slovenskem domu, ki praznuje 15-letnico, v Monoštru; v okviru programa bo otroška fotorazstava in 13. mednarodni festival praženega krompirja ...september Mednarodni kolesarski maraton v soorganizaciji ŠDK Monošter 6. oktober Barve in radosti porabske jeseni November Otvoritev razstave ustvarjalcev XII. Mednarodne likovne kolonije v Monoštru, izdaja kataloga ... november Koncert ob 75.-letnici delovanja MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik v kulturnem domu na Gornjem Seniku 16. december Otvoritev likovne razstave v spomin na 8. obletnico smrti Jožeta Vilda v Slovenskem domu v Monoštru … december Božični koncert Izdaja Porabskega koledarja Izdaja zgoščenke Ljudskih pevcev ZSM Gornji Senik Vse leto različne razstave v Slovenskem domu v Monoštru ZSM si pridržuje pravice do sprememb načrtovanih programov Seje predsedstva in nadzorne komisije ZSM (februar, maj, avgust, november). Gyöngyi Bajzek Sekretarka ZSM Slovenski košarkar Željko Zagorac v sombotelskih vrstah OD SLOVENIJE… Primorska poje že 44 let Tretji folklorni večer na Cankovi Letošnja revija Primorska poje se je začela 1. marca na gradu Dobrovo in se bo končala 28. aprila v Nabrežini. Med tem časom se bo (se je) zvrstilo 32 koncertov po vsej Primorski, tako na slovenski kot na italijanski strani meje. Revijo Primorska poje organizirajo Javni sklad Republike Slovenike za kulturne dejavnosti, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. »Primorska ponovno poje! Štiriinštiridesedič! Tudi letos z glasovi dvestotih pevskih zborov, različnih sestavov, točno na pomlad kot vsako leto, mogočno, povezano od Trbiža do Milj od Trente do Slovenske Istre. Letos poje ponosno, v čast upornim kmetom s Tolminskega in njihovemu Puntu, poje odločno, v opozorilo in vzgled današnjim vodjem slovenskega naroda...,« je zapisal v brošuri prof. Anton Baloh, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, ki je na koncertu v Postojni 3. marca posebej pozdravil Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra. V svojem govoru je izpostavil dve zgodbi. Kot je povedal, v Puntu na Tolminskem leta 1713 je sodelovalo kakih 3000 kmetov, približno toliko kot nas poje na letošnji reviji Primorska poje. Takratne težke čase je povezal s sedanjimi težavami in političnim dogajanjem v Sloveniji. V drugi zgodbi smo lahko slišali, komu se lahko Prabci zahvalimo, da že drugo leto pojemo na Primorskem. Organizatorji revije Primorska poje so se namreč predlani obrnili za (tudi finančno) podporo na ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša, ki jih je sprejel. Finančne podpore sicer niso dobili (dobili so priporočilo za prošnjo na kulturno ministrstvo), jim je pa dr. Žekš predlagal, naj na revijo povabijo tudi kakšen porabski zbor, kajti na njej sodelujejo tudi Korošci, Primorci pa jo tudi organizirajo. Tako je potem Komorni zbor ZSM iz Monoštra lani lahko zapel »pod Triglavom« v Trenti na zaključni prireditvi revije, letos pa je nastopil v Postojni v družbi odličnih zborov iz Portoroža, Nove Gorice, Godoviča, Goč in Šmihela pri Pivki. Monoštrski zbor se je uspešno predstavil s štirimi priredbami ljudskih pesmi (Mihael Rožanc: Dober večer, Oskar Dev: Meglica, Zoltán Kodály: Esti dal in Karel Boštjančič: Kej b’ jes tebi dal) pod vodstvom Tomaža Kuharja. Marijana Sukič Foto: Adriana Furlan V soboto, 2. marciuša večer v 7-oj vöri se je zbralo vnaugo lüstva v Gasilskom daumi na Cankovi. Gnesden je že težko lüstvo vküpspraviti, liki Cankovčanom se je posrečilo. Nastopajočim tö dobro spadne, če vaščane zanima program tistoga večera. Veseli večer se je začno z domanjo folklorno skupino OŠ Cankova. Vse navzoče sta pozdravila povezovalca Frančiška in Hari, steriva sta v smej spravlala gledalce. Kak sta na oder staupila, sta se že korila pa sta včasin dobila velki aplauz. Ka bi župana nej pozabila, sta ga pozvala na oder, pa ma raztomačila, ka ne more vsigdar on prvi biti, zato naj lepau pozdravi nastopajoče pa gledalce. Gor je staupilo osem skupin, med njimi so bili Ljudski pevci Slovenske zveze z Gorenjoga Senika tö. Dosta različni plesov smo vidli: sotiš, šamarjanko, špic polko, pajeriša, zibenšrita, gorički valček itd. Publika je svoje dlani tö nej šparala, te pa nej čüda, te pa nej čüda, ka se je ode vse treso od plesalcov. Istina, ka je program dvej vöri držo, vidli smo mnogo lejpoga, zatok smo ranč nej vpamet vzeli, kak je cajt odišo. Vse tau vali gospau Hildo Vogrinčič pa Cankovčare, ka so dobri organizatorji. Želimo njim eške dosta lejpi prireditev. Vera Gašpar Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ostaja Državni zbor je na izredni seji sprejel novelo zakona o vladi, na podlagi katere naj bi mandatarka Alenka Bratušek, ki je bila 27. februarja izvoljena za predsednico vlade, do sredine marca zapolnila ministrska mesta. Koalicija strank SD, PS, DL in DeSUS predlaga, da bi imela njihova vlada dvanajst namesto sedanjih enajst ministrstev. Nova vlada namerava ministrstvo za kulturo ponovno osamosvojiti, ohranila bo tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter posledično ministra oziroma ministrico brez listnice, pristojno za to področje, čeprav je urad sprva nameravala priključiti novemu ministrstvu za kulturo, ministrsko funkcijo brez resorja pa odpraviti. Takšna namera je izzvala ostre odzive predvsem v Novi Sloveniji, katere predsednica Ljudmila Novak trenutno opravlja funkcijo ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede imen bodočih ministrov so v SD, DL, DeSUS in PS še skrivnostni, znano je le, da Bratuškova želi, da so v vladi vsi predsedniki strank, torej Igor Lukšič iz SD, Karl Erjavec iz DeSUS in Gregor Virant iz DL. Pahor obiskal Japonsko Predsednik republike Borut Pahor se je mudil na Japonskem, kjer se je v Tokiu srečal tudi z japonskim cesarjem Akihitom. Prvi dan obiska v deželi vzhajajočega sonca se je Pahor sestal s premierom Šinzom Abejem, s katerim sta govorila o možnostih poglobitve sodelovanja med državama, predvsem na področju gospodarstva. Slovenski predsednik, ki ga je spremljala 33-članska gospodarska delegacija, je nagovoril tudi udeležence seminarja o japonsko-slovenskem tehnološkem sodelovanju. Ob tem je poudaril, da je Slovenija, tako kot Japonska, zavezana trajnostnim razvojnim ciljem, še posebej glede trajne rabe in upravljanja naravnih virov in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Pozval je k razmisleku, da slovensko-japonsko sodelovanje na področju visokih tehnologij in pametnih skupnosti Slovenijo postavi v vlogo pametne regije, ki se lahko uporablja kot referenčna točka za skupne razvojne rešitve za druge trge v Evropi, na Japonskem in drugod po svetu. Ljudski pevci Slovenske zveze z Gorenjoga Senika na odri na Cankovi Komorni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem je zapel na postojnskem odru pod vodstvom Tomaža Kuharja Marta SEVER MAMIN KRÜJ Dosta dobroga se dobi küpiti, dosta sladkoga se pogej, vse sorte krüja nam ponüjajo ali od tej vsej je eden najbokši. Krüj, šteri se v krüšnoj peči spečej, Krüj, šteri se z rokami mesi, tou je krüj, šteri se pri ognji pečej, šteroga žerjavica zaneti. Tej krüj je naša mama mesila, da ga je v krbüle povalala, v toploj künji se je gibo, z velkin loparom ga v peč zdevala. Dišalo je celo dvorišče, da se je krüj v krüšnoj peči peko, komaj so deca čakali, ka se je odvrno, najbokši je bil od vsej drügi krujov. Gučali so: naše mame krüj je najbokši ali ne vemo kak dugo de leko pekla, njene roke so slabe, zdelane, zato zdaj sakšo drobtinico pogejmo, dokeč ga mamo. … DO MADŽARSKE Nova revija MOJA SLOVENIJA Nadnaslov ni povsem natančen, kajti Mojo Slovenijo smo že imeli, in sicer pred Slovenijo danes in po reviji Slovenija.svet, še prej, do leta 2005 je kar pol stoletja izhajala odlična Rodna gruda. Skupni namen publikacij različnih imen je informiranje Slovencev po svetu in v sosednjih državah, medtem ko so spremembe imena povezane z igro akatualne politike, ki v Sloveniji ni sposobna prenesti in ohraniti nečesa, čeprav dob-rega, kar je bilo le nekaj let ali desetletij prej, kajti Rodna gruda je izhajala kar pol stoletja in so jo poznali povsod, kjer živijo Slovenci, to pa so vsi kontinenti vse tja do Avstralije. Poudariti tudi kaže, da ima tiskana beseda še zmeraj pomembno vlogo, čeprav smo priče hitrega razvoja elektronskih komunikacij in medijev, ki tudi iz Slovenije segajo na vse konce sveta in od tam v domovino in prinašajo aktualne informacije. Izhajanje Slovenije danes se je končalo decembra 2012, ko je glavna in odgovorna urednica Blanka Markovič Kocen v poslovilni Uvodnik zapisala: »Žal se v Sloveniji ne moremo otresti miselnosti, da se mora z vsakim prihodom nove vlade vse, prav vse zamenjati... Želim si, da bi vas nove izdaje osrednje revije za Slovence v zamejstvu in po svetu prav tako razveseljevale...« Ko to pišem, je izšla prva, februarska številka Moje Slovenije, z nekoliko spremenjeno naslovnico, kot tista izpred dveh let, medtem ko je vsebinski in oblikovni koncept pretežno obržala. Po tem, kar so mi pripovedovali nekateri pozornejši bralci Moje Slovenije izpred dveh let, Slovenije danes in vnovične Moje Slovenije, so nad slednjo nekoliko razočarani, imajo pa tudi besede pohvale, in sicer za strani, namenjene učenju slovenščine. Slovenija danes se je zelo približala oblikovanju sodobnih revij, imela je nekatere rubrike, ki jih zdaj pogrešamo, predvsem Panoramo – kar bodo, denimo, nadomestile Novice iz sveta in domovine. Seveda lahko odgovorna urednica Karolina Vrtačnik pobude bralcev upošteva pri pripravljanju naslednjih revij, kar pomeni, da ni nič zamujenega, tako po vsebinski plati kot pri oblikovanju privlačne revije za Slovence zunaj meja domovine. Običajno je že tako, da morajo iziti vsaj tri do štiri številke, ko se pokaže jasnejša podoba podobne publikacije, pa še potlej ni konec sprememb, izpopolnjevanj in prilagajanj. Vsebina v Moji Sloveniji ni, kot rečeno, bistveno drugačna od Slovenije danes in prinaša daljše in krajše pogovore, poročila in druge novinarske zvrsti o življenju v Sloveniji, med slovenskimi izseljenci in med Slovenci v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madažarskem. V osrednjem pogovoru ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak poudarja nalogo izboljšanja odnosa Slovencev do rojakov na tujem, o načrtih v letu 2013 je tudi povedala: »Kar se je izkazalo za uspešno, bomo obdržali, denimo gospodarske konference. Pripravljamo pilotni projekt štipendiranja absolventov s pedagoško izobrazbo za sodelovanje pri različnih dejavnostih v Porabju... Pospešili bomo povezovanje med slovenskimi župani na obeh straneh meje in okrepili poročanje o uspešnih Slovencih na različnih področjih.« Kdo bo uresničeval te ali druge naloge, za zdaj ni znano, ker je v Sloveniji v nastajanju nova vlada. Tema meseca je v znamenju pesnika Franceta Prešerna in njegovega časa, v športni rubriki je predstavljena Tina Maze, v letošnji sezoni najboljša smučarka na svetu. Iz Porabja sta v prvi številki dva prispevka, in sicer daljša reportaža iz Andovec in zapis o Porabskem knjižnem daru 2013 – Branje, ne zgolj za zimske dni, iz življenja Slovencev na avstrijskem Štajerskem pa je objavljen portret umetniškega fotografa Branka Lenarta, tudi dolgoletnega predsednika Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. Prispevke lepo dopolnjujejo številne fotografije. Ernest Ružič Madžarska narodna banka ima novega guvernerja Madžarski premier Viktor Orbán je za novega guvernerja madžarske centralne banke imenoval dosedanjega gospodarskega ministra Györgya Matolcsyja. To je najavil 1. marca v t. i. petkovem radijskem intervjuju, isti dan popoldne je Matolcsy že odgovarjal pristojni komisiji parlamenta. Uradno je nastopil funkcijo s 4. marcem, ko ga je predsednik Madžarske imenoval za guvernerja Madžarske narodne banke. Sedeminpetdesetletni Matolcsy je na čelu madžarske centralne banke nasledil Andrása Simorja, ki se mu je iztekel mandat. Njegov šestletni mandat so zaznamovali pogosti spori z vlado premiera Orbána. Simor je vladajoči garnituri očital, da se vmešava v denarno politiko centralne banke in njeno neodvisnost. Gospodarsko ministrstvo je po odhodu Matolcsyja prevzel minister brez listnice Mihály Varga, ki je vodil pogajanja Madžarske z Mednarodnim denarnim skladom, v prvi Orbanovi vladi je bil tudi finančni minister. V zadnjih dveh letih je dobilo madžarsko državljanstvo 320 tisoč ljudi V letih 2011-2012 je na podlagi zakona o dvojnem državljanstvu zaprosilo za madžarsko državljanstvo več kot 360 tisoč ljudi, odobrenih je bilo 320.524 prošenj. Iz evropskih držav je za državljanstvo zaprosilo 181.418 ljudi, iz Severne Amerike 2.197, Južne Amerike 234, Ažije 981, Avstralije 327, Afrike 47 ljudi. V Evropi izstopata dve državi, in sicer Romunija, od koder je zaprosilo za državljanstvo po poenostavljenem postopku 125 tisoč ljudi, in Srbija, kjer so oddali 39 tisoč prošenj. V obeh državah živi številčna madžarska skupnost. Podpredsednik vlade Zsolt Semlyén, ki je odgovoren za nacionalno politiko, je izpostavil, da so zavrnili 1,5 odstotka prošenj, predvsem tiste, kjer vlagatelji sploh ne znajo madžarsko in se niti nočejo naučiti. zveza.hu »Če trbej, te ešče vse vraga napravim« Gnesden je že vsigdar menje tisti lidi, šteri se s tistim leko spravlajo, ka je veseli, ka je njigvi hobi, zato ka samo malo je tisti, šteri s tauga leko živejo. Zavolo tauga si te drügo delo poiščejo, pa s tejm se te tau tö pozabi, ka so oni radi delali. Peter Šerfec iz Ritkarovec je nej taši, on tö ranč tak delat odi kak drügi, dapa gda leko, gda malo časa ma, te je že v gauštja, podira, vövozi lejs, pa če trbej, te ga ešče gorzožaga, zato ka gater tö ma. Zvün tauga den nauč nika šrajfa pa popravla, dapa če trbej, te dvigalo tö napravi na prikaulico. - Peti, gda si z osnavno šaulov zgotauvo, kama si üšo se tadala včit, zato ka zdaj delaš kak carinik (vámos). »Gda sem skončo osnovno šaulo v Števanovci, potistim sem v gimnazijo odo v Monošter, gde sem iz slovenščine napravo izpit. Te sem ešče tak mislo, ka mo se tadala včijo za inženira. Zato sem se glaso v Győr na visoko šolo, gde sem pau leta študiro elektrotehniko, dapa tau je name nej trno brigalo, zato sem tau tak njau. Potejm sem doma starišom pomago, pa pri Endre Talaberi sem delo pau leta na žagi, gde smo zvün tauga eške v gauštja podirali pa vövozili lejs. Tam pri njem sem se navčo, kak trbej lejs goržagati, ka se je mena fejst povidlo. Pa nej samo tau, od podiranja, vožnje do žaganja, dočas ka iz lesa deske gratajo, tau cejlo vse sem rad delo.« - Tistoga reda si emo eden mali slovaški traktor TZ4K14B, s šterim si dostakrat telko drv pelo, ka ednoma velkoma traktora bi dojšlo, ka je zdaj z njim? »Tistoga več nejmam, zato ka sem ga audo. Srmaka sem tak dosta mantrau, dapa ka trbelo, vse sem tanapravo z njim. Zdaj enga »Rusa« mam, te je vekši pa močnejši, s tejm je že dosta lažejše delati, pa dosta več leko vözvozi kak s tistim malim traktorom.« - Ka si delo potistim, gda si več nej na žagi biu? »Leta 2000 sem v novini Vas Népe vido, ka carina išče delavce, pa dja sem se glaso. Tak sem te carinik grato, sprvoga smo tü na meji delali, dapa tau nej dugo držalo, zato ka smo v EU staupili, potistm pa te že tak nej bilau več kontrole na meji.« - Kak teba tau napamet priš-lo, ka ti carinik baudeš? »Dja sem delo isko, oni so delavce iskali, tak sem carinik grato. Mena je tau dobro bilau, zato ka dvanajset vör sem delo, drügi den sem pa fraj biu, pa sem leko v gauštji ali na žagi delo.« - Trbelo v kakšno šaulo odti? »Edno leto sem v Budimpešto odo, de sem srejdnjo izobrazbo daubo, pa te smo ešče na prakso odli, gde so nam nutpokazali, ka trbej gledati pri ednom tovornjaki, gda ga stavimo.« - Zdaj kama odiš delat, gde mate sedež? »Zdaj v Sombotel odim delat, dapa cejlo Železno županijo kontroliramo. Dapa bilau tak, ka sem v županijo Szabolcs-Szatmár-Bereg odo delat, potistim gda je tü več nej bila šengenska meja. V tistom časi so tam fejst cigarete švercali, carinikov je pa malo bilau, tak smo te mi odtec njij vöpomogli. Te je tak bilau, ka štiri dni smo tam bili, štiri dni pa doma.« - Pri tejm, ka si delo kak carinik, küpo si eden gater, pa si doma žago. Zaka je tau teba tak potrejbno bilau? »Kak sem že pravo, mena se je tau vidlo, pa z lesaum sem furt rad delo. Ešče gnesden žagam na njej, če koma kakšni lejs trbej. Istino, zdaj že bola samo na mobilni žagi delava z ednim padašom, šteroma se je tau tö povidlo, pa si go je küpo. Tak ka nej sem sam, šteroma se ta meštrija tak fejst vidi.« - Dosta mata za žagati? »Zdaj dosta dela nega, dapa malo zato vsigdar nika piliva. Prvin bilau tak, ka je telko lesa doma bilau, ka sem nej vö z dvorišča vido, dapa pomalek sem vse gorzrezo.« - Zvün tauga ti se ešče z noji (strucc) tö spravlaš, tau nejmalo brigo si zaka nase vzejo? »Ešče gnesden je mam, zato ka tau je zame hobi. Dosta brige z njimi nejmam, samo telko, ka je polagati trbej, istino, haska tö nej, dapa ne držim je za volo tauga. Zvün tauga sem činčile tö emo, zdaj je več nejman, dapa mam ešče dvej birke (ovce). Te najbola zato mam, ka se pasejo pa etak tisti tau, kama so nutrazagrajene, nej trbej kositi.« - Zvün tauga, ka z lesaum delaš, tak sem čüjo, ka si ti taši mojster za vse. Delo si doma prikaulice, dvigalo, dapa bilau tak, ka si kučo zido. Gde si se tau vse ti vönavčo? »Moj oča je tü rad s tašim delo, pa vejn sem tau od njega erbo. Zato sem pa prikaulico z dvigalom, ka lejs vövozimo, tö doma napravo. Više mi je bilau, ka telko lesa smo mogli vsigdar zdigavati. Nej bilau tak leko delo, dapa zato sva napravla z Endrenom Talaberom. V več mejstaj sem odo pa sem gledo, kak je napravleno dvigalo na drugi prikaulici, pa te gnauk sva samo vcuj stanila pa sva ga naprajla. Müva, če z Endrenom vcujstaneva, te ešče vraga napraviva, tašo pri nas nega, ka ne more naprajti.« - Dje tašo, na koj bi ti tau pravo, ka tau ne znaš naprajti? »Mislim, ka nega, sploj pa zdaj, gda na interneti vse leko najde pa pogledne, kak se dela. Če človek kaj ške naprajti, tisto se leko napravi, samo volau moraš meti za tau.« - Peter, spomnim se, ka gnauk-svejta na Verici si ti organiziro disko, šteri je tistoga reda fejst irašan biu. »Te sem v štrti razred odo v gimnaziji, pa s sošolci smo si vözmislili, ka disko napravimo na Verici v kulturnom daumi. Dobra ideja je bila, zato ka je fejst šlau, ešče iz Varaša je vöodla mladina, zato ka zanje smo meli naraučeno eden velki autobus, šteri je vö pa nazaj domau odpelo. Dostakrat je telko lidi bilau, ka dvakrat je mogo titi v Varaš po njij. Tau je eden čas tak šlau, samo sledkar se je tau vaščanom nej vidlo, zato ka velka larma bila. Te smo v Varaši naprajli te disko, dapa tam je več nej šlau, zato smo ga pa taknjali.« - Nikdar si nej zmišlavo natejm, ka ti vö z vesi odideš, v Varaš ali nikam inan, zato ka nej dosta mladi je ostalo doma? »Prijateljico v Somboteli mam, dapa mena se tam ne vidi, mena se bola vidi tü v tauj maloj vesi. Leko, ka v varaši je lakejšo življenje, dapa na vesi je pa po mojem dosta lepše.« - Ti vsigdar nika zmišlavaš, vöovadiš kakšne nauve ideje maš? »Potejm ranč kak do tejga mau, z lesaum škem delati tadala, sploj pa zdaj, gda že skur vsakše fele mašine mam«. - Zaka tebe lejs tak fejst vleče, ka ti tak rad z lesaum delaš? »Leko povejm, ka sem v gauštji gorraso, pa zato, ka z lesaum delati je lejpo delo. Nega ešče ednoga tašoga materiala, šteroga bi na telko vse leko goraponücali kak lejs. Brezi lesa bi ranč živeti nej mogli, zato ka bi nej bilau oksigena.« Karči Holec Peter Šerfec Peti se dostakrat najde v nevarnom položaji. Na debli stare drejve z motorno žago STARI AUTO TAM ZA BAUTO »To je moje Porabje« fotografski natečaj Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. V okviru Porabskega dneva, ki se bo odvijal 7. septembra 2013 v Monoštru, razpisuje Zveza Slovencev na Madžarskem fotografski natečaj z naslovom „To je moje Porabje”. Tema foto natečaja je vse, kar tebi pomeni Porabje. Na natečaju lahko sodelujete osnovnošolci in srednješolci ter vsi, ki imate veselje do fotografiranja. Sodelujoči na natečaju bodo razvrščeni v dve kategoriji. Iz obeh kategorij bomo izbrali 3 najboljše fotografije, ki jih bomo nagradili. POGOJI ZA ODDAJO FOTOGRAFIJ • Fotografija mora biti posneta na območju Porabja (ob poslani fotografiji morajo biti navedeni kraj in datum posnetka ter naslov fotografije). • Fotografija ne sme biti posneta pred več kot enim letom. • Fotografija je lahko posneta v barvni ali črno-beli tehniki in mora biti v JPG formatu, (1600x1200 svetlobnih točk pixlov). • Vsak posameznik lahko odda največ tri fotografije. Avtorji dovoljujejo organizatorju, da oddane fotografije uporablja za nekomercialne namene v svojih materialih oziroma na razstavi v Slovenskem domu. Izbrane fotografije bodo razstavljene na Porabskem dnevu 7. septembra 2013 v razstavnem prostoru Slovenskega doma. Sodelujoči se na natečaj lahko prijavijo preko elektronske pošte: gyongyi.bajzek@freemail.hu Obrazec za prijavo je priložen. Prijave in fotografije pošljite do 5. avgusta 2013. Lubi moj, luba moja Prvi vert staroga avtona Luigi, Lujzek ga je že tretjo leto emo rad, kak eške nikoga. Na, mama pa ata se tü ne šteta. Tou z autonon je ovakša lübezen. Depa, dun je v njegvi žitek prišla eške ena druga lübezen. Zvala se je Silvija. Ta Silvija je skur njegva sousedica bila. Na, tam prejk poštije je v bauti od svojga ate krüj odavala. Tam so vse fejle krüja pekli. Dugi krüj, kusti, kraugeu, kiklati pa gibati se je najšo pri nji. Naš Lujzek je najraj djo mali kolač z orejami. Té njemi je najbole žmani biu. Vsikši drugi den je stoupo nut v bauto s krüjom. Pa vsikši drugi den njemi je Silvija odala ranč takši krüj, ka je njemi najbole žmani biu. Prišo je den, samo tak je prišo, Silvija njemi tada njegvi krüj. Nikšne pejneze je nej prosila, nika je nej prajla. Samo ga je na velki gledala. Steri se v tou razmejmo, vejmo, Silvija se je zalübila v Luigija, Lujzeka. Pomalek je Silvija tö vejdla, kak je z njou gé. Kak je Lujzek nej na njegvo vöro prišo v bauto, že go je nika pri srcej stiskavalo. Luigi, Lujzek pa je njene velke ouči, njena rdeča lica nikak nej vpamet vzeu. Vse takšo je trpelo dva ali pa tri mejsece. Bole so Silviji bile velke oči pa rdeča lica, menje je Lujzeki tou na pamet prišlo. Ženske pa kak ženske! Silviji so té njegve slepe oči više prišle. Prajla si je, ka nika trbej naprajti. »Luigi, bi me kakšen den pelo malo koulakvrat s svojim autonom,« se njemi je mujsala. »Silvija, vejš, ka leko. Gda škeš pa gda povejš, tak bou,« je biu Luigi, Lujzek trno vesejli. Kak bi nej biu? Vej pa njegvi lejpi auto leko takšno lejpo deklo koulak pela. Silviji je srce popejvalo. Brodila si je, ka se una njemi ranč tak vidi. Kuman, kuman je strpela, ka njiva den pride. Gvüšna je bila v tou, ka se una njemi tö nebesko vidi. Malo je falilo, ka bi svojmi ati nej vöskričala: »Ata, Luigi de moj pa ja košta, ka košta!« Depa, neje vö skričala. Tou svojo srečo je vsebe nut zaprla pa čakala. Dun se je včakala. Lujzek je že zdavnik zgotouvo z delom. Silvija je eške zapejrala bauto. Un je z autonom že čako. Kak je eške zdaj popejvalo njeno srcej. Skur kak ftič je letejla ta do njega. Že njemi je škela prajti, kama ta se pelala. Kama si želej titi. Skur bi že prajla, depa … Depa! »Silvija, skrb mej! Prva nut v moj auto noge deješ, si cipele spucaj,« go je lepou proso. Silvija je naprajla, kak je škeu. »Silvija, tvoj kaput je čisti gé? Rejsan nej bi rad, ka mi kaj zgrdiš. Silvija, nej se tak na žmetni dola sesti, leko kaj spotereš.« Luigi, Lujzek je eške nej z autonom z mesta šou, že je pou vöre Silvijo na red gemau. Njene velke svekle ouči so kmične gratale, lica pa blejda. Samo nagnouk je gora stanola pa vö iz autona odišla. Nika je nej prajla, neje vznak poglednola. Že je vejdla, kak je gé z Lujzekom. Un bola auto rad ma, kak pa bi leko njou emo rad. Una je njega eške tadale rada mejla, depa, samo tisti den, gda je krü prišo küpit. Miki Roš FOTOGRAFSKI NATEČAJ »TO JE MOJE PORABJE« PRIJAVA OSEBNI PODATKI Ime in priimek avtorja: Naslov avtorja: Prosim podčrtaj, v katero kategorijo spadaš: Osnovnošolci Dijaki in odrasli PODATKI O FOTOGRAFIJI Prosimo, oštevilčite vsako fotografijo!!! 1.fografija 2. fotografija 3. fotografija Kraj in datum posnetka Naslov fotografije Mostovi na meji PETEK, 15.03.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.00 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 16.30 BIZGECI, RIS., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 MOJA SOBA: ŽIGA – NOGOMETAŠ, 18.30 RISANKA, 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 15.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.00 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN MARKO MUNIH, 12.55 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.05 OSMI DAN, 15.50 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.35 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 20.30 ČLOVEK Z OTOKA FLORES ALI ZGODBA O ZADNJIH HOBITIH, DOK. ODD., 21.20 MIRANDA, ANG. NAN., 21.50 SAMOHRANILEC, ANG. NAD., 22.45 ADŽAMI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 16.03.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: KRUH, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM REGRAT, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.35 BIBA SE GIBA, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ: VESOLJE, 8.20 KULTURNI BRLOG, 8.25 OPRAVILA: JESSAJA GRADI LETALO, 8.30 VELIKI STROJI: TRAKTOR Z BALIRKO, 8.35 RIBIČ PEPE, NANIZANKA ZA OTROKE, 8.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 BUKVOŽER, OTR. ODD., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 INFODROM, 10.15 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 11.20 ČAROBNO POTOVANJE V AFRIKO, ŠP. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.55 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 15.50 ZDRAVJE SLOVENCEV: DEMENCA, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 LEDENA ZEMLJA: JESEN, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 LUNA, ANG. FILM, 23.05 POROČILA, 23.40 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.30 LEDENA ZEMLJA, DOK. SER., 1.15 OZARE, 1.20 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SOBOTA, 16.03.2013, II. SPORED TVS 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE - KVALIFIKACIJE, 8.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 15.05 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 16.50 SLOVENCI V ITALIJI, 17.25 DVANAJST: GORAN STEFANOVSKI, 18.25 UMETNOST IGRE, 18.55 OSMI DAN, 19.30 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 23.30 NAJBOLJŠI FESTIVALI, 0.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.55 NA LEPŠE, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 17.03.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.15 MOJ OČE BARIŠNIKOV, RUSKI FILM, 17.00 POROČILA, 17.15 DEKAMERON: O SODNIKU S KOLEDARJEM, NANIZANKA, 17.50 IGRALCI BREZ MASKE - JERICA MRZEL, 18.25 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 21.00 PISATELJ IN MESTO: DRAGO JANČAR, GOST EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE MARIBOR 2012, DOK. FILM, 21.50 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 22.25 POROČILA, 22.55 LUTHER, ANG. NAD., 23.50 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 17.03.2013, II. SPORED TVS 6.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE, 8.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.30 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.00 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.45 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 18.45 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: FINALE, 20.45 ŽREBANJE LOTA, 20.50 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 21.45 PRELOMNI ZGODOVINSKI DNEVI: BEG LUDVIKA XVI., DOK. SER., 2 23.20 AMELIA, KRATKI FILM, 23.40 SAMO ŠE EN OBRAT, KRATKA TV-IGRA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 18.03.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.30 IZ POPOTNE TORBE: DRESURA, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 NOČKO: H.C.ANDERSEN: RAJSKI VRT, OTR. SER., 11.00 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 11.30 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FRAČJI DOL, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: VESOLJE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 NA LEPŠE, 15.30 PISATELJ IN MESTO: DRAGO JANČAR, GOST EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE MARIBOR 2012, DOK. FILM, 16.30 ČLOVEK Z OTOKA FLORES ALI ZGODBA O ZADNJIH HOBITIH, DOK. ODD., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: FIZIK IN METEOROLOG, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: SHIRLEY, ANGLEŠKI FILM, 21.10 KAČJEREPKIN BRLOG, FRANCOSKA MINI-SERIJA, 22.50 RAZRED ZASE: DRUŽABNO ŽIVLJENJE NA INTERNETU, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 19.03.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA OTROKE, 10.30 KULTURNI BRLOG, 10.35 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO ENA PRVIČ PO SOČI, 11.00 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ROGOZ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.05 HARMONIJE EVROPE: ŠVEDSKA, 11.20 PODGANA NA KROVU, KRATKI FILM, 11.35 POD KLOBUKOM, 12.20 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.10 ELI IN FANI, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE, NAN. ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 VSE O ROZI, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 JAZ SEM JANEZ JANŠA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PISATELJ IN MESTO: DRAGO JANČAR, GOST EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE MARIBOR 2012, DOK. FILM, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 19.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 15.35 GLASNIK, 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.45 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 17.30 SPREJEM SLOVENSKIH SMUČARSKIH JUNAKOV, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 ČUDEŽNI ŠTIRJE LETNI ČASI, DOK. ODD., 21.20 VERDIJEVO LETO - OPERNE ARIJE, 21.30 LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM, AM. FILM, 23.35 TOČKA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 20.03.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, NANIZANKA ZA OTROKE, 10.30 ZLATKO ZAKLADKO: POD HRASTOVCEM, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 11.15 IMPRO TV: OTA ROŠ IN ROK KUNAVER, 12.00 JAZ SEM JANEZ JANŠA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 PUJSA PEPA: ZABAVA Z ODPADKI, RIS., 15.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.40 NELI IN CEZAR: GLASOVI V TEMI, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: ŽENSKA Z ZLOMLJENIM NOSOM, SRBSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 DVANAJST: GARI KASPAROV, 0.45 TURBULENCA, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SREDA, 20.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.50 IGRALCI BREZ MASKE - JERICA MRZEL, 14.20 IGRALCI TUDI POJEJO, 14.40 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 15.20 EVROPSKI MAGAZIN, 15.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.45 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 RAGTIME, AM. FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 21.03.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.30 MOJA SOBA: ŽIGA - NOGOMETAŠ, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 EZOPOVO GLEDALIŠČE: BORUT GOLJUFA - OSEL IN SOL, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 21.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 12.30 DOBRA URA, 13.55 DOBRO JUTRO, 15.20 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 16.20 EVROPSKI MAGAZIN, 16.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 17.00 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 LEDENA ZEMLJA: JESEN, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 17 DEKLET, FRANCOSKI FILM, 21.25 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.50 AMADEUS, AMERIŠKI FILM, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL V sodelovanju z Zavodom za kulturo madžarske narodnosti in s podporo Javne agencije RS za knjigo je murskosoboška založba Franc-Franc v minulih treh letih izvedla knjižni projekt Mostovi na meji, s katerim je želela večinskemu slovenskemu narodu približati literarno ustvarjalnost madžarske manjšine v Sloveniji. Rezultat projekta so tri knjige, v katerih se s svojimi literarnimi in esejističnimi besedili v slovenščini predstavljajo Judit Zagorec Csuka (V sebi zate), Lajos Bence (Vzklit iz kamna) in Albert Halász (Vsestvarnost). Ob predstavitvi knjig, ki jo je v lendavskem Centru Bánffy s svojim nastopom obogatila glasbena skupina Kontrabant, je direktorica Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lili Kepe poudarila, da je za madžarsko narodno skupnost »ta projekt zelo pomemben, saj veliko prispeva k temu, da postajamo bolj prepoznavni v slovenskem prostoru«. Od leta 1961 je znotraj madžarske narodne skupnosti v Sloveniji nastalo okrog sedemdeset leposlovnih knjig okrog tridesetih avtorjev. Po besedah Francija Justa, urednika založbe Franc-Franc, jih je bilo doslej manj kot desetina prevedenih v slovenski jezik. se Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu www.porabje.hu