ENJSKE NOVICE Dolenjske Noviec ixliiijîijo vsak ««(l'tok; jiko : : jc lil iliui i)i'uziiik, diiii l)Ol)i'ej. : ; Ceiiii jim je 7,a cclo leto (od a[M'ila do aprila) K. za pol leta K. Naročnina xa Nemčijo, iiosiio in drnge cvi'Opskc diáave zhíiŠh 3*50 li, za Ameriko +'50 li. List ili Oj^Itiííi He plarnjejo naprej. ; Tsfl clopisie, iiiiroňniti» hi «/.iiaiiilii : R}irejeiiiu tiskiii-iia J. Knijec ntisl. Govor dr. Antona Korošec ob grobu dr. Kreka. Pi'edragi prijatelj ! — Kadar si zbral okrog sebe svoje prijatelje, vedno si jih vedel z oiiiiii svojim veselim glasom vneti in navdušiti za vse, kar jc lepo. Nikdar ti ni zmanjkalo besed, da si bodril iti vzpodbujal nas, tvoje prijatelje. Danes pa, ko je zbranega okrog tebe toliko Ijndstva, danes nimaš za nas besede? Danes molčiš? ](aj se je zgodilo s teboj, i)rijateljV Kaj se je zgodilo s teboj, ki si tako ljubil íírak, široki svet, visoke gore? Kaj seje zgodilo s teboj, ki si tako cenil in Ijnbil svobodo. Tebe so položili v to ozko rakev, spustili s« te v to tesno, globoko jamo in zdaj te hočejo [lokojiati. Ali slišimo, kako nam klifieš: Miserere niei, miserem|^i saltem vos amici luci —. Kako naj ti pomagatiio, ko nam je naša pomoří tako majbna. Sestre, pi'ijatolji, tovariši, učenci, ki si jitii izkazal toliko neizmerne Ijubeztii, stojimo okrog tebij lirez i»omoťíí. Tobě je poklical Ijtihi líog k sebi. Tvoja dtiša se je pieselila v nebo, telo pa smo i^i'ocili materi zemlji. Potrti stojimo ob tvojem grobu, potiti, kei'ti ne moremo pomagati, potrti, ker nam tvoja usta ne govore več. Pa naj so umolknila usta, glasno slišimo tvoje besede, glasno ifani govui'e tvoji nauki in tvoja dejanja. Gledamo te pi'ed seboj, kako ai velik kot ilovek, kako si po.sebno natanko izpolnjeval Gosjiodovo zapove(l: Ljubi svojega bližnjega kakoi' samega sebe. Kdor je pi išel k tebi nesrečen, poti t od žalosti in trpljenja, je našel jiri tebi iitelie in ljubezni, je našel v tebi dragega brata. Ti si vedel, kaj je trpljenje, sam si iz-kušal bi'idkosti, a imel si usmiljeno srce in si pomagal, kjer si le mogel pomagati. Razdal si vse. kar si imel, za sebe nisi skrbel nikoli. Posvetnega blaga nisi zbii'al in ga nisi hotel. Ubog si ostal, doklei' si živel, ubog si bil sedaj, ko si nmil, ne-sebtieti vse svoje življenje in požrtvovalen. Tako velik stojiš preil natiii. Božji sodnik ti bo poplačal tvoja dela, kar si stoiil med nami, božji sodnik tťbo poplačal tvoja dela, ki si jih izvršil v ljubezni do bližnjega. V tej svoji veliki ljubezni pa si se obrnil tudi do najrevnejšega med revnimi, do svojega milega, ljubega slovenskega nai'oda. Videl si, kako ta naš narod ti'pi, čutil si z njim in zato si ga še bolj iskreno ljubil. Videl si njegovo nboštvo, zato si mu skrbel za kruli; videl si njegovo zanemarjenost, zato si mu skrbel za prosveto in omiko. Se več! Videl st, da je tvoj narod okovan v verige, da je tlačim, da ni prost med drugimi pro.stimi narodi. Posebno si to videl tn spoznal v nedavno minulem času, ko se je postavil ves svet proti nam, ko so nas z bajoneti gonili skozi podivjano druhal, ki je jdju-vala. na nas, nas psovala iti suvala, ko so iia.Ši najboljši možje ginevali v ječah. Takrat si izprevidel, kaj je ti'pljenje pod tujim jarmom. In v teb težkih, žalostnih časih ti je vstala misel za osvoboditev našega ubogega naroda. Jasna in lepa je bila tvoja misel. Videi si, da je naš jugoslovanski narod v tem velikem, splošnem krvavljenjii poslal zrel, da se osamosvoji, da si ustvari svojo lastno, neodvisno državo, da otrese s sebe tudi jarem. In ko si to sjioznal, si vrgel vse strankarske okove raz sebe 1er si poiskal vezi, ki vežejo celokujini jugoslovanski narod. Hitro si začel delati, liitro, da uresničiš to svojo veliko i lcjo. Ali, ki smo bili s teboj, vemo, kako si gorel za uresničenje te misli, kako si neutrudno pridobival prijatelje, kako si vedno širil naš krog in kako si vedel razpršiti vse predsodke. Tvoja ideja je rastla med nami in se SiiHa. Polni zaupanja smo zrli v bodočnost, da se uresniči naša osvoboditev. Pa kaj si nam stoi'il I Takrat, ko smo te najbolj potrebovali, ko so se nam stavile na!ipro'.i največje težave in ovire, takrat, ko hočejo tujei navaliti na nas novo trpljenje, greš in nas zapustiš! Tvoja smrt nam bo rodila nove ncjn'ijatelje, kí skiito rujejo proti nam in nam stavijo ovire, da bi se nam ne iiresnič.ila tvoja velika ideja. Zato vzdihujemo ob tvojem grobu, kei' si nas ravno sedaj, ko te najbolj potrebujemo, zapustil ravno ti, v katerega smo najbolj zaupali. Toda, bratje in sestre, na grobu dr. Kreka ne smemo vzdihovati. Iz groba slišim glas; Levate capita vestra, ecce enim appropinijuat ledemptio vestra. — Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje. Roko v "I'oki hočemo stopati svojo pot naprej, da dosežemo zjedinjeiije jugoslovanskega naroda. Bodite složni, odlični, dosledni, da dosežete veliko idejo svojega naroda. To velja za nas vse, to velja posebno pa tudi za nas, ki smo narodu odgovorni za svojo delo. Mi slišimo glas iz groba in sprejmemo tukaj pred celim narodom tvojo oporoko. Predvsem, mi tvoji najožji prijatelji iz Jugoslovanskega kluba hočemo zastaviti vse svoje sile, da se uresniči tvoja ideja jugoslovanske države. .Srbi, Hi vati in Slovenci se hočemo skupno bojevati za to veliko idejo. Prijatelj! Rog li daj pokoj in mir, večna luč iiaj ti sveti, prijatelj ! Z Bogom ! Govor Františeka Stanek v imenu Češkega svaza. Bratski jugo.siovaiiski narod! — Našega tovariša dr. Kreka ni več med nami. Bridka žalost je zadela srce slovenskega naroda in z njim ves jugoslovanski narod. On, ki je bil pripravljen žrtvovati vse za Čast in boljšo bodočnost jugoslovanskega naroda, ni(s je zapustil. A on ni delal samo za vas, njegovo delo je veljalo vsem Slovanom v tej državi, zato je z njegovo smrtjo počila ena slrujia tudi pri nas Cehih. Jugoslovani in Ôehi smo delovali ■ skupno za eden in isti končni cilj. ,Zato bosta oba naroda kruto pogrešala preminulega, ki jc bil nam češkim iioslancem mil in drag tovariš, V težkih in groznih dneh so utripala vaša in naša srca enako in tako mora ostati tudi v bodoče, dasi-ravno ni dr. Kreka več med nami. ljubezen med slovanskimi narodi je bila njegova ideja in zaupanje v boljšo bodočnost pri vseh Slovanih, mu je bila vodilna misel. Iste cilje imamo tudi mi Cehi, zato moramo delovati skupno in složno roko v roki od severa do juga. Zato se moramo boriti skupaj proti istemu sovragu, da si ohranimo svojo bodočnost. Jugoslovauski narod je izgubil v dr, Kreku vrlega človeka in izbornega politika, Z jugoslovanskim narodom žalujemo tudi mi Cehi -ob tem preranem grobu. Omagali iie bomo. On lahko spi mii'no z zavestjo, da bomo nadaljevali njegovo delo ter bomo dokazali, da smo zreli za dosego onih ciljev, za katerimi je strcmil njegov duh. Večen mu spomin! Govor dalmatinskega poslanca dr. Antona Dulibić. Tužna gospoda! — Danes spuščamo v grob očeta domovine, dr, Kreka. Mi v Dalmaciji, ki jo je pokojni tako zelo ljubil, smo vzdrhteli ob žalostni vesti o njegovi smrti. Da se je zgodilo to v tem strašnem času, našo žalost še poveča. Kakor neka tajna moč je gnala dr. Kreka Še zadnje diii pred njegovo smrtjo v ljubljeno Dalmacijo, morda, ker je čutil, kako zelo smo mi potrebni njegove ljubezni in njegovega dela. Prišel je dr. Krek med ims, da nam osnuje Zadružno zvezo, da nam osnuje gospodarsko organizacijo, in ko je bil .zadnjič v Dalmaciji, je prišel na skupščino Zadružnega saveza, da na-s okrepi in vzpodbuja, da iias uči, kako veže skupna vez vse Jugoslovane in kako moramo ljubiti svojo domovino. To njegovo delovanje med našim Ijudslvoni še povečuje našo žalost ob njegovi prerani smrti. Zapustil nam je sijajen vzgled neumornega dela, požrtvovalnosti, nesebičnosti in značajnosti, učil nas je složnosti ter nam pokazal pot do odrešitve, vstajenja in sreče. Izročam ti, prijatelj, naš zadnji pozdrav kot evctko našega polja. Bodi ti lahka LISTEK. Ma straži. (Konec) llumoroak!!, napisal Štofuti" Klas, „Bog daj, da bi storili svojo dolžnost! Ali žal mi je, da jih nisem nalomil; kaj pa se jim je treba postavljati na ccsti? Sedaj je časza spati, Mejkuš, kosem šel jaz k naboi'il, ga nisem dal glasti od sebe. Ob dveh sem bil že (loma in sem tisti dan še dva mernika-ovsa posîjal.** „I bolje je, da si jih pustil, sicer bi lahko potem kdo rekel, da sva na straži nadlegovala poštene ljudi." „Nič ne bi mogel nohpden. Straža ima pravico delati red. Sicer pa bi to ne bilo tako hudo, kakor sem jaz nekoč doživel lia Dolenjskem." „Ali so te natepli?" „Ne natepli — kaj natepliV Kdo pa npa? Naj bi le poizskusil! Zaprli so me pa — straža me je [irijela. Veš, to jc bilo tako-le; Tisto leto je služila prt nas Kovačeva Rezka z Do- lenjskega, Sam ne vem, kako je to prišlo, da mi je nekaj leklo: Fant. ta-le bo pa za-te. Dekle je bilo z:ilo, pa pridno, da je bilo veselje gledati. Kadar sem jo videl, sem si mislil: tc-le S'j primi! — Pa sem spet premišljeval, da se mi ne kaže ženiti; kdo bi se še z babnico jezil, sem sklenil. Pu jo pozabi, če jo more.š! Ko sem jedel, mi ni dišalo; ko bi mi skuhala ona. Rezka, potem bi bilo okusno. V cerkvi sem vzel molek, a komaj sem odmolil vero, zamislil sem sc v Uozko; maša je minila, jaz jia sem držal še zmirom za prvo jagodo. Nazadnje me jo že vse skupaj jezilo in sem sklenil, da jo bom kar vprašal, ter se bova zgovorila zavoljo oklica in poroke. Čim pi'eje bo, tem bolje za mene; bom vsaj ljudem jezike zavezal. Drugi dan sem si navibal muštaci in šel na njivo, na kateri se je zadnji čas mudila Rezka. Ali veš, koga sem našel oiidi? Debelo Mino, ki mi je povedala, da je Rezka včeraj pobrala svoje reči in šla ilomov. Tristo mesenih klobas ! sem zaklel, zdaj pa imaŠ, in hudo mi je bilo, da bi se kai' zjokal. „Kje pa je pravzaprav doma?" sem vprašal Mino, kajti v glavo mi je šinila misel, da bi ,jo poiskal doma, kar bo nazadnje še boljše. „Na Dolenjskem, doli pri Sv. Roku", je rekla Jliiia. „Ljudi vprašaj tam ; saj ti bo vsak vedel za Kovačeve." Da bi jo lie našel, to mi ae inari ni bilo. iJotcl sem pa na vsak način stvar urediti Čim preje, ila zadobim zopet ljubi mir srca. Še tisti dan sem sc vsedcl na železnico in prodno sta minuli dve uri, scrn so (istavil na Slapu, odkoder se je lepo videlo na grič k Sv. Uoku. Oh, tani-le gori prebiva sedaj moja draga, sem vzdihnil in milo se mi je storilo. Predno mine ura, pa te bom zojiet videl. Rezka moja. Vsa dolina pred menoj se mi je zdela praznična, kakor da tudi njo veseli sreča dveh ljubečih se src. Ustavir sem so Íii se zagledal v to lepo zemljo. Po dolini je zorela ajda, iz bregov pa se jc zdaj pa zdaj slišalo veselo ukanje viničarjev, ki so nabijali sode za mošt. Aj, to so torej vinogradi, kjer raste moj ljubljeni cviček! vskliknil sem zavzet in strmel pred-se v to sveto zemljo. Bodi pozdravljena, ti gorica vinska, ki ugasuješ našo žejo in nam dajeŠ tolažbe v žalosti! Ko sem tako stal tam in gledal proti vinogradom, pa me kar naenkrat prime nekdo za ramo. Pogledam, in vidim dva moža s puško na rami, „Kdo ste in odkod", me je vprašal majhen možic osorno. „I, Hodinov Nande sem; odkod, to pa vam nič marl", sem rekel in jeza me jc zgrabila, da reži nad mano sredi ceste. „Kaj pa tako ogledujete tukaj?" „Ali ne smem? Vinogradi me zanimajo, ker jili vidim danes prvič." „Veste kaj, vi se nama zdite sumljivi. Zato pojdete z nama k županu, da se legitimirate" — in prijel me je za roko. „Kaj pravite? Tristo medvedov!" sem zanpil. „Pošten človek sem in dosedaj me ni Še nobeden gonil okoli, pa me tmli tak biglez ne bo! Kdo pa si ti?" sem rekel in sunil sem ga, da je dva metra daleČ odletel. Jaz bi bil oba zmetal, ker se mi je že preneumno zdelo, a povedal mi je potem drugi, da je to straža, ki ima dolžnost vsakega tujca vstaviti, in da naj bom le brez skrbi, če sem pošten Človek. Ona dva 122 stran DOLENJSKE NOVICE irna zemlja, a iiaroil t voj,^ večino livaležei), (i oln'ani večen spomin. Cast in sîava ti, prijatelj omin velikega moža. Vse svoje velike diršne in telesne moči je posvetil la veliki mož ljubljeni domovini ; zanjo je naposled dal svoje življenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je bridka žalost po vseh lirajilt, koder litva slovenski rod, dokaz veličastni pogreb. Spomin Krekov bo živel v slovenskih srcih vekomaj. To pa iii. zadosti. Veliki rajnilt je ljubil svoje rojake ne samo v srcu; ilelal in trpel jfi zanje vse žive dtii. Bolj kot njegovemu spominu je trelia Krekovega si)onienika Slovencem, da vsaj nekoliko izkažejo v dejanju svojo hvaležnost, da Izplačajo nekoliko svojega dolga svojemu dobrotniku. Treba je spomenika v dokaz, da znajo SLovenci Častiti svoje velike može, da bodo vedeli pozni rodovi, komu so hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očmi /.gled, kako se pridobiva vsega naroda iivaleŽnost ii) ljubezen. Vsi darovi naj se pošiljajo ita: „Odbor za di'. Ivi'ekov spomenik, Ljubljana". V Ijjubljaiii, iiO. oktobra 1917. Odbor za Krekov spomenik: Ml', A. korošee, iiiitehiik „Jiij,^()slovaii-skeg'ii kliiljít", cjisliii iicednediiik, — Ih'. Kr. Di^telii, vUiihii svetnik, prcdíiediiik. — Ivan Tavfiti', žii])at) ijitldjiuiski, podpredsednik. — Kr. Jež, tajnik, lyr»- Xaplotiiik, hbigajiiik, — Ant, lû'istiin, lt<»^iiiuîl Kfiiner, 4^011 /upiMičič, IMhanl Jakopič, ^liliacl MoSkerc, odborniki. Letošnja vinska kupčija. Vino jc spravljtuio, vinska ka^iljica je prav dobre kakovosti, ]ioseb(io tam, kjer se vinogradniki niso odločili za pre-zgoilnjo trgatev, vinska kupčija se pa le ne more pi'av razviti, posebno radi tega ne, ker se vinsko cene ni.so ustalile. Vinogradniki jio veČini vina ne marajo sedaj prodati, zlasti ker sc bojo, da, nebi svojega vina zavrgli, kakoi' se jo to marsikomu prijietilo lansko leto, ko so narastle eene od trgatve do iKiletja od 1 K (i(J II na 4 K za liter. Vju-ašanje je tedaj, ali smen») tudi letos pričakovati, da Í)0(Í0 cene vina vedno rastle kot lani. Po mnenju podpisanega je letos situacija povsem drugačna. Vina je ne samo }i]i nas, ampak po vseh avstrijskih in ogrskih kronovinah, izvzeniši Dalmacijo in nektere kraje v Istii, kjer je trta močno tr))ela od suše, znatno več nego lansko leto. To velja zlasti o Nižjem Avstrijskem, lijcr je bila lani prav slaba, letos pa je prav bogata letina. Ôejii'av se misli, zlasti iz Ogrske, na večji izvoz vina v Itijino in čđj^rav rabi vojaštvo velike miiožitie vina za armado, lahko rečemo, da je naša država z vinom zadosti preskrbljena. Ker je tekom preteČenega poletja na-lastla vinska cena na 4 K, se vidi marsikomu sedaj nradno določfina cena 3 K za liter vina i>renizka in kdor denarja ne [lotrebuje,. ga ne mara |)i'odajati tako, da so kupci, vinski trgovei iit gostilničarji v prav neljubem )joložajii, ker se ne morejo s potrebno množino vina zasvojo obrt založiti. Uradno določena vinska cena i-i K za liter je le lirimei jaina ali vodilna cena, ki velja za navadno namizno vino srednje kakovosti, I'o mnenju poii|iisanega je ta eena z ozirom na letošnjo bogato vinsko letino liidi primerJia. Kdor ima pa posebni» dobro kajiljico, bode smel seveda zahtevati za svoje vino tudi višjo eeno. Ker je pa pri nas navada, da vsak svoje vino ima za najboljše, potem bo gotovo morala v sjiornih slučajih odločili o vrednosti vina neka instanca, ki je n e p r i s t r a ti s k a. Kakor poroča zadnji „Kmetovalec", se je po naročilu c, kr. osrednje komisije za presojatije cen na Dunaju sestavil pri C. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljtibljiiui kolegij vinarskih izvedencev, ki obstoji iz sledečih gospodov: Iz ravnatelja deželne prisilno delavnice g. Cirila Dolétiea, enologa in podpiedsednika deželne vinarske zadruge' v Ljubljani, g, Viljema Uohrmainia, ravnatelja deželne kmetijske šole na Grnm in vodje dež. kulturnega zavoda v Ljubljani in iz g. inž. kemije Jakoba Tui'ka, raviui-lelja deželnega kmet.ijsiio-kemijskega pre-skušališča v Ljubljani iz vrst sti'okovrijakov, dalje iz gosp. Josipa Sclire^'-a, veletržca z vinom v Ljubljani iz vi'st vltiskih trgovcev in iz g. Friderika Mayei-ja, lavnalelja hotela „Union" v Ljubljani iz vrst gostilničarjev. V spoi tiih v[»rašanjili bode ta kolegij imel oilločevati o tem, ali spada vino v visto navadnih, srednjih vin ali pa, če je vino linejše kakovosti kot srednjo, oziroma ali je slab.še kol srednje kakovosti. S tem je ui'ad za preskušanje cen na Dunaju ^)oskrbcl tudi za instanco, ki bo imela odločati, če se kupec in prodajalec glede kakovosti vina ne morcia zediuiti. Letos je na Dolenjskem dobra vinska letina. Kei' je Vijiavska le malo juidelala in še to bode gotovo v prvi vrsti namenjeno za preskrbo vojaštva, se liodo obračali kupci iz Ljubljane, Gorenjske itd. bolj po naših krajih. Ker je pa letos kvaliteta iiašilt vin v splošnem izvainedno dobra, je najboljša prilika, da naša dolenjska vina zopet zaslove v onih krajih, kjer so se v prejšnjih Časih pila in kamor jih bomo po vojski, ko bode /nabiti vino zopet težko spečati, prav radi oddajali. Na vinogradnikih je tedaj ležeče, da s pretiranimi in nemogočimi cenami kupcev ne odganjajo. Gotovo nihče rad svojega pridelka ne zavrže, ampak pretiravati con tudi ne sme, vsaj — jo to celo kažnjivo. (ïe se vinogVadnik s kupcem glede kakovosti vina, to je, ali je vino navadno srednje namizno vino, za kojega jo določena cena 3 K, ozii'oma alt je slabše ali boljše kot sredtije kakovosti, koje zadtije so sme i)otem prodati tudi primertio dražje, ne more zeditiiti, potem naj odločijo ve.ščaki. S tem, da se skličejo vinogradtiiki tia odločitev zgoraj omenjene komisije jo izkljtičeno, da bi bili jirevaiani, nemogoče pa je litdi, da bi se jih preganjalo zaradi tiavijanja cen. I>H bi pa vitiske cene rastle tako, kakoi lansko leto, je po mnenju podpisanega iiopolnoina izključeno, ker tega tie bode dopustila oblast, ki je določila ravnalno cetie. Nasprotno pa je laliko tiiogoče, da se bodo v nujnih slučajih odredila rekvizicija vina, zlasti za preskrbo armade. V takih slučajih so pa gotovo ne i>odc tia kakovost vina tako strogo oziralo, kakor se to godi jiotom privatnega nakupa. Zato ne more podpisani drugače, kakor svetovati vinogradnikom: ne odganjajte vinskih kupcev! H. Skalický. Vojni grobni dan. Odbor za oskrbo vojnih grobov na Avstrijskem je razposlal na vsa občitiska predstojništva sledečo okrožnico: „ObraČatiio so s ponovnim pozivom na vse občine Avstrije, da se za vojno-grobni dan tiajtojiieje zavzemajo. ]\Ii, ki v varni domovini z utripajočim srcem zasledujemo zmagovalni jiohod naših hrabi ih, ki zastavljajo najvišje in zadnje, svoje življenje, vsem sovražnikom v biezpritiiernih bojih klubiijejo, mi iiiiatno velik dolg povrniti! Ne samo živitii, ki so vračajo, moramo pripi'a\'iti ljube domove, tudi mrtvili so moramo spomitijati, ki so ztiiago s svojo krvjo odkupili. Častiti hočemo spomin unirlih, da se bo še v daljni pii-hodtiosti reklo, da so se bojevniki doma, bojevnikov na bojnem polju, vredni izkazali. Naša skrb volja v pj vi vrsti otiitu neštetim tisočem hrabrili bojevnikov, ki za vedno počivajo daleč od domovine na brezštevilnih bojnih |ioljih in v tuji zemlji. Mi živi živimo po mrtvih! Spomiitjajte se torej umrlih! To je vodilna misel splošnega vojnogrobnega dneva In v tem ziiatiienju naj svoj domovinski in sočustven uspoli izvršuje! 'l'o naj se zgodi s tem, da se ustanavljajo krajevni odbori v sporazumu z župnimi uraili in s šolskimi vodstvi. Opozarjamo tia že izdane določbe in prosimo, da si posameznosti izvršitve v okvirju ondotiiih raKiiier predočujete," Za Novo mesto je določil v to izvoljen krajevjit odbor, na čelu mu g. Ad. l'auser, da bodo zopet naša domoljubna mladina prevzela v izvršitev to jiatrijotično nalogo pod ljubeziijivim vodstvom gg. učiteljic in učiteljev, katoritii žo naprej iz-rekatno javno pohvalo in prisrčno zahvalo. Na i)razniri Vseh svettiikov, 1. nov,, bodo pobirale v pušice prostovoljnih darov šolske deklice na iiovom pokoiialiŠČu od pol 1 1. ure do končanih cerkvenih obredov in imjitev, ki so bodo opravili za blagor duš tu poliopauilt vojakov, i'opoldne pa bodo deklice nabirale pri obeh uhodili na starem mostnem pokopališču in v njegovom obližju. Na dan Vorniij duš, novembi'a, bodo pa prišli šolski dečki z nabiralno polo in imšico v hiše tor bodo sprejtiinali pri strankah prostovoljnih denarnili prispevkov, Novomeščani ! Ne nadlegujemo Vas radi z vodnimi prošttjanii. Toda resni časi in naša patrijotična dolžnost nas vežejo, da se tudi sedaj odzovemu klieu domovine. Znana je Va.ša plomonita radodarnost in vedno velikodušna požrl.vovalnost v blage l)odpornc vojne namene. Tudi to pot ne smemo izostati, ker gre v korist posebno dobri stvari: v proslavo naših padlih vo- bi rada dobila samo požigalca, ki straši že [lar tednov po okolici. Ali so boš kregal z njim V Straža je straža. Bom že pri županu povedal, kako in kaj, setii sklenil iii šel setti z njima. Župan je bil (»krogel mož, kakor sod. Nekaj časa me je gledal, potem me [m takisto vprašal, kdo som in kaj iščem v teli krajih. Jeza me je trla iti siam me je bilo, da bi temu debeluhu lazkladal svoje srčne težave, a ni kazalo drugafe. Povedal sem, da sem pri.Šol obiskat Kovačevo, ker sva tako in tako. „Ah, Rezko! se je zarežal. „Ali te ima kaj rada V" Najrajši bi ga usekal, kei' me jo to izpraševal, a gledali sem moral, da bi Čim preje lahko odšel. „No, sem rekel, „sedaj že veste vse. Sedaj pa: Z lîogom." „Seilaj Se pravzapiav iiič ne vem — li,i] — ill vaša povost jo tako čudna. Oprostite, prejiričati sc moram, ali je re.s-niČJia. Vi pa boste med tem počakali v občinskem zaporu. Sam ne veiu, kako da sem se premagal, da ga nisem butnil v sodček, ko me je zaprl v lilev. Jezen sem bil pa tako, da bi najrajši razbil celo bajto. V uho mo piši Rezka iti vse ptuiice! Da bi se le enkrat rešil iz te luknje, pa ne pogledatii nobene veČ. Tako sem sklenil takrat, iti ta sklep še danes držim." „Kako je bilo pa potem?" je vprašal Nace, ki je ves Čas pozorno sledil pripovedovanju; včasili se smijal, včasib pa tudi miloval Nandota. „Kako jo bilo? Rečem ti, fant, ti bi se takrat no bil izmazal, jaz ])a sem se. Po orožnika je poslal dedec. „Oh Nando, kaj pa ti dela.š tukaj ?" je dejal orožnik začuilett. Takrat sem ga jta sjioznal. liil je Skaťat jov Janez, s katerim sva skupaj krave pasla, Sedaj jo bilo jia vse dobro. ■Njetiiij sem lahko dopovedal in mi je verjel. Silil Uio je, naj vsoeno obiščoin Rezko, a nisem hotel, Tjistudilo se mi je vse; Rezka in colo cviček. Nisotn ga pil od takrat več, ko si mo ti spravil k Škorcu." „Oj ti ubogi moj Natide, da si moral to doživeti! To pa je bilo še liujše, kakor moja straža, muzal se mu jo Naco. Na, še en požirek ga je." Nande jo stisnil stcklonico in srknil zadnjo kapljico iz nje, [lotem pa skočil na noge —. „Ali si slišal ?" „Da, nekaj štimi tam za podom." „Fant, sedaj-le pa lo pripravi batono. Sedaj je iirišla ura, da se pokaževa. Poštena stvar to ni, ker rogovili ob tem času tukaj 1'' „Biti morava providna, da nama ne uide. Kaj ti koristi, ako mu odbiješ eden kretiipelj, ko bo pa z drugim zopet kradel. Če uido", svaril je Nace. Oba sta bila iznenađena. Dasi sta bila že pripravljena na vsak slučaj, ju je vendar nepričakovani pojav sovražnika malce [irostrašil. Naco jo že pomislil, da utegne imoti nasprotnik rovolvoi' in se lahko zgodi, da je to-le njegova zadnja ura. V tem slučaju vsekako bi bilo potrebno poprej napraviti testament. Nande i)a se ni ukvarjal s takimi malenkostmi, ampak mislil je samo na to, da se bo izvršil sedaj junaški čin, ki utegne prinesti tudi njemu, nebojev- nikti, hrabrostiio svetinjo. Ko jc torej opazil, da se Nace trese, ga jo vspodbujal: „Fant, rečeni ti, dobro se drži! Ljudje morajo videti, kdo je bil nocoj na straži. Ti pojdi od'leve, jaz grem. pa od dosiie stratii. Na eno stran je pod, na drugo pa šupa; ne more nama torej uiti. Ko bova oba enako blizo, takrat bom pa jaz rekel: hop, in skočila bova oba naenkrat nad njega, liaj misliš, saj še vedel ne bo, kdaj ga bova imola v kleščah." „Ampak, fi, če bi se zgodilo, da bi padol .. „Pstl" Naco še ni izgovoril, ko so se začuli laltli koraki in koj nato se je [irikazahi čiiilna postava, ki se je po vseh štirih plazila proti njima. „Sveti križ božji,- Nando, Imdi previden !■' Ali Natide jo sunil Načeta, naj molči in koj nato je vzdrami! smi'tno tišino mogočen: hop! Kakor blisk sta se vrgla stražnika na ponočnjaka, ki je prestrašen divjo odskočil, misleč pobegniti. Ali že so ga držale štiri mogočne pesti. Jakov. Ako vsalí zastavi svoju moČi,, je zagotovljen iioiiolii uspeli splošnega voji.o-grobiiegři iliuiva; iti vsali posaiiieziiiii, ki kaj (laiiije, iti naj l)0 še tako tiiajlieii tiar, se bo ])ii tuni s iivaltižnostjo spominjal onih, ki so i)felili svojo iliaf^oceno srčtio ki'i za na^o lepo iloinovino in za nas vsacega posatticztiika. —■ Iti ])!av letos, ko je po celi Avsti'iji uradno prepovedana razsvetljava grobov, bortc tem lagljej tnožtio, da (lanijc slelteriii saj malo za sveče tloloěeiie svote v vzvišeni iiaincii vojiio-gi'obiiega dneva. Tako se hočemo te dni umrlim dejansko zahvaliti, ker oni so šli brez strahu in zvesto v smrt da ohranijo tias in naše drage pri življenju. Kiajfiviii udhor r,i uskil)o vojnih ^toIiov. Iz držovnego zbora. Interpelacya poslanca Hladnika in tovarišev na ministra za deželno brambo radi zaplembe zvonov in piščalk pri orgijah. Mnogo tisoč zvotiov je bilo že zaple-iijenili. Sodiij se jemljejo še ostali zvonovi, ki nimajo ravno iniietttiške in zgodovinske vrednosti. Tudi kovinske piščalke pri orgijali Jiočejo zapleniti. Zadnjo tolažbo že tako prizadetim vernikom liočejo vzeti. Videti je, da so nasprotniki katoliške cerkve, ker ta je ]n-i leh zaplembali pred vsem [irî-zadeta, vso pozoiiiost na to obrnili, pri-zadjali cerkvi škodo, iztrgali izsrcvei'nikov Ijnbezen do ceikvc. Zakaj se po gradovih, ])alaiah, vilah in na javnih prostorih pusté kovinski predmeti V Ali hi ne hilo želeti, da bi se marsikateri spomenik odstranil, ki tlima niti umetniškega, niti zgodovitisktiga pomena, ampak dostikrat žali si'amežljivost V Čuditi se je temu, da se ravno od cerkev zahteva, naj vse oddajo, |)ri zasebnikili pa ostaiitijo kovinski tirudineli V Konieiilmrgtt so odkiili visoki «vonik, ki jc bil z bakioin pokrit, Tik zraven je nova liiša z bakreno streho. Te st.rehe se ni nihče dotaknil. Na IKinajii je Še na stotino streh. Pri cerkvah pa hoCejo zapleniti celo sti'elovode. Ali zasluži cerkcv tako postopanjeV Ali niso cerkve po možnosti jirl vojnih posojilih sodelovale? Pri razTiih zbirkah za Udeči križ, za invalide itd., je duhov-šdna sodelovala, vernike navduševala, tako, díl so ji ti stotikiat predbacivali, da dela za podaljšanje sti'ašne vojske. In ali ni ravno duhovšSina pripoi'oèala Ijudfetvii, naj ne godrnja [»reveč zoper raznt; dostikrat krute naredbe? In v plačilo /.a to se hoče služba božja onemogočiti, saj slovesne službe božje lirez zvonenja, brez orgelj si misliti Napad je uspel pojiolnoma, ta misel ju je napolnila s ponosom. Ko pa se jima je razburjena kri niaio ohladila in slA opazila lepo bradico, ki jo je imel ujetnik, se je Nande zategnjeno zasmijal. „He-c-e, ali je bilo vi'edno, da svíť se tako li)ala?" „Kaj se tie boš ustrašil hudirja kosmatega ob takem času! Jaz mu tega že ne odpustim. Predlagam, da ga za kazen zapreva v hlev." „Ne zasluži hleva ; k hruški ga pri-vežlva, da bo jutii vsak videl, kako delava midva s takimi sumljivimi ponočnjaki. * Kmalo potem je iz/a hriba prisvetil beli dan. In ko je jutranja zarja razlila po nočnem boj^išču svoje prve žarke, opazili HO ljudje pri Èkoi'covi hiši privezanega — kozla. Pozneje sc j« zvedelo o junaškem činii noČniii čuvajev, vendar i>a še ni dobil ne Nande, ne Nace, zaslužene Inabrosttic svetinje. mM: ne moremo. Ako bi zvonove vojaška oblast les za vojne potrebščine porabila, bi se še to Iz patrijotizma preneslo. Toda zvonovi se poi'abijo za izdelavo galice In drugo. Tudi cena štiri krone za eden kilogram zvonovinc je naiavnost smešna. Ubožne cerkve ne bodo morebiti nikoli več mogle zvonov si nabaviti, kajti cena^bode še leta in leta po vojski visoko nad odškodnino, katei'a se sedaj plačuje. In čenni je treba posredovalcev pri snemanju zvonov. Kjer se že moiajo zvonovi vzeti, zakaj jih vojaška oblast sama na svoj i'ačtin ne vzame, čemu pusti velik dobiček dotlčnemu podjetniku, kateremu da celo vojake na razpolago?— Vpiašam: 1) Ali hoče gospod minister za deželno biambo vplivati na to, da se nadaljna i'ckvlzicija zvonov in jilščalk ustavi? — 2) Ali lioče sedanjim razmeram primerno odškodnino za odvzete zvonove doplačati? — 3) Ali se hoče g. minister za to zavzeli, da se i,ake rekvizicije od-vzatiiejo zasebnim podjetnikom? — -t) Ali hoče g. minister vplivati, da se i»ri nujno potrebni rekviziciji pred vsetu poseže po kovinah pri zasebnikih In še-le jHiteni pri eerkvab? — Dunaj, 17.oktobra 1917. Interpelacija poslancev Hladnika, dr. Pogačnika, dr. Jankoviča in tovarišev na ministra Hoferja, kot vodjo urada za prehrano radi zadostne preskrbe petroleja. Pri gospodaistvih na deželi jo neobhodno potreben petrolej. Petroleja pa ni dobiti, ali pa samo v tiezadostnih množinah. Na kmetijah je treba opravljati dela po noči v hlevih, v kuhinjah, v vežah itd. Zlasti v jesenskem času je vse polno ta-eega dela. Ďez dan jc treba naporno delati na polju. Vkljiib teitni zastane mai'slkatero delo, saj najboljših delavcev nI. Po noči sc pa delali ne more, kaj je po! litra petroleja ža eden mesec? Več se ga težko dobi. Dižavna oblast zahteva oil kmetovalcev razne pridelke, ti sc pa kvaiijo, kei- so ne morejo pravočasno sju'aviti. Dižavna oblast bi morala skrbeti, da bi bilo dovolj petroleja ita razpolago vže radi lega, da bi se pridelki pravočasno mogli spraviti. Petroleja v Avsti'ljl ne primanjkuje. V poslovnem letu I9l2/19i::î seje porabilo petroleja doma 2,02i).()26 a, Iz-voiilio se ga je 3,848.653 q. Imamo torej velik presežek čez domačo [»oti'ebo. Državna oblast bi morala pi'udvsem se brigati za blagor svojili državljanov In jim dati po-tieb.ščtne na razpolago pi'ej nego tujim državljanom. Zato vprašajo iiodpisani: ,.fe-li gospod ministei- i)i'ipravljen poskrbeti, da dobe zlasti kmcČka gospodarstva dovolj petroleja na razpolago? Poslanec Evg. Jarc o preskrbi krompirja. Prehranjevaltii odsek je obravnaval v svoji seji gospodarstvo in promet s krom-liirjem. Poslanec Jarc je v svojem govoi'u izrazil bojazen, da se bo letos s ki'ompirjem ravno tako slabo gospodarilo kakor lani. Jlesto da bi bili tistim, ki nimajo kroinpiija, dovolili, da si ga smtijo za osebo določenih 100 kg sami pi'cskrbeti, se kromjiir /.bii'a na debelo v vagone in prevaža v centralo tei- od tam zopet nazaj k'onsimientom. Posebej Kranjska je zaiadi sedanjega vojaškega položaja v velikih stiskah, ne more oddati nobenega kromplija ter ji bo še treba . na spomlad pravočasno skrbeti za dober semenski krompir. Tudi se je v statistiki glede liranjske zgodila pomota za 1000 heJilarov deželi na škodo. Sploh je kmetov položaj zaradi pomanjkanja, krmil silno težaven. — 150 kg, kakor se misli kmetu najmanj pustiti, je premalo, ňe v slabšem položaju je Štajei'ska, kjei" naj ostane za osebo samo 100 kg. Kako pride slovenski štajerski kmet do tega, da se mu vse vzame in da ostali deželi. Zakaj je v Galiciji dovoljenih '24U kg? Ta kujičija vlade s poljskim Kolom ni ravno Čedna. Slovenski kmet, ki ž njim tuji uradniki v vojski tako slabo ravtuijo, si bo (o zapomnil za vselej. DomaČe in tuje novice. Za predsednika C. kr. kmetijske družlie za liranjsko je potrdil cesar izvolitev deželnega odbornika kanonika moiisinjora dr. Kvgena Lam pe. Povišanje. G. major Anton Spi enzl, štacijski poveljnik in vodja ccnziirneg^ urada v Novem mestu, je povišan v jiod-polkovnlka. Občespoštovanemn gospodu podpolkovniku odkritosi'Čne Čestitke! Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je prejel davčni eksekutor g. Josip Schweiger v Noveui mestu. Umrl je č, g. Vinko Kavčič, du-liovnik A' Kranju, dne 17. oktobra za pljučno jetiko, star še-le 35 let. Služboval je na Dolenjskem, najprvo pri sv. Križu pri Kostanjevici In potem v St. Janžu. K. I, P.Î Dolenjski junak. Znano je, da so bili boji v enajsti soški bitki grozovitejši kot kedaj prej. Najgrozovitejšl, najbolj krvavi in najbolj divji v odseku od Tolmina do morja pa gotovo na gori sv. Gabrijela nad Gorico, kjer so- zopet naši strelci pokazali Polentarjem, kedo so. Strelcem je bil pri-deljen s svojo stotnijo poročnik Kordiš in je prestal vsa grozodejstva na sv. Gabrijelu, — V Ireli dneh je odbil od treh strani 19 napadov zemlje lačnih izdajalcev. Tretji dan zvečer pa, ko je imel ]U'Í stotniji še osem zdravih mož, izvede še protinapad na neko važno točko in ostal je — sam z eno četovodjo, toda uspeh je bil gotov. Zato hi'abro obnašanje pred sovragl na za nas silno važnem mestu je bil g. poročnik Kordiš, bivši dijak novomeške gimnazije, predlagan za odlikovanje reda železne krone III. vrsle. — Slava rojaku junaku! Načelnikom okrajne bolniške blagajne za politični okraj Hudolfovo je bil izvoljen g. Ivan Kraj ger. V Bogu zaspala je dne 21. oktobra zjuti aj ob S. liri v samostatní vbogih šolskih sester d. N. D. v ňmihelu častita sestra M. Benedikta Z e g a, učiteljica meščanske šole, slara 3ii let, po daljšem bolebanju. Slovesno sv. mašo je celebiiral mil. g. prošt dr. Seb. Elbert, kl je vodil tudi pogreb. Pogreba so se udeležili: Župnijska in druga preČRst. duhovščina, oba tukajšnja konventa čč. oo. frančiškanov in usmiljenih bratov, ČČ. sestre usmiljenke, nadalje tičěnke samostanske, dekliške In deške Šole v Šmihelii ter učenke novomeške dekliške šole, vse z učiteljstvom, lepo število učiteljev in učiteljic iz okolice z okrajnim iolskitii nadzornikom tei' mnogo drugih pogi'ebcev ter častilcev pokojne, posebno še njene bivše učenke. Veličasten pogreb je bil dokaz, kako obČe spoštovana je bila 1'ajna 6. sestra vsled svoje izvanredne Iju-beznjivosll. Bih je izvrstna učiteljica in vzgojiteljica, ki si je znala pridobiti ob enem vsa srca svojih učenk; gotovo jo bodo trajno ohranilo v hvaležnem spolnimi. Bodi ji Bog večni plačnik za njena dobia dela in njena blaga duša naj vživa rajsko veselje! Zgodnji grob. Dne 23. oktohia je umrla gpdČna Doroteja Le-piČ v cvetni dobi 21. let, hčerka strugarja g, i'ranc Le\nča v Novem mestu. Po kratki mnČni bolezni in previđena s sv. zakramenti jc mirno in Bogu vdano za vedno zaspala. Bog [i daj večni raj! Nenadoma umrla je v Novem mestu 22. oktobra g. Jera Slak, iiosestnikova vdova, staia 85 let. Večna luč naj jI sveti! Umrl je v Gradcu nagle smrti v neki bolnici vsled hude živčne liolezni g. dr. Petei'Grassl, bivši c. ki*, okrajni komisar v Novem mrestu. Naj počiva v miru! Daroval jc za bolnega obrtnika v Ljubljani g. vojni kuiat .lakob Mejak 10 kron. lîog plačaj! Darovi za oslepele vojake. Neimenovan 1 krono. Bog plačaj! Prosimo na-daljnih darov. Bolan leži že delj časa naš vrli sot rudnik, velespoštovani gosp. Janez Saje, nadučit(!lj v in posestnik v Št. Jerneju, 1-lvala Bogu, da se je 82 letnemu gospodu obrnilo na lioljše tako, da smemo pričakovati njegovega pojiolnega oklevanja, Jlno-gozasliižnenni g. na(!učiteljn in vzornemu vzgojitelju mladine, modremu ljudskemu organizatorju, dobremu in vzglednemu go-spodai'ju ter ljubemu prijatelju želimo Še veliko-veliko časa si'ečnega in zdravega bivanja med nami. Bog ga ohrani! Padel je na soškem bojišču 20 letni Franc Kraševec iz Jelša, župnije Šent-peterske. Služil je pri domaČih planinskih strelcih. Pa res grobovi tulijo... Pozdrave. Dolenjski fanti na južnem bojišču pošiljajo iskrene pozdrave vsem dolenjskim fantom in dekletam, kjer smo še vedno Čili,, zdravi in veseli v strelskih jarkih. Šobcr Franc, Podgrad; RJartinčiČ Jožef, Stopiče; Gazvoda Franc, Podgrad; Kršte Albin, Mokropolje; Šiško Franc, Straža; Jlaliua Fianc, Semič; Brezovar Anton, Gi'adišče; Litidîc Anton, Šmarjela. C Najdenko, o kateri smo poročali že v dveh številkah našega lista, je prevzela neka dobra žena in gospodinja popolnoma za svojega otroka, ker nima sama nlČ otrok. Dobrotnica nikakor noče biti imenovana. Zasluži, da ji izrečemo na tem mestu javno pohvalo za njeno človeko-in bogoljiibno dejanje z željo, da bi jej ljubka Anica ostala zdrava In jej bila enkrat v veselje in pomoč. V ruskem ujetništvu je umrl 26 letni Franc Ti'atnik dne 24. januarja t. 1. Pokojni je bil doma iz znane Tratnikove družine na Lutrškem selu, župnije Seut-peterske. Ujet je bil ranjen pri Grodeku leta 1914. Več ruskih bolnišnic jo i'evež obiskal, dokler ga ni v Moskvi vnetje rebule mrene rešilo tuzemskih tiadlog. Mlademu trpinu v tuji zemlji mir in pokoj! Žalostno družino doma lolaži dobri Bog! Varstvo za stanovanjske najemnike je razšiijeno sedaj na Kratijske'm tudi na Klanj, Jesenice in Savo. Denar v peči. Neka žena je imela pi'i sebi kot gosta dva dekleta, ki jih je povabila na neko poroko. Pred začetkom slavnosti sta si hotela dekleta lase sko-drati ter sta nažgala ogenj v peči, da si segrejeta škarje. Gospodinja jia je imela v peči spravljenih 5000 K v papirju — ki so — seveda postale žrtve ognja. 12 in pol milijarde so podpisali na Nemškem sedmega vojnega posojila. Zlato zapleniti še ne misli država tako hitro, kakor se je poizvedelo na me-rodajtiih višjih litiančnih uradih. Vse tozadevne govorice med ljudstvom so tedaj brez vsake podlage in se razširjatelje takega neosnovanega besedičenja svaii. Odmev iz Ogrske. Nedavno smo objavili par člankov z naslovom; „Dolenjci, kaj nas učé ogrski Slovenci?" Te diii smo prejeli zanimiv list, ki nam potrjuje, da smo udarili na pravo struno. Neki rodoljub nam poroča, da tam našo „Novice" ugajajo ter pristavlja : „ Le naj jih poiipirajo Dolenjci!" Tako smo uprav po Časnikih v stiku z našimi brati onstran Mtire. Iz lega „Oiimeva" bodo 1'oďoljubi spoznali, po kaki trnjevi poti morajo hoditi biulltclji prekmurske bctve slovenstva, prav tako kakor pri vseh obmejnih Slovencih. Opozorimo pa tudi „Slovensko Stražo", „Družbo svet-ega Cirila in Metoda", obdravsko - labodsko duhovščino in druge rodoljube, da ne prezró „Odmeva" ter prilíité na pomoč. Ne izgubimo izpred očij obmejnih Slovencev. „Odmev" pa se glasi: „Slovence v nas je na Ogrskem 95 tisoč v edni kupini med Muro in Rabo, ()5 jezer katoličanov in 30 jezer liitheran-cev. Naš narod se jako poninoŽuje. Male Župnije, kje je do 1000 prebivalcev, narastejo na 1 300, večje, na primer Čreiisovei, Turni.šče, Beltinci 1- do 2000 do 3000 v desetih letih. Zemlja jih je nemogoča Itraniti. I/.seljavajo sc iiii Štajai'sko, v Slavonijo, Ameriko. Gosiiodarska beila jc mnogo ki'ivîu Oii Ra (Igo ii e »lo Sp i e 1 1'g I d a tned nemške vesnice je mnog« naših Slovencev izseljencev I'aztepenili. — Tem bi Štajcrci morali pomagati, otrokom slovenske abecednike, dtngac juizabijo siovenski citati, zgulîinio je popolnoma. Izseljencev je toliko, da Nemci že treiiciejo, Ceif, cela ki'ajina se zna posloveniti. Slovenski jezik zunaj cerkve tlima nobene pravice pri nas, ne pri oblasti svečki — ne jji'i cci'kveni. Samo katekisieni se uči slovenski, pa Še silijo gospode, naj „količkaj malo" madjarski tudi nčé deco. Pa to cei'kev ni manj, kot svečka oblast. — Šol slovenskih nimamo nobene. Duhovščina je jedina obramba ljudstva v najvekši veČini — izjema je nuila. Če tu pa tam kteri ne čuti z ljudstvom. Svečke gospode, ijitellígence nemamo, a bomo jo ijneli. Vzgajajo se v pravem krščanskem duhu že dijaki na vcČ krajev po gospodih duhovnikih, ki bodo ljubili svoj narod. Slovstvo nosi velike verige. — (.lerkvena oblast je i)iei)ovedala pi'ed leti, kadar smo prvi list izdali, pisavo v Gajici. Zdaj jo že i'abinio, toliko zmage smo že dobili, ali koliko preganjanja smo zavolj tega preti'peli. Ni samo do škofa, ampak do minisira so nas tožili zavoljo štirah črk š, ž, č, nj —, ki se ločijo od niadjai-Ščine. Za časa hoja nas gi'ozno opazujejo. Će samo eno besedo rahitno iz književne slovenščine, žc natii to očitajo sovražniki. Ali mi zato li idemo svojo pot. Našo bogato narečje hočemo vtojiiti v knji-Ževtii jezik. Za desetletja se bo zgodilo, da ne bo trpela škode tia le[)oti ne niiša, ne slovstvena govorica, V Scheniatizmti ne ga slovenskega inieiui. Novi je latinski — ali toliko je li doseženo, da se piŠe li;igva slovel) ica ter da v oklejii se tu pa tam — ne povsod — najde tudi slovensko ime selo, kako je v ttradni pisavi pred magyoriziranjeni sel v porabi bilo. Politike nemarno nobene — še ljudstvo ne je zato zrelo. Naš namen je pred vsem: ohraniti ljudstvo v slovenskem materneni jeziku — če to dosegnenio; temelj lepše bodočnosti je rešen. Zato Šii'ituo Novine. Po vojski pa začnemo tudi ljudstvo bolj organizirati. Naše ljudstvo zelo ljubi svojo materno reč — a lutlieranci so že mlačni postali. Te pridobiti nam je namen — zato ne moi'enio pisati naČi kakor v narečju, ti ne razumtj() slovstva," Red službe božje (. in 2. novembra v Novem mestu. . v kapiteljski corkvi. Dne 1. novembi'a, četitek, Zapovedan praznik vseh svetnikov: pb Va 10. uri pridiga in ob 10. nii slovesna sv, niaŠa, — Popoldne ob V2 3. uil sv. rožni venec, litanije in zahvalna pesem za sklep rožnovenske pobožnosti. Po sklei)U so večernice za mrtve, ]»rocesija na pokopališče in tatn običajne molitve za mrtve. — Zvečer ob uri je pridiga in po piidigi se molijo v cerkvi vsi trije deli sv. ložnega venca za duše v v i call. Dne 2. novemlii'a, petek. Vseh vernih duš dan: Prva sv. tiiasa ob 5. uri, da' se sv, maše îaliko zvrste, ker sme po naredbi sv. očeta ta dan vsak maŠnik brati tri sv. maše. Ob 8, uri so hvalnice in nato pontifikalna slovesna črna sv. maša. Tudi na })okopališČn se bodo brale tri sv. maše, začetek ob Vu 7. uri. — ZveCer ob '/2 6. uri sv. križev pot za verne duše v vicah, nato molitvena ura. Sv. križev pot se moli celo osmino. Odtni.stki: Dne 1. novembra opoldne počenši in cel naslednji dan 2. novembra do iioJnoči morejo vej'iiiki, ki so pi'ejeli sv. zakiamente, tolikokrat dobiti popolni odjiîistek, k o I i k o r k r a t obiščejo cei kev ali javno kajielo in molijo po namenu svetega- očeta. Vse oiljmstke moi'ejo obrniti v prid dnŠani v vicah. Alolitve se lahko opravijo v vsaki cerkvi, tudi na [lodružnici. Spoved se lahko opravi že en teden pi'ej, torej od 2,"j. oktobi-a dalje, sv. oiihajilo pa se rnoi'a prejeti ali 1. ali pít- novembra. V ťraiiéišlíaiislíi cerkvi. Dne I. novembra o!» nri popoldne «lolitve za mrtve(Vt'čei'ntce). — Ob VaG.iiri zvečer se molijo vsi trije deli sv. ložnega venca. Dne il. novembra ob V2 G. nri zjuti'aj molil ve za mrtve (.liitranjice). — Ob 7. uri slovesna črna sv. maša z Libero. Meseca novembra se moli vsaki delavnik sv. rožni venec med sv. mašo ob 6. uri, katera se beie pri oltarju ]U'esvetega Srca Je/u-sovega (sv. Trojice), ob nedeljah pa ob Vi! 7. uri. Verniki! „Usmilite se me, usmilite se vsaj vi, prijatelji moji, ker božja roka me je zadela". (,lob 19, 21.) Slišite ta glas in upam, da ga ne preslišite...! Vojska divja dalje; ni ji videti konca. Ivako hrepenimo vsi po toliko zaželjenem miru. Srečen dan, srečna nra, ki nam prinese preveselo novico: „Mir je sklenjen," Ni ga miru na zemlji, ni ga pa miru tudi v vicah. Pošiljajmo te dni svoje klice do Boga, da pošlje angela mini v tisti strašni kraj, kjer hrepene uboge duše po večnem mirti! Delajmo silo božjemu usmiljenju in upati smemo, da nam legije rešenih duŠ Izprosijo [iri Bogu mir, kakor nam ga svet ne more dati. Na pomoč ulio^^iiii diisaiit v vicah! Šolska mladina za oslepele slovenske vojake. Iz Gradca smo luejeli sledeče ljubko pisemce, jnsano s črkami podpisanega slepca: „Velecenjeni gospod urednik ! — Te dni smo sprejeli od Vas zbirko G3 kron, za katero se Vam v imeiui vseli slovenskih vojnili slepcev najlepše zahvalim. Zelo nas veseli, da se nas Slovenci, posebno pa Dolenjci, tako sjiominjate. Po pravici Vas moramo piištevati k našim najvei'.jim dobrotnikom. Ne pa le veliki, ampak tndi otroci so se nas že spomnili. Vrla šolsita mladina na Krki je priredila neko igro. Ob tej priliki je bilo čistega dobička 300 kron, katero svoto so poslali nam. Hvalevredna Šolska mladina iz Št. Vida pri ZatiCini nam je poslala zbirko 104 krone. Res so žalostni naši sedanji časi, ko nas je ta vojska tako krnto zaznamovala. Pa vse veliko lažje ti'pimo, ker vemo; da nismo zaničevani od svojih 1'ojakov. Sju'ejmite mnogo lepih pozdravov od vseli slovenskih vojnih slepcev in se še nadalje pripoiočamo Vaši blagi naklonjenosti. — Z velikim spoštovanjem Šošter Fran," K temu je Še pristavila najboljša in skrbna mati naSilt slepcev te-le besede: „Število oslepelih naših rojakov postaja vedno večje. V ruskem ujetništvu sta' oslepela dva. Eden vsled hudega mraza, bilo je 48^, drugi pa zaradi lakote. O, to so žalostne zgodbe, ki sta jih reveža doživela! Velecenjeni gospod urednik, dal Vam Bog dobrega zdravja in mnogo na-ločnikov! Vdani pozdrav! Sestra Klara Verhuuec." Darovi. Da! kjer naša pi'istna slovenska mladina združuje svoje mo^ s i)o-moČjo svojih dobrih roditeljev, tam je dai'ov polnili 1'ok. Mladina tndi driigili dolenjskih Šol, posnemajte gori imenovane součence, součenke in nabirajte prispevke za vboge oslepele vojake ter jih pošljite aH naravnost v Gradec ali pa na naše uredništvo. — Tudi mi railostiio sporočamo, da smo prejeli te dni od učencev in učenk 4. razreila v Žužemberku K) kron za oslepele vojake. In znani gospod novomeški rojak, ki še ni nikdar pozabil na kakoršnokoli človekoljubno podporno akcijo, da bi se je ne s])omnii z izdatnim darom, in ki se vojskuje sam z vzgleilnim junaštvom za domovino in cesarja in bil za njegovo hrabi'ost že velikokrat odlikovan, je nam poslal 20 kion — ia mnogozasiiižni gospod je stotnik Gustav Smola. Velikokiat ste že Čitali v Dol. Novicah o njegovi ljubeznjivi radodarnosli za vojne namene. Naj ga Vsemogočni ohrani in vedno bogato blagoslavlja! Molitev vbogili slepcev za usmiljenje gosp. stotnika mu bode gotovo donašala tisočeri sad. V čast si Štejemo, da ga imamo tndi mi med svojimi odličnimi, zvestimi naročniki. Slava mu! K'o se nabere zopet kaj novih darov, bodemo jili odposlali na svoje mesto v Gradec. — Dragi Dolenjci! pretiesljive so kratke besede č. sestre Klare. Človeku se mora vzbuditi usmiljenje in nič dru/ega kot samo usmiljenje do teh največjih re-vežev! Priskočimo jim na pomoč z vsemi močmi in sredstvi! Malenkost. Ko se neki abiturijent v Parizu poslavlja od svojega profesorja, se mu prisrčno zahvaljuje za pouk in konča z besedami: „Vam, gospod profesor, se imam zares zahvaliti vse, kar vem in znam." — Profesoi' vljudno: „Oh, nehajte s toliko hvalo! To je le malenkost!" Gospodarstvo. Deželni glavar dr. Šušteršič v glavnem stanu. Naš deželni glavarje bival pi'eteklo soboto v glavnem stanu, da vnovič osebno intervenira o zadevi rekvizicije krme in kromiiirja na Kranjskem, Glede krme je dosegel, da se v kranjski kontingent všteje sploh vse, kar je Kranjska vojaštvu dala, bodisi potom oki'ajnih glavarstev, bodisi potom neposrednih rekvizici] posameznih vojaških oddelkov. ■— Deželni odbor je vsled tega izdal okrožnico na vsa županstva, da mu naznanijo količino neposrednih dajatev. Vsak posestnik, ki je vojaštvu dal kaj krme nejiosredno (bi'ez naloga žujianstva), naj dotično količino takoj naznani svojemu Županstvu. Upoštevati je tudi tista količina ki'ine, ki se je odvzela po paši vojaških konj ali pa uničila po vojaških taboriščih. Treba pa je to priglasiti prav takoj, v par dneh, ker poznejša liriglasila ne pridejo v poštev. — Glede krompir j a stoji pa stvar tako: Deželna vlada kranjska rekvirira na Kranjskem za armado 40.000 ([ (400 vagonov) krompirja. Vsako nadaljno dobavo krompirja iz Kranjske za vojaštvo je pa najvišje armadno poveljstvo izi'ecno prepovedalo, liranjska ima potem preskrbeti samo svoje lastno i)rcbivalstvo. Podeljevanje nagrad rejcem plemenskih bikov in merjascev. „Kranjsko deželno mesto za vnoyčevanje živine v Ljubljani" 1)0 meseca novembra t. I. delilo nagrade za rejo plemenskih bikov in merjascev na Kranjskem in to z namenom, da se ohi'ani in jjovzdigne živino- in prašičereja. Kraj, dan in ura, ko se bo vršila delitev nagrad, bo naznanilo „Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani" pred vsako delitvijo posebej županstvom. Delitev nagrad se bo vršila na sledeči' način iii pod sledečimi pogoji: 1) Na določeni dan morajo prignati lastniki bikov in merjascev, ako želijo nagrado, svoje živali na oni kraj in ob tisti uri, katero določi „Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine" ter jo naznani pristojnemu županstvu. Delitev nagrad pa bo razglašena tudi po županstvih. Kdoi* bi ne jirignal živali o pravem času, nima pravicezahtevati nagrade, čeprav bi bili sicer vsi pogoji dani. — 2) Nagrade se i)odo izplačevale le za take bike in mrjasce, ki so za jileme res sposobni in ki se že rabijo za pleme. Sjiosobnost za pleme bo določila posebna komisija, ki jo sestavi „Ki'anj. dež. mesto za vnovč. živine" ter bodo člani komisije eden strokovnjak „Kranj. dež. mesta za vnovčevanje živine". uradni živinozdraviiik in župan kraja, kjer ,se vrši pregledovanje. — ;-i) Vsak rejec, ki bi hotel dobiti nagrado, se bo moral zavezati s posebnim obveznim pismom, da bo redil nagrajeno žival vsaj Še eno let.o od dneva nagrade za pleme. Ako bi rejec potem živali ne redil celo bito za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kak(iga druzega vzroka, za katerega ni sam odgovoren — zakol v sili — je dolžan vrniti za vsak mesec, katerega bi redil manj kot eno leto, in sicer glede bikov 2(.) kron, glede merjascev pa 10 kron od j)reje(e nagrade nazaj ter izplačati te svote domačemu županstvu, katero poi'abi vrnjene zneske za jiospeševanje živinoi'eje po svojem pieudarku. Prejemnik nagrade se bo moral v imenovanem zaveziiem pismit poleg tega tudi še zavezati, da bo žival, za katero je prejel nagrado, dobro in pravilno rabil za pleme ter jo pravilno pripuščal. — A) Nagrade se bodo dajale za bike v drugem letu starosti v znesku 200 ki'on, za bike v tretjem letu starosti ali pa starejše v znesku 300 kron. Za merjasce v prvem letu starosti se bodo dajale nagrade po 100 kron, v drugem letu starosti ali za starejše merjasce pa nagrade po 200 kron. — 5) Domače županstvo rejca je dolžno ono žival, za katero se bo dala nagrada, nadzorovati tei' paziti, da se bodo živali v resnici za pleme pravilno redile in uporabljale. Ako bi prejemnik, nagrade ne redil živali vsaj eno leto oil dneva i>rejema nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod točko 3) navedeno svoto županstvu. Ako bi županstvo kake občine ne hotelo prevzeti nadzorstva nad rejci, se v dotični občini ne bo izplačevalo nagrad. — Kranjsko deželno mesto za vnov-čevanje živine v Ljubljani. u .^78/17/21 V imen« Njegovega Veličanstva cesarja I C. kr. okrožno sodiSCo v lUulolfovem kol Vï.klictio socliSíe je o vzklicu obtoženca Dimitrija Štyfaiiovič ruJi iïreiia o krivtli in kazni znper mzsodbo c, kv. okrajntiga sodiáča v Hudoll'oveni e ilno 37. :ivgusta 1917 opr. M. II 378/17/17 po daiiiiSnji viklicnL ra/.-pravi raziiodilo tako: V/,klicii obtoženca Dimitnja ŠtotanoviC zavoljo i/reka o kiivdi se iWloma ugodi, prvosodna razsodba v toj točki in v Hmislu § 477 kpr. tudi v izroku gletJu krivde soobioieiie Jožefe ňlefanoviC izpreiiieni in za pravo spozna: Obtožaia Dimitrij in Jožefa StefanoviC sta, kriva prestopka draženja po g 20 SL. 1 coa. nav. od 24, nmrta 19t7 št. 131 d, z,, storjenega s tem, da sta prodala v svoji prodajalni vItudolfovoni tovarniške Ct'vlje in sicer; a) oktobra l'Jltî c. kr. Kodniku Viticencu Strasser v Ruiiotfovem 1 par za 64 kron dobavljenih Čevljev za 80 kron; b) (\ecembra 11116 Milki ZupanCií v Itudolfovcin 1 par 52 K dobavljenih Sevljev za CS K, c) in julija 1917 Ani Kratit v Rudoifoveni 1 par za ()4K dobavljenih čevljev za 90 kron, — zahtevala toraj s toni iy.koriSČajc po vojnem stanju povzroiene iiredne razmere za neobhodno potrebne, odnosno za poti-ebne reči, oiitno čezmerno cene, Naúaljno obtožbe radi dnigih sluiajev stxi se pa obtoženca v smislu g 259 st. 3 kpr. oprostila. Ugodilo ae je dalje vzklieu obtoženca radi ka^ni deloma in le v toliko, da se je IJimitrij Řtelanovič obsodil po g 20 SL 1 cit, ces. nar, z uporabo 26(i in 261 k, z. na 3tK) K denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 3 dni zapora. V ostalem se je vzklic zavrnil kol neutemeljen 1er so je razsodba prvega sodnika v drugih točkah: