15. sievnRo. Posamezna Številka stane Din 1*50 0 UuMinni,v pfleK 18. Humorja iszl_ -- ____°________ - — leto ura. Ifthaja vsak dan popoldne, iivie asi nadoi;o ia praznik«, nsoratl: do 30 petit vrst i 2 D, do 100 mt i 2 D 50 p, večji in »era ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Poptist po dogovoru. — Inseratrd davek oosebe . Vprašanjem glede mseratov na| se priloži znamka za odgovor. rjpmvništro „S!ov. tfaroda in HNari4oa tiskarna« TnaQora ollca st 5, pritlično. — Telafoa št. 304. OradaUtvo „Slor. NaroiV 1na!lori o lic a št 5, lm nadstropje Tel« on star. 34. Oop'S3 3pra)ena io aiiiisan ia calostto frankorano« Rokoaitstf aa na vrača. *afl 2 lui^sliviii od 4—5 str. po O. 1*59, 8 in vel D. V inozeitstvii 4—S str. 2 D., 8 in vet po 3 O« PoStnina ola'.ani v cgotovlnl. „Slovenski Narod- velja: v Ljubljani po notmčevanje naorej*. Več kot šola potuiči nemški duhovnik ra slovenski župniji, počasi previdno, a s tol'ko večnm uspehom. Ce Človek sam ne vidi. ne more verjeti, koliko se je germaniziralo v teku treh let na župni-iah. kjer so nastavljeni nemški duhovniki. Pomanikanje slovenskih duhovnikov je vedno bolj občutno. Precej župnikov se nahaja v visoki starosti, neKai jih pomrje, a naraščaj je malenkosten Skofijstvo si ne more drugače, pomagati, kot da na slovenske župnije nastavlja nemške duhovnike. Zato je obžalovanja vredno, da je po plebiscifu toliko slov. duhovnikov, večinoma brez potrebe zapustilo svoja mesta. Zato .ie sedaj hudo pomanikanje slovenske duhovščine, prazne slov. župnije zasedaio Nemci. V stari Avstriji so hodili iz Kranjske in Štajerske študirat v celovško bogoslovje, ker že od nekdaj na Koroškem ni posebno mnogo poklicev za duhovniški stan. Sedaj ;e nemogoče, da bi jih tukai sprejemali v teolonriio. In edino duhovnik more na Koroškem še naiveč narediti za narodni obstoj. Če teh ne bo. bodo sčasoma povsod nastavili nemške in nemščina se uvede v cerkve. Gotove župnije nam kažejo, da so se v teku 50 let ponemčile edino v sled tega, ker so imele nemške župnike. Kakor se je za ča^a plebiscita mnogo pokvarilo s tem, da so pošiljali semkaj tujerodne agitatorje, ki so se. ne poznavajoč posebnosti korošl ega značaja, s svojim delovanjem naravnost smešili in ljudstvo odbijali, misleč, da bodo Korošci kar trumoma hiteli pod Jugoslavijo, tako tudi sedal ne smemo narodnega položaja precenjevati. Nemški duh ga polagoma razkraja in od-tujuje. In Nemci imajo na razpolago vsa sredstva, narodna društva, boine organizacije in kar je glavno, kaoital. Notranje politične boje v Jugoslavi i izrabljajo v svoje namene, in kar ;e glavno, — mladino strašijo z vojaščino v Jugoslaviji. Tele k'2 xz3 m zmmmm poročna Sporazum z Italijo. Podpis pogodbe koncem tega me predsed — Beograd, 17. januarja. (Tzv.) Vče* j rajšnji dan so se izvršile gotove teh? nične spremembe glede poslopja mini* strskega predsedstva in ministrstva zunanjih del. Ministrsko predsedstvo in vsi oddelki zunanjega ministrstva so se včeraj preselili v novo palačo, zf»rrt«cno nasproti kraljevega dvora. — Vs'ed te^a se je vršila seja ministrske* r*a sveta šele pozno zvečer. Ministrsko predsedstvo je zapustilo zgodovinsko va/no Rističevo hišo na vogalu kralja Milan in Frankopanske ulice, kjer so se vršile zadnja desetletja zelo važne in zgodovinske seje kraljevske v!?.de. Tekom včerajšnjega dneva sta imeTa v kabinetu zunanjega ministrstva daljšo konferenco ministrski predsed* nik Niko!a Pašić in zunanji minister dr. Ninčič o vprašan iu prijateljske zvezne pogodbe z Italijo. — Beograd, 17. januarja. (Jzv.) Po končani seji ministrskega sveta se je snoči razgovarjal vaš dopisnik z vodil* no o*ebo zunanjega ministrstva o vpra* šanjih naše zunanje politike. Izjav!je* no mu ie biloj^a bo čimpreje sklenjen sporazum z Italijo in da se ta sporazum podniše na sestanku, ki ima v kratkem slediti v enem glavnih mest Italije. Se* stanek se ima vršiti vsekakor koncem tetja meseca. Za ta sestanek so mero* dajni gotovi parlamentarni in politični pziri. Zunanji minister ima namen pred sestankom in podnisom zavezniške po* S~~n Elvestad: seca. — Preselitev ministrskega ništva. godbe poročati načelnikom parlamen* tarnih k'ubov, oziroma eventualno rudi narodni skupščini o doseženem spora* zumu še pred podpisom pogodbe. Ker ima tudi italijanski ministrski predsed? nik xMussoIini namen, da na fašistov« skih svečanostih dne 28. t. m. obširno govori o reškem problemu in o zvezi z Jugoslavijo, je torej gotovo, da se bo zveza sklenila definitivno v najkrajšem času. Po iziavi nekefa ministra se ima vršiti prvi sestanek narodne skupščine najpozneje 22. t. m. Zunanji minister dr. Ninčič bo skušal stooiti v stike z načelniki parlamentarnih klubov in ž njimi razgovarjati o prijateljskih stikih z Italijo. ZANIMANJ*! ZA SPORAZUM Z ITAT IJO. — Beograd. 17. januarja. (Izv.) Vče* rai so posetili zunanjega ministra tir. Ninčiča vodilni diolomati zavezniških držav, d«; se informirajo o vsebini spo* razuma z Ita!i;o. Vršile so se razne konference v zunanjem ministrstvu. O zavezniškem vprašanju z Itali;o sta za» prosi'a za informaciio ang'eški noi'as nik Young in francoski poslanik Clc* mens Simon. Tudi ameriški poslanik Oodge je zanrosil za informaciie o vse* bini zavezniške pogodbe. Italijanski poslovni odpravnik Sumontc je včeraj obiskal zunanjega ministra. 15 3)ama v borbi z dvema Na kaj pa naj vedno mislim? Danes zvečer sem šetala po teh praznih izbah in nisem vedela, kako bi pregnala moreče dolgočasje. Prinesel mi nisi niti nainovejših knjig in poleg tega sem se čutila tako grozno osamljeno. Pa sem si domislila to nedolžno igro. To je vse. Ali me razumeš?« Odvetnik jo je pogledal, njene oči so se bleščale v solzah. Vse telo Je trepetalo. Pritisnil jo je k sebi in položil njeno glavo na svojo ramo. »Ubožica,« je dejal, »ali sem Te zanemarjal?« Čutila je, da je zmagala, takisto se je pa rudi zavedala, da je zmagala samo za trenoteK. Z nemirnim očesom je zrla preko njegovihk ram na uro. Njeno neusmiljeno tiktakanje je donelo melodično in mirno. Ni še bilo polnoči. Ako bi naiu vsaj slišal, si je mislila, ako bi vsa j opazil na:ini senci na zastorih in se vrnil! Ml aa bi vsai mogla zadržati čas, da bi tako strasno ne hitel! V tem hipu pa je zaslišala, da ie nekdo previdno odprl vrata na verandi. Nekdo je vstopil v sobo na verandi. Stresla jo je mrzlica, vse je bilo DESETO POGLAVJE. Mož s svileno ovratnico. Živci gospe Sonje so bili skrajno napeti Prisluškovala ie. Slišala je korake v ^~randini sob? V tem trenotku se je skoraj onesvestila od strahu. Mislila je samo na eno: kako bi svojemu možu prikrila, da je prišel policijski poročnik. Toda kako? Da bi ničesar ne slišal, se ga je krčevito oklenila, mu položila svojo glavo in roke na ušesa in neprestano in čisto brezmiselno šepetala na uho: »Ne smeš. ne smeš!« Toda nič ni pomagalo. zaka< pravkar se je zaslišal rezek glas iz verandine sobe. Zaškripala so vrata, ki jih je nekdo previdno odprl in zopet za-tvoril. Odvetnik je to slišal. Kakor začaran je bulil na vrata. Id so bila zakrita z debelimi zavesami. Ali je mogoče? AH je vendarle lagala? Iz sosedne s6be je bilo slišati močno škripanje, kakor da bi nekdo vtaknil ključ v kliučavnico. Odvetnik je s tako silo potisnil Sonjo od sebe. da bi bila skoraj padla preko japonske svetilke. Nato je z grozečo gesto stopi! k nji. Njegov obraz je bil strašno spremenjen. »Torej vendar,« je kričal, »torej si me vendar varala! Koga pričakuieš?c Zmedeno je zmajala z glavo. Hotela mu Je odgovoriti, pa ni mogla spraviti nobenega glasu preko ustnic. Hotela se mu je približati, pa si ni upala. On je obstal sredi sobe. tresoč se na vsem telesu. »Pokažem Ti,« je klical, in niegov glas je bi! Mrtpav in pridušen: »pokažem Ti. da znam nastopiti proti prešestnikom. k? vdro v mojo hišo. Ver;eml mi, da znam postopati s takimi ljudmi.« Gospa Sonia ga je dobro poznala. Vedela ie. da ga ne more več dlje časa zadrževati. V svoji skrajni zmedenosti, v kateri se ni mogla več pomagati, ie zdrknila predeni na kolena in dvignila obe roki k niemu. On pa je stal nepremično ter popolnoma mirno zrl na njo. Tn prav ta njegova mirnost jo je na"bolj plašila, da jI je burno valovala kri v žilah. Vsiljivo mu je Šepetala in joka je govorila: »Vse lahko pojasnim. Verjemi mi, vse je samo nesrečno nesporazum! jen je. Dovoli mi vsaj toliko časa. da ti mirno lahko razložim zvezo teh dogodkov. S svojo kruto hladnostjo si me tako prestrašil Poslušaj me samo en trenotek!« V tem hipu so se zopet čule stopmie iz sosedu-sobe. Koraki so se jedva slišali. Nekdo je stopil oreko mehke preproge. Čula ie korake in mislila da ve, kdo hodi po izbi. Istočasno pa ni razumela zakaj dotičnik ni prišel v nien buduar aH pobegnil ko je zaslišal njen in njenega moža glas. Hladnost v nastopu njenega moža je bila straš na. Smehljal se je. »Tiho.« Je šepetal. »Nočeva ga motttl. Pride že sam semkaj.« Buli! je na vrata, toda dveri so ostale zaprte in tudi zavese se ni^o zgai,'"l~ SI sati pa tudi od znotraj ni bilo več nobenega glasu. Odvtmk se ?e ozrl po sobi Iskal le orož'a. »Obžahrem samo eno.c je šepnil, in sicer tako *rho. da ga je megova žena iedva m^gla razumeti, toda s tako strašno resnobo; »ob*al*t?em «amo. da ^em pozabil svoj revolver v mestu. Toda tu vidim 'zborno orožje.« Zgraivl ;e velik, težak srebrn svečnik, ki je bil na mizi ob zrca^u. »Le počakal, moj dra*ri.« d rt g 18 janu rja 1^4 itrv, 15 SESTANEK Z MUSSOLINIJEM — Beograd, 17. januarja. (Izv.) Po izjavi zunanjega ministra dr. Ninčića se sestaneta z Mussolinijem koncem tega meseca. — Rim, 16. januarja. (Tzv.) Po po* ročilih listov se vrši sestanek koncem januarja ali začetkom februarja. Spo« razum je perfekten. »Corriere della Sera« poroča iz Beograda, da se šesta« nek vrši med 21. januarjem in 3. febru« arjem. Zelja Mussolinijcva je, da se vrši pred 28. t. m., ker namerava Mus* solini na svečanostih fašistovske stran« ke podati obširno poročilo o zunanji politiki. Seja ministrskega sveta. Državni proračun za leto 1924-1925. — Izdatki znašajo 10 milijard 400 milijonov dinarjev. — Beograd, 17. januarja. (Tzv.) Na sinoć" nI pozni seji ministrskega sveta je vlada razpravljala o državnem prora* čunu za leto 1924/25, ki ima stopiti v veljavo na podlagi proračunskih po» Stav za leto 1923/24 z dnem -1. aprila t. L. ker so do 31. marca dovoljene od narodne skupščine dvanajsttne. Na vče* rajšnji seji je minister financ odločno zastopal stališče, da se imajo razni amandementi kolikor mogoče skrajšati iz razloga, da se v državnem proračunu varuje načelo ravnotežja. Minister fi* Bane iz razlogov finančne politike in stabilnosti dinarja zahteva to proračun« sko ravnotežje. Finančni minister je tudi razpravljal o sredstvih za stabils nost našega dinarja na inozemskih bor« zah, naglašajoč obenem, da je ravno proračunsko ravnotežje najvažnejši faktor za to stabilnost. Ministra javnih del in vojne mornarice sta skrčila svoje postavke. Kakor je iziavil finančni mi* nister vašemu dopisniku, bodo znašali celokunni izdatki za bud«?etno leto 1924* 1925 okoli 10 milijard 400 milijonov di» nar je v. NARODNA SKUPŠČINA. — Beograd, 17. januarja. (Izv.) Za danes ob 15. popoldne je sklicana seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je razprava o proračunskih predlogih finančnega ministra. Za 21. t. m. je sklican zakonodajni odbor, ki ima raz« pravljati o zakonu o sodn:kih in o orga* nizaciji sodišč. Na dnevnem redu je tudi razprava o zakonu glede centralne uprave. NADALJNA TAKTIKA HRVATSKE REPUBLIKANSKE STRANKE. — Zagreb, 17. januarja. (Tzv.) Na poslednjih sejah Hrvatske republikan* ske seljačke stranke se je razpravljalo o nadaljni taktiki Hrvatske republikan« ske seljačke stranke ter so bila dana nadaljna navodila v inozemstvu biva« jočemu voditelju Stjepanu Radiću. Do» tična navodila naglašajo, da mora Stje« pan Radič z ozirom na sedanji medna* rodni položaj še nadalje ostati v ino« zemstvu in voditi propagando za hrvat« sko stvar. V evropski mednarodni poli« tiki so sedaj na dnevnem redu važni politični dogodki, osobito v angleški zunanji politiki, zbližanje med Italijo in Jugoslavijo in priznanje sovjetske Rusije, vsi ti faktorji silijo, da se nada« ljuje dosedanje delo Hrvatske republi« kanske stranke. FRANCOSKI FRANK. — Pariz, 16. januarja. (Izv.) V poli« tični javnosti se nadaljuje vznemirje« nje radi padca francoskega franka. Po informacijah mednarodne trgovske zbornice v Parizu je položaj francoske« ga franka zelo kritičen. Razlog za padec so tudi številne prodaje bonov francoskega notranjega posojila in slednjič tudi sedaj objavljeni škandali o vporabi kreditov za obnovo dežele. Ti krediti so prišli v dobro gotovim špekulantom. Od ministrskega sveta predlagane sa* naciiske odredbe smatrajo za popolno« ma brezuspešne. ZA STABILIZACIJO FRANCOSKEGA FRANKA. — Beograd, 17. januarja. (Izv.) Na sinočni seji ministrskega sveta je bila tudi razprava o finančni situaciji Fran« cije in se je posebno izčrpno razprav* Ijalo o padcu francoskega franka. Mi« nistrski svet je sklenil, da tudi na naših borzah ukrene gotove odredbe proti spekulaciji, naperjeni proti francoske« mu franku. ADRESNA DEBATA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU — London, 16. lan. (Izvir.) Povodom adresne debate o prest o Vnem govoru Je Lflovd Oeore ostro napadel sedanjo vlado In posebno kritiziral njeno stališče v repa* rscijskem vprašanju. Vprašal j« za pojasnila o postopaf?hi francoskih okupacijskih oblasti v zasedenem ozemlju. Ltovd Oe-oge je tudi ob Širno zavori o separatist! finem gibanju v ruhrskem ozemlja, kt lahko ima katastrofalne posledice za Evropo. Kdor podpira to gtbnnle m Je podpihuje, znači to kršenje versafllske mirovne pogodbe. B a I d w f n je Izjavil »lede padca fimacoakega franka, da poeaenja zavlače- vanje onega problema ki za Je nameravala Anglija že početkom prejšnjega leta rešiti. V zbornici lordov je Izjavil lord G r e y, da ni beležiti nfckakega napredka v ureditvi evropskih problemov m da se ti ne morejo rešiti brez sodelovanja zaveznikov, posebno ne brez sodelovanja francoske 'm britanske vlade. S skrbjo smotri naraščajoče težkoče glede tega sodelovanja. Dosedanja francoska politika je vodila k do usodepolnih rezultatov. Grey ie obsojal separatistično zibanje v porenjskem m ruhrskem ozemlju. Orey smatra, da se prib'lžuje Evropa veliki gospodarski katastrofi. Iz bojazni Pred to katastrofo se Francija oborožuje In podpira oboroževanje vseh drŽav, ki so jI kolikor tolfco naklonjene. S to politiko Francija ne bo dosegla trajnega uspeha. Zadnja vojna dokazuje, da vel'ke oboroževalne akcije nikdar ne vodrjo do zaželjenega miru, marveč vedno le do konfliktov. Orey je končno Iz* razfl upanje, da bodo novi ljudje in novi nazori v britanski zunanji politiki dobili boljšega odmeva pri gotovih evropskih državah, kakor se je to posrečilo dosedanjim britanskim vladam AVSTRIJ\ PRI MEDNARODNI OLIMPIJADI. — DimaL 17. lan. (Izvir.) Po sklepu špOTtnih društev se Avstrija udeleži med* narodne Olimpijade v Parizu. V Chamoniz odpošlje Avstrija svoje tekmovalce. PROTI ORAGW.II V FRANCIJI — Pariz. 16. ianuaria. Izvršilni odbor splošne strokovne zveze je izdal minifest k' smatra vlado odgovorno za naraščajo* čo draginto in proglaša vse vladine f nanČV ne odredbe proti dragmjf in padcu franka za nezadostne ter predlaga: 1.) poteznftev francoskih ak*fv Iz inozemstva 2.) kontrolo nad valutnim trgom. 3J prispevanje vseh podjetij iz aktivnega premoženja za splošno blaginjo brez povračila, 4.) mobf-t.zacljo vsega neproduktivnega premoženja in realizacijo gospodarskih dobrin države. NEMŠKE DRŽAVNE FINAKCE. — Berlin, !7. januarja. (Tzv.) Kakor javlja o listi, izkazuje denarni promet državne blagajne za čas od t. do 10. januara prvikrat prebitek z znesku 46 trilijonov papirnatih mark. DEMONSTRACIJE V PORIJFRJU. — Dusseldorf, 16. januarja. (Tzv.) Nn nekem političnem zborovanju je pii-Slo do demonstracij. Demonstrantje so se spopadli s policijo in je oilo oddanih več strelov. Polici a je stresala število ranjenih in mrtvih ni znano. POSKUS KOMUNISTIČNEGA PUCA V NEMČIJI. — Berlin. 16. januarja. (Izv.) Po poročilih iz Friedrichshafna so tam politične oblasti odkrile komunistični ptič, ki je bil organiziran proti sedanii vladi. V nekaterih obratih so Izsledili organizacijo, ki je pripravljala državni prevrat Aretiranih Je bilo več komunistov. NADE MADŽARSKE NA ANGLIJO. — Budimpešta, 16. januarja. (Tzv.) V kuloarjih narodne skupSčine je bila dnnes razširjena vest da le angleška delavska stranka naslovila na mađJar- | sKo sociialnodemokratično stranko po- ! vabilo, da odpošlje svojega zastopnika ■ na konfemeo delavskih strank, ki se Ima vršiti pod predsedstvom Macd >- ' nalda. Ko* zastopnik Madžarske soci- j jalnodemokratične stranke Je bil delcgl- j ran vodja madžarskega socialističnega delavstva Julii Paldl. VREMENSKA NAPOVED. — Dunaj, 17. Jan. Uradna vremenska napoved: večinoma oblačno, nagnenje k snegu, bolj hladno in vzhodni vetrovi. Julijska krajina. BRIGANT COLLAR1G ARETIRAN. Istro hi Trsi je že dolgo časa vznemirjal brigant Cotiarlg Sedaj se je pojavil aa enem sedaj na drugem kraju in izvrševal je razne zločine. Te dni se je mudil zopet v Trstu In orožniki so izvedeli v torek, da se nahaja Collarig v kinematograf« »Rt-dame« na Garibaldijevem trgu pri predstavi. Sla je tja takoj orožniika patrulja m v primernem trenotku zagrabila Gotla-riga. ko ni ničesar slutil m z vidnim veseljem sledil predstavi. Collarig se Je besen branil z vso silo In se skušal Izviti orožnikom iz rok. Orožniškl poročnik Je naperil samokres proti njegovim nogam hi ga zadet v levo stegno Kakor divji is suval ropar okoli sebe m le s težavo so ga podrli orožniki na tla m ga zvezali. Orožniki so opraskani. Pri Collariga so našli ročno granato, pištolo, pas s sto naboji, v lltnfci pa razne dokumente po katerih bo mogoče izslediti Cotlarigeve sokrivce. Collarig se nahaja v zaporu, kjer ga skrbno stražljo. Poklicali so takoj zdravnika, ki mv je dal potrebno oomoč kakor tod! lahko ranjenim orožnikom. Collarig Is rojen v Puh* leta 1900, Torej ie star 24 tel Leta 1915 Je prišel na doberdobsko planoto v ojaJko službo (tako, namreč pripoveduje on), od koder ie pobega* v notranjost Avstrije. Potikal se Je tn in tam, bil Je v Nemčiji In na Ogrskem, v Upnici je leta 1917. nekaj ukradel, za kar ie bil kaznovan aa pet let ječe. V mariborski kaznilnici je ostal do leta 1920. Sledila Je amnestija Nate se le vrnil v Pulo ter bil mesarski pomočnik. Zopet je izvršil tatvino i in bil obsojan ma 22 mesecev fcč« aa «a no- i bezati. Povrnil se Je v Pulo, kjer so ga zo* pet prijeli pa 'e znova ušel. Potem je ubil orožn O Rlgo- Ravnlkovem koncerta smo že poročali in omenfti nesrečo ali smolo s neuglašenim glasovir jem. Ker smatramo, da se je ta »muzikalni dogodek« le Izjemoma prtpctJ tz kakor se pravi razdeljene krivde, ne moremo naknadnim dopisom dati še nadaljnega prostora za njihovo sicer umevno ogorčenje. Strašna ie ta jeza I Omeniti pa hočemo pri tej priliki odstavek Is aajogorčenejšega pisma, ki sflno godrnja čas !JubT5ansko koncertno občinstvo Itd. Dopisnik trdi, da Ljubljana sploh auna več I zanimanja za resno glasbo. Tekoča sezona dokazire. kako da nazadujemo na clas-benem polju in umevanu. Ce nastopi, to se pravi če se ojunači domač pOKumen solist in priredi svoj koncert, mu Je zagarantirana prazna dvorana. Ta ljub! anska specijaliteta je znana že izven Ljubljane. In baš zato tudi znameniti tuji umetniki, k.1 se na pr. V Zagrebu vrstijo drug za drugim, Pna Ljubljano niti nc m:sljo več. Iz Zagreba oddidejo na pr. naravnost v Trst Ud Včasih je b'lo pri nas obi!o pravega navdušen a in živahnega znn'man a za umetnost, zlasti za glasbo. Sedai, pa posebno v zadnjem času umira nekako to j veselje na žalost v prvi vrsti naš:h domu-čih umetnikov. To je treba enkrat pr;b til Upajmo, da ko se izboljšajo tudi naSe živ-ijenske in druge razmere. Kajti danJanc« splešm položaj — izvzemi le gotove znane plash! — marsikomu >em!;e In odnaša zaJnjo iskrico veselja. In vsi vkup postajamo nekam topi »n copnsti v naši dr>ij;! vasi. Je poč — »huda zima« — ki pa se prej ali sle) mora umakniti blagodejn m žarkom prave umetnosti in in pravilnega njenega pojmovanja — O Vilhcrjevih »N^vlh DJulab jah« pise odlični glasbeni strokovnjak prof. Pr. Dugan v posledni številki »Svete CeciPje*: Naš zaslužni kompozitor izdaje pod tim na- slovom zbirku svojih novij.h pjesama komponiranih za srednje grlo uz pratnju klavira. Dosada je izašao prvi svezak »No\ih djulabija«, koji sadržaje tri pjesme: »Lastavice (Anton Medved), »Nočna pjesma« (lo-slp Milaković), te »Jelen i košuta« (A. Se-noa). Sve su te kompozicije pijane uzornim stilom, na kakvi smo kod Vilhara navikli, te odaju kompozitora, knij poznaje i ljudsko grlo i klavirnu tehniku. Te kompozicije mogu se ubrojiti medju najinteresantnija djela zaslužnoga autora, te se odlikuje time. Sto obiluju zanimljivim modulacijama i harmonijskim kretnjama, a da pri tom ipak ne zapadju u hipermodernu kakoio-nfju. Mi te kompozicije našim pjevačima I klavirašima topio preporučamo to vi5e. Ito ni pjevačeva ni klavlrna partija ne stavljaju prevelikih tehničkih zahtjeva kod iz-vedbe. — Koncert Glasbene Matice, na katerem se izvaja danes zvečer Dvofakova »Stabat Mater« je popolnoma razprodan. O tem obveščamo vljudno p. n. občinstvo ter javljamo, da bo večerna blagajna poslovala samo za prodajo koncertnih sporedov z besedilom in kratkim uvodom k skladbi. Soknlstvo. — Šolski odri. V zadnjih treh letih so si nekatere ljudske šole po deželi omislile primerne odre za orireditev gledaliških predstav, za šolska predavanja in podobne poučne svrhe za mladino. V Ljubljani ni Imela do zdaj nobena mestna šola podobnega odra. Koncem preteklega leta je pa oo prizadevanju g. ravnatelja Jakoba Dimnika na L deški osnovni šoli ljubljanska »Družba industrijcev« darovala ve^l/» množino potrebnega iesa, »Kreditna banka« ic »Učiteljska tiskarna« pa znatno denarno podporo, kar se bo vse porabilo za napravo odra na tej šoli. Oder bo postavila baje mestna občina na svoje stroške. — Smrtna kosa. Sklicujoč se na notico v včerajšnji številki Vašega cen j. lista pod tem naslovom, ugotavljamo, da se pokojni brat Ivan VVeber ni ponesrečil pri telovadbi temveč Je bil žrtev dolgotrajne, zavratne bolezni, katera mu |e že poldrugo leto onemogočala telovadbo. — Odbor »Sokolskega društva v Ljubljani« (Nar. dom). — Sokol na Viču priredi v nedeljo 20. Jan. t 1. ob 20. zvečer v Sok. domu telovadno akademijo s pestrim sporedom. Po akademiji družabni večer s plesom, koncertnimi točkami itd. Vabimo vse prijatelje Sokolstva k mnogobrojni udeležbi. — Zdravo! Turisfika in sport. — Turistorskl klub »Skala« poživlja svoje člane-tekmovalce in funkcijonarje na sestanek dne 18. t tn, v zadnji sobi »Nar. kavarne«. Predmet razgovora: predstojeća tekma za prvenstvo »Slovence«. — T. K. »S!(ala« priredi v nedeljo dne 20. t m. s svollm naraščajem smuško tekmo na Golovcu. Te vrste tekma Je pri ms prva, zato Je ideja Tur. kluba Skale, gojiti sport pri najmlajši generaciji prav hvala. Podrobnosti o tekmi se Se objavijo. — Skavtf v Jugoslaviji. Savez Izvidnika I Planink trna pet žup s 57 stegf Ljubljanska župa Ima 4 stege, od katerih nekateri zunanji zaradi nezanlmnnja jav- j nostl le životarijo. Pridite na pomoč! Ustanovite nove stege! P. K Izpred sodišča. — Spor radi konja. Marija Potokarjeva je naletela na kenja soseda Jožeta Brušnika Iz Podllpoglave, ko Je pulil korenje. Prijela ga ie in privezala ob poti. V tem Je pa prišel Brusntk in vnei se Je med njima prepir, v katerem se Je mož tako razjezil, da Je ženo suval. Jo vrgel po tleh In io obdelaval z neko rogovllo. Poleg drugih lažjih poškodb je imela žena tudi zlomljeno levo rebro. Pri obravnavi js Brusntk trdil, da je to napravil razgret v hudi Jezi In da sta se že rudi poravnala. Potokarjeva, ki Je sicer tudi precej huda ženska m ne Stedf z besedami. Je priznala, da sta se poravnala, vendar pa je izjav' la: »No en mav nei bo le zaprt!« In res Jože Brusnik je bil obsojen na 3 tedne navadne ječe. Podpirajte obtmane slepe io damUe »Podpornemu društva slepih«. t »? L O V p v: ? Sf f "M \ P o n« . dne IS tautar** !°^4. Gosoodarstvo. RAZMERE NA ŽELEZNEM TRGU. Razmere v železni industriji v Avstriji čehoslovaikki In Jugoslaviji že dolgo časa niso ugodne. Postati utegnejo še ne-prijetnejše. ko se umirijo prilike v Nemčiji in nemški železni kolos zopet poseže mogočno na trg. Občni zastoj v kupčiji vsled draginje kredita in pomanjkanja denarja neugodno učinkuje tudi na Železno stroko. Padanje francoskega in belgijskega franka utegne, če se bo nadaljevalo, tudi za belgijsko in francosko Železno industrijo ustvariti vse druge konkurenčne pogoje tudi za balkanske dežele, ki imao slabo valuto. Valutni stresliaji lahko naenkrat izpremene celoten tržni položaj. Novi konkurent je se utegnejo pojaviti čez noč. Naša železna industrija v Jugoslaviji in Sloveniji ima spričo težav v prometu in vsled odvisnosti od inozemstva za najvažnejše sirovine tem težji položaj cele na domačem trgu, ker je carinska zaščita malenkostna in daleč zaostaja za ono. ki jo uživa daleko močnejša železna industrija v Avstriji in Češkoslovaški, da o za-šjiti laške industrije niti ne govorimo. Ker je bil trd boj za tržišča med češkoslovaško fn avstrijsko železno industrijo po često derutnih cenah, se že dlie časa vrše pogajanja za dogovor glede prodajnih pogojev med vodstvi češkoslovaške in avstrijske železne industrije. Po poročilih pogajanja dobro potekajo, vendar za enkrat ni prišlo do popolnega soglasja med celokupno češkoslovaška in avstrijsko železno industrijo. Premagati je še več znatnih diferenc. Zatriuie se pa. da se je doseglo soglasje med Alpine Montangcsellschaft, največjim avstrijskim podjetjem ter med vodilnimi češkoslovaškimi obrati. Čuje se, da so se pogediii tudi glede kupčije v Jugoslaviji. Če je temu tako, utegne postati skupen nastop tuje konkurence posebno občuten za naša domača podjetja. Čas je torej, da dobi domača produkcija pri nas času in potrebam primerno carinsko zaščito. Domače produkcije nam je treba, saj je znano, da tuja podjetja v deželah brez lastne industrije ne poznajo nobene sentimentalne prijenljivo-sti in tirjajo neizprosno trde cene. V cenah so ponižni le, dokler izpodnašajo domačo konkurenco. Zadnje dni so poročali nekateri naši listi v Jugoslaviji, da je kartel med češko in avstrijsko železno Industrijo perfekten ter da so v to kartelno skupino privzeta tudi jugo-slovenska podjetja, med temi največje železno podjetje v Jugoslaviji Kranjska industrijska družba. Te vesti tako malo odgovarjajo dejstvom, kakor prazne novice o dobavljanju žice za valjanje v Jugoslavijo, katere robe se pri nas iz« dela več kot dovolj za malenkostno potrebo. NOV CENIK ZA ZAVAROVANJE VALUTE PRI IZVOZU LESA. Generalni inspektorat Ministrstva financ v Beogradu je pod J. br. 4555 z dne 25. novembra 1923 izdal cenik za zavarovanje valute Pri izvozu onega blaga, za katero to določa člen 16 pravilnika o prometu s devrzami in valutami od 23. septembra 1923. Prvotni cenik Je stopil v veljavo dne 1. decembra 1923. žal glede posameznih postavk Gen. inspektorat ni zaslišal našfh gospodarskih organizacij in so bile zlasti postavke za lesne izdelke neutemeljeno visoke, kar Je škodovalo Izvoza lesa te Bosne in Slovenije. Vsled tega sta Trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu fn odsek za lesno industrijo Zveze industrit-cev v LJubljani takoj po Izda)? cenika ope-tovarno opozorila Gen. inspektorat na pretirano visoke postavke cenika zi rezanj in tesani mehki les, glavni kontige.it izvoza fz naših pokra »fn. Ker naše pismene predstavke in posredovanje Centrale industr. korpornclj niso imeli zaželjenega uspeha, je slednja sklicala konferenco zastopnkov lesne Industrije iz vse kraljevine na 10 tm. v Beogradu. Zvezo industrrjcev v Ljubljani je zastopal tajnfk g. D. Goriitp. V smislu sklepov te konference. Je izdal Oen. inspektorat dne 12. tm. nov cenik veljaven za Čas od 15.—31. januarja ti., ki določa za posamezne vrste lesa sledeče postavke: it 84 drva za kurjavo od 10.000 kg. D 2200 » 85 lesno oglje od lO.OOOkg D 10.000 » 86 mehak stavbeni les, rezan, (jefka in smreka) 1 m8» 700 » 87 mehak stavbeni les tesan • » 400 »88 »les okrog, (antene itd.)» » 300 » 89 borov les rezan » » 900 »90 »les tesan » » 508 * 91 bukov rez. i. tes. les parfem* » 930 neparjen » » 400 » 92 hrastov rezan les » » 20O0 » 93 okrogel hrastov les » » 500 » 94 hrastovi pragovi: 1.60—2 20 dolgi komad » 30 2.50—2.70 » % % 50 lmJ 1500 specijalni les » 95 bukovi pragovi komad » 30 » 96 !*pa, oreh in druge vrste plemenitega lesa, rezane lm*» 1500 » 97 brest in jesen, rezan » » 1000 » 98 doge vedro » 90 » 99 telegr. drog? (7—9 m) komad » 50 Zastopniki lesne Industrije rz posameznih pokrajin so sicer opozarjali, da so tndi postavke novega cenika še previsoke. Vsled ugovora ravnatelja nekega večjega Podjtja v Beogradu niso mogli doseči pov- sem pravilnih postavk. Pač pa je z&sicp-nik Gen. inspektoraia izjavil, da se ceni-k v prihodnost1' zniža, če se statistično dokaže, da zavzema izvoz slabe,š h vrst lasa oni odstotek, naveden od zastopnikov orgauizactj. Na konferenci doseženo znižanj* postavk cenika pomeni važen uspeh za našo celotno lesno industrijo. Vsaj deloma ie namreč odstranjena nepotrebna in nepremagljiva ovira izvozu našega lasa, mm- —g Tržne cene v Maribora dne 15. jan. 1924. — 1 kg govejega mesa i. D 25— 27, IL 22—24, 111. 16—20; 1 kg svežega jezika O 24; 1 kg vampov 7—10; 1 kg pljuč 9; 1 kg gobca 10; i kg m o žgan 2u; 1 kg parkljev 6; 1 kg vim 10; 1 kg loja 20; Teletina: 1 kz 1. D 26—30 li. 24—25; 1 kg jeter 24; 1 kg pljuč 15; 1 kg prašičjega mesa 30—40; 1 kg sala 38; I kg črevne masti 32; 1 kg pljuč D 18; 1 kg jeter 20; 1 kg ledvic 25—30; I kg glave 20 -25; 1 kg nog D 14: 1 kg slanine 35—40; papricirane 44; prekajene D 41; 1 kg masti 40; 1 kg pre-kajenega mesa 40—50; 1 kg prekajenih nog 25; prekajenega jezika 48, prekajene glave 32. — Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa Din 17.50—20; Klobase: 1 kg Krakovskih 52.50: brunsviških 27 ; pariških 32: posebnih 32: safalad 32: hrenovk 26: kranjskih 1 kg prekajenih 52; 1 kg mesenega sira 32; 1 kg prltisnjene klobase 32; Konjsko meso: 1 konjskega mesa I. 12—14; II. 8—10; Kože: 1 kom. konjske kože 150— 200; 1 kg goveje kože 17 50 22.50; 1 kg telečje koze 30; 1 ki svinjake kože 11.50; 1 kg gnrenjega usnja 120; 1 Kg podplatov 80—125: Perutnina: 1 j majhen piščanec 20—25: večii 20—40: 1 j kom. kokoši 45—55; raca 45—70: gos 80 { J4C; majhen domač zajec 20; večji 30; — Divjačina: 1 kom. zajca 60 —80; 1 kom. srne 15—20. — Ribe: 1 kg kraoov 35; belir 30. 5ct*fc 30. — Mleko: maslo, sir: 1 1 mleka 3.50—4: 1 1 smetane 16—18: t kg sirovega mr»cla F0: masla 60; 1 k* nnl-ementalskera 65; traoistnega 30: grajskega 43; parmazana 150: 1 ko<; slrčeka 6— !0; 1 kom. jajce 2—2.50! Pil a č a: llt«r novega vina 8—11! starega 12—15; ptve 6.50; stekl. pive 3.25; liier žganja 3"»: — Kruh: 1 kg belega 7; črnega 6; 1 kom. žemlje 0.50; — Sadje: 1 kK Jabolk TT. 8: TU. 4; 1 kg posušenih sljiv 7—8; 1 kg hrušk II. 6—8; I kom. limone 0.50—1.50; 1 pomaranča 1—3; 1 kg rožičev 13; 1 kg Tis 16; i kg dateljev 30: mandljev 45: l kz orehov 8.50; 1 kz orehov luščenlh 36; — Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 65; IT. 40—55; 1 kg prnžene 1.48—70; I kg soli 3.50: poper cel: 35; zmleti 40; 1 k^ paprike 80—100; 1 kg testenin 13: sladkorja 2350: v kristalu 21: v kockah 23: I kg kvasa 32.50; 1 kg p^enčnega šroba 20: riževega 30; 1 kg ri;ča 7.12: liter navadnega kisa 2; vinskega 3: olla namiznega 30; bučnega 37; Špirita denat. 15; 1 krm. mila is; — 2 i t o: 1 kg pšenice 3.25; kg rži 3; kg ječmena 3; ovsa 3; koruze 350; prosa 4; ajde 3; fižola navadnega 5—7; leče 14. — Mlevski izdelki: kz pšenične moke št 0 6.50; št. 2 6; št 4 5.75; št. 6 5; št 7 4.25; kg prosene kaše 7.50; Ješprcnja 6.25, otrtbcv 2; kg koruzne moke 4; koruznega zdroba S—6; pSenične^a 7; ječmenove moke —4 ajdDve št 1 7—8; št. p kg kaše 7; kg ržene kave 10; kz cikorije 25; — Krma: lq sena 95 — 125; q ovsene slame 70—75; — Kurivo: 1 m* trdih drv 200; mehkih 75; q tibavcljskeKa premoga 42 —45, velenjskega 27—30; kg oglja 1.50—2; kg koksa 1—2; liter petroleja D 7; liter bencina 17; kg karbida 6.50; kg sveč 15: — Zelenjava: kg salate endivije 1—1.25: kg poznega zelja 0.75— 1.25; kom. karfiole 3—4; kupček špinače 1; kg paradižnikov 2.50—3: Šopek peter-šilja 0.25; šopek zelenja 0.25; kg čebule 2—3, česna 10; pora 025; vrtnega korenja 0.25; navadnega 0.25: šopek zelenjave za kuho 0.25; kom. rdeče pese 0.50; repe 0.25—0.50: kg kolerabe podzemnice 0.50: krompir 1—1.25: hrena 5: kislo zelje 3; kisle repe 2 dinarja. —S Nazadovanje svlnfereje hi trgovine s svinjami. Zagrebška »R:ječ« prinaša iz kmet:;skih krogov Izviren dopis o nazadovanju svlnjrreje In trgovine s prešičl v naši državi. Pisec Izveja: Že lansko leto je bilo na naših tržiščih oprati pomanjkanje dobro pHanih svinj. To pomanjkanje se >e tolmačilo na različne načine, ali n:hče nI ugotovil ali hotel pritrditi, da je Število svinj znatno padlo. Po statistiki je ugotovlieno. d* evanjc te kuge nT od strani dr/ave odrejena niti veterina rsko-re-darstvena zaščitna mera. Ta zaščitna odredba ni znana v Srbiji, Macedonijt Črni gorf In Sandžaku. Iz teh krajev se transportira živina, ki le dostikrat že okužena. Pisec nada! e navaja, da smatrajo mnogi, da leži krivda na zmanjšanem številu svinj v pretiranem in prevelikem izvozu. Vendar to ne odgovarja resn'ci. ker ravno nasprotno dober In rentabflen Izvoz pos-pešuie svlnjerejo. Radi omejitve Izvoza se seljaku ne izplača, da pita svinje za domač konzum. ker lahko z manjšim trudom m rizikom laf je proda koruzo, nego da io dafe svinjam. Pisec zakHučute da le bila svlnjereia pred 25 leti najplodonosnej-Ši posel našega veleposestnika fn malega kmetovalca, katerega bo pa polagoma uničila kuga. Radi tega je dolžnost države, da p^.dvzame obsežne mere. da se rell malf ostanek na le svfn'ere'e. kl naj se zopet izpostav! na prejšnji nivo. —g HmelL XXXVIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenko o hmeliskl kiročr*! v obče. — Zatec, CSR, 12. jan. 1924. V minulem tednu je tra'a^o reprene-homa povprPŠevnn:e po r»meT*u. Dnevno se le prodajalo po 20 do 50 bal srednje dobrega hmelja po 3950—3980 Kč za 50 kg prima pa po 4O00—4040. Na kmetih se Je rudi vse pokupilo. Kar se Je dobilo no 39'K)—3930: sedaj se pa pod 4000 nič ne dobiva Danes se gibljejo cene tu na trgi* za prima od 4000—4050: za srednje blago pa od 3950—4000 Kč .za 50 kg; vrhu tega Piačirjejo kupci tudi 2% prometnega davka. Tudi stari hmelj se je prodajal in sicer ix leta 1922 po 3000—3050, oni iz leta 1921 pa po 2200 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje skrajno čvrsto, cene rastoče, — Savez Iimeij. društev. —g Živinski tedenski sejen v Ljubljani. Na včerajšnji živinski tedenski sejem v Ljubljani je bilo prignanih 176 konj, 95 volov, 41 krav, 4 teleta in 2 prašička za Pitanje: Cene: voli I. vrste 14 Din. II. 12 50. in. U Din kg žive teže. Duše 10— 10.50. —g Novosadska blagovna borza 16. fannaria. Na produktivni borzi notiralo: Pšenica baška 79—^0 kg, 2%, 4. vag. 345. ječmen baški 67—6S kg. 2 in po! vag. 295, oves baški 2 vag;. 235. koruza baška, dupl. kasa. 2. vag. 256— 257.50. baška 30 vag. 260—265, za marc-april. dupl. kasa 25 vag. 265—272.50, za januar-februar 10 vag. 255. stara 5 vag. 257.50- 260, sremska 2 vag. 260. moka baza »0« 1 vag. 5.t0, >os« 1 vag. 520, »O s s« 2 vag. 540, otrobi 10% kasa, 1 vag. 150. Tendenca neizpremenjena. —g Tedenski sejem v Zagrebu. Zagreb, 16. januarja. Sejem je bil srednje dobro obiskan. Dogon ie bil velik, predvsem bosanske živine, krav malo. srem-skih svinj pa sploh nt bilo. Cene so ostale v glavnem neizpremeniene. Kupovalo se je za izvoz za Anglijo in za Češkoslovaško. Cene v Din za kg žive vage notiralo: Rogata živina: voli I. 1525—16, II. 13—14.50, III. 10—14; mlada živina 1450—16; krave I. 14.50 — 15, II. 12—13.50; teleta I. 21.50—22, II. 21—21.25; svinie (domače) I. 26 25 —27, II. 24.25—25.75. III. ?\75—22.50. Krma za mtr.: seno 95—13 stara 150 —165, detelja 140—162.50, slama 100 Din. Zdravstvo. ABORTUS ARTIFICIALIS. V okvirju rednih predavanj in diskusij slovenskega društva »Pravnik« se je včeraj, v sredo, ob 5. popoldne vršilo zanimivo pre* davanje ljubljanskega ginekologa prof. orja, Zalokirji o »umetnem splavu«. Aktu* alen tema je privabil ▼ predavalnico na de« želnem sodišču odličen avditorij starejših in mlajših zdravnikov, pravnikov in sodnikov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvaja« njem prof. Zalokarja. Prof. Za lok ar je vprašanje umetnega splava obrazložil naj* prvo z zdravniškega stališča. Začel je s znanstveno definicijo splava, ki pomeni pre* kinjen je normalne nosečnosti. To prekinje* nje pa je lahko slučajno ali pa umetno. G o* vornik je šel preko običajnih metod umet* negi splava, ki se ga poslužuje priprosto ljudstvo pri različnih narodih. Tudi ni go» voril o zlodejanjih, ki jih izvršujejo nespo« aobne in brezvestne babice po velikih mestih Pa-- pa je podrobno orisal znanstveno utemeljene metode praktičnega ginekologa, ki so deloma operativne, deloma m-di V amen* talne in v zadnjem času rentgenovske. V poštev nrihajajo samo operativne, najslabše so medi' amentalne (kinin itd.\ ki so sila nezanesljive in deloma škodljive. Drugo vprašanje se tiče operaterjev, ki naj poMic* no izvršuiejo umetne snlave. Ginekološki manstveniki in strokovnjaki so edini v tem, da ie snlavna operacija prav težavna ope* racija, ki se lahko izvrši samo z uporaho najoprezneiših aseptičnih Vavtel. V tem ozi# ru nit? privatne ordinacije niso zadostno onremlicne. Razven tega zahtevajo česti slučaji kompli'acij večji operativni aparat. Nevarnosti splavne operacije so znatne in veli1»* Čfti»j sestane Iron-rtlif rdravnn.-ov. da ugotovi zd-avstveno inrliVariio. Mtif*oli mu rv*** 7*\-op«l-i narrt iz Mg 1012., ki ie v 8 295. do-"»**al ittnetni, zdravn^Vi snTav. če ie na nod'a«! xHravs*v«-ne »ndikaciie ohstoiala s nome'Mm ^nimilum alt «a * nos*»*nos*'o ne* varnost za živlienie. Predavatelj odklanja ra*»*rve no veljavi sočutne in «ttgcni?nc "rd'Sri?e, Vi se te r>orod»ts v Tvtvofn^m ča* su. Tzreka se ra naravno biološVo rast na* roda. ne ds bi se pri tem posluževal Se drt»gm državno * političnih argumentov. V ordinaciiafi se dnevno javita io slučaji. Vi zahtevajo na pocP>gt socijalne ind?1 aclie snlavoo operacijo. Rivši avstrijski načrt fe dober, izpopolniti bi ga mora'i samo ie gl^de tehničnih predpisov zdravniških splavov. Na koncu je oredavatcli navedel nekaj stari* stičnih podatl-or. M osverlfujet« strahovit razmah Vrlmroalnfli splavov. V Nemčiji kon*a 90 % nosečnosti a nmetnfm splavom. Ta Nem*fio pomeni to odo«d skoro no! ml* It iona d--5 na '•to. Od teh nesrečni" ifh. vmrie 3 %. V S'ov-ni'H ma»a mortatt*-*a Se ne 1 % V deželni bolnM „„ |?fa 10*1 zabeležili 00 sf--aiev. leta 1913. 124. 1. 191« !£0 In 1. 10?? 200 To levilo ie ostalo konstantno. Jtf-d-** rf?*Vmti»a. v katero sta no* s-"»'« gg. dr. rWr*nccschl m unfv nmf. dr. Holene, ie no'-sn*1* *e »••Val vpra'«nl. na* t-ar se ?e predavsnie *ak!pičilo z zrlio. «?a hi dntttvo nrl-edlo Se eno predavani«, ki hi se ns? rv^a'o v trm vm*a*ao*-t Se s dru« oega stališča, zlasti psihijatričacga. Književnost. — »ženski Jve/e prinaša v prvi letošnji Jtevilki to*le vsebino: Obrazi in du£c. IX. — Mlada leta Pavline Pajkove. (Dr. Joža G!o* nar.) — Velerija, hči cesarje Dfjoklecijana. (Ivan Zoreč.) — Gabrijan in Stcmbilija (Dr. favn Lah.) — Ob grobu Borisa Mirana«Jo* sipa Stritarja. (Dr. Josip Tomtnsek.) — Do* hrota je sirota. (Milčinski.) — Pesmc Ive Rod II. — Nova pesem. (Vida Jcrajeva.) — Nekaj besed o zakonu. (Spisala »S«.) — Izvestja. »Ženski svet*. Prvi letnik tega že splošno priljubljenega ženskega lista se jo v pravkar minulem letu 1923 povsod naj» dostojnejie in najuspešnejše uvedel. Kot glasilo »Ženskega dobrodelnega udruženja za Julijsko krajino« je Sel v svet. V Trstu, pod najneugodnejšimi razmerami, so ga vrle naša sestre — neustrašne boriteljice za slo* vcnsho kulturo in za slovensko eksistenco v primorskih, sedaj težko udarjenih krajih — ustanovile, vodile in negovale. Osokoljc* ne po blagohotnem in prijaznem sprejemu svojega glasila v prvem letu, bodo čvrsto in vrlo nadaljevale svoje plodonosno delo tudi v letu 1924. Se večl Čim bolj razširiti in spopolniti mislijo to svoje — danes edino slovensko žensko g/asr7o. Obdarovale ga bodo s pestrim programom slovstvenih, za* bavnih in poučnih spisov izpod peresa naših na »odličnejših slovenskih pisateljic in pisa« teljev. Posebno pozornost bodo posvečale rubriki »Izvesti j a f, ki bo obsegala zanimiva poročila iz ženskega sveta in koristna nsvo* dila za ženski svet. »Ženski svet« bodo spremljale sedno stalne priloge z načrti za razTična ženska rodna dela in modne krotne pole. — »Ženski *w.'«r je v Julijski krajini zelo razširjen, in tudi v svobodni Jugosfa* viti. posebno v Sloveniji, je že zbral okolo sebe v prvem letu zelo Izdatno Število naročnic. Kaj bi ne! Cena je zelo zmems. list pa bogat in mnogostranski. Za leto 1924 je razen mnogoštevilnih dosedanjih naroč* nic prir*la*cno že lepo število novih. R!'o bi želeti, da se nove naročnice za leto 1924 čimprej zglasijo. da sc lažje določi naklada in prinravi vse za redno razpošiljanje. — »Ženski svet* fzhaja enkrat mesečno in sta« ne za Jugoslavijo letno DTn 4S, polletno Din 24. — Naročila za Jugoslavijo sprejema ga. Li"dmila Prunk. Ljubljana. Karlo vika cesta 20. — Masarvkova »Rusija 1 Evropa« hr dana kao druga knjTga Izabranih djela T. O. Mnsarvka, nprsvo je fznšla. U ovim studijama o duhovnim strujama ti Rusl'f, na kojima je Masaryk radio mnogo godina, prikane su, u prvom svesku Što smo sa »Pravo primili, socijologijske skice za rusku filozofiju povjesti I vjere. U predgovoru kaže autor: Ove studije Idu za tim da Rusfeu zahvate s pomoću literature iz njezine unutrašnjosti I naročito sam se dujro bavio Dostojevskim ! njegovom analizom Rusije, pa tako je i u ovim studijama dio 0 Dostojevskom glavni dio. Prvi svezak Rusije 1 Evrope obuhvaća 3\2 stranica, a cijena mu je Dn 60 (na boljem papiru 70). Prva knjiga Izabranih djela T. Q. Mssa-ryka »Borba za snmoodredjcnje naroda« stoji D;u 25. Tko naruči pouzečem (na doplatu) obje knjige dobiva ih za Din 80. (na boljem papiru za Din 90) kod izdavača. Prosvjetne nakladne zadruge, Zagreb, Mo-Snskoga ulica 6. i n svim večjim knjižarama — StroHmayer<>va čitanka O nekim našim velikim ljudima, o njihovoj ličnosti 1 njihovim idejama znadu široki slojevi ili malo ili krivo, ma da su imena tih ljudi u svačijim ustima. Tako se n. pr. kot imena J. J. Strossmayera obično misli na njegove gradnje, dok čak i naši obrazovani krugovi osim par fraza jedva šta više znadu o dubokim mislima tog našog velikana o svim glavnim pitanjima života. Da tome doskoči izdavat će »Narodna knjižnica« u Zagrebu t. zv. čitanke naših velikih Hudi, u kojima će citatima fz njihovih djela, pisama i govora biti u glavnim crtama iznesena njihova ideologija i njihova ličnost. Tako će kao prva za kratko vrlicme iznči Strossmaverova čitanka. U njoj će citatima samoga biskupa biti iznesene njegove misli o majci, prijatelju (Račko-mu), vjeri, svećenstvu, patriotizmu narodnom I crkvenom jedinstvu, o umjetnosti, znanost!, o Francuzima, Nijemcima, Poljacima, Česima, Slovacima, Srbima, Slovencima, o slobodi, o ženi, o ustavu, o orijentalnom pitanju, uopće sve ono, što čini Strossmavera jednim od najvećih sinova našega naroda. »Čitanka« Će Izaći u oči obljetnice biskupovog rodjenia. donijet će sliku njegovu, a opsezat će blzu 100 stra-ca. Za ovom će čitankom slijediti Čitanke I ostalih naših velikMi ljudi (Krlžr»n!ćeva, Trubarjeva. Dositejeva. Vukova. Stnrčevl-ćeva. Račkileva. Nođilova, Skerllćeva. Krekova, ilirska čitanka itđ.) Strossmaye- % rova će atanka Izač! kao Jubilarni, stoti broj »Narodne knjižnice«, a stajat Će samo Din 10.—. vezano u poluplatno D 15.—, štamoano na najfinijem papiru i uvezano n polukožu sa zlatorez^m D 50—-Narudžbe prima »N?rodna knjižnica«. Zagreb. Valčka ul. 13. — Velik! narodni koledar »Juffo?lavJ!a« Tzda! Savez d^rovolicev v Zagrebu, uredil Prrl'rag Mltrinovlć. Zagrebški Savez dobrovolicev Je izda! za 1. 1924 b^ato onremljen koleđtr k! predstavlja tako z nacionalnega, kakor tud! znansrveno-pu-bTf-fstfčnega fn poučnega stališča len na-nredek v prlzadevanlu na*ih dobrovoJJcev. da po zm«gi na bojnim polju zmagajo tuđi na notffi nacljona'nega. kulturnega In •"OSporTprskega mzvoia mlade Iiffo«!oven-slr*» države. Vsebma koledarja nudi pestro slHto udejstvovanja onih neustrašnih borcev za nendv?sno«t nn'e^a naroda, kf so no jtfta'kth cT^fh na boječih stonm v oradi«, da t> w^da?f«f*»fo sv«t« w*»»«f>t»it« delo ga n^rooV In državni blago- Mr-d č^n-V! m r^-^n^avtfni omen'atno »Hram k"!fu-re« g. fVf*p'^». ^*Tovf horlzon*? radrmrae-«*vn«. rmfv. nrof. T^omfanz »Tp*trw*na na-*f»»* T*rav*tvm*» zadrn***«. £r. trv>i«r*a. »O rad** fn »' »m«; m~'*-*"n» ooP-'^ri^T-'fr« n>. p-,^.^ rwru .V*ffif nose* ' •'vn*'-no n»r»nf~« 1*f4 Op^-»m#ra. »^'•^••»•Vrt mst^m^ At W^V^ »C»a fe ^»♦«»»•1»* r»*-.t,*»f «*ia»r^ ! e'^trt-ff?- rmft>. .TM —: :^^..r-*-c?. r»-> atV.-w. hoUzam«, prof. dr, Collisa »Opadanje po- roda i seksualnog morala a nalem naroda^, dr. Talerja, »Uloga žene u našoj kulturi«. P. Slijepčevlća Itd. To io večinoma kratke I poljudno-znnnstvcnc in strokovne rasprave, ki so namenjene v prvi vrsti s xf m plastem naroda, pa tudi intelektuaU-c lahko najde v njih mnrsikako navodilo za praktično udejstvovanje v življenju. Vsebina koledarja Je zasnovana In razpredo-ljena tako, da posega prav v vse panoge družabnega življenja. To in ckolnost. da se avtorji razprav pečajo osobito s praktičnimi socljalniml. naučnim! In vzgojnimi problemi, daje koledarju posebno ohilc2)e In Jamči zato, da bo z odobravanjem spre-let v krogu čftatellcv. To delo, ki Izhaja iz vrst naših prvoborlteljev za nacijonal-no stvar, toplo priporočamo zlasti še zato, ker z naročnino vsaj nekoliko pomagamo dobrovoljcem, kl žive danes kot orranfza-ciia v skrajno nepovrljnlh razmerah. Ko»> ledar se naroča pri »Savezu dr'brovoljceva v Zagrebu, kf Je delegiral te dn! svojega člana radi v Slovenijo, da pridobi č'm vefl odjemalcev. Tudi to akcijo priporočamo naš! Javnosti Pot v slovansko bodočnost. Napram sestanku Male antante v Beogradu je bila Italija najbolj občutljiva. Se toliko bolj radi češkoslovaško - francoske konvencije. » ItaHianskl novinarji so stl v Jugoslavijo v neki nervozni negotovosti, da morda dočakalo v nieni glavni presto-lici dogodke, ki bi pokazali popolno Izpre-. menitev sedanjega srednjeevropskega 1» vzhodnega polo^aia ter bi povzročili med državami preorijentacijo, v kateri bi b la Italija udarjena v svoj! načrpani ekspar*-zlvn! po!»tikf. Zato so se tako! zače'1 bližati dr. ReneSu, da Izvedo Iz n|erov!h nst. kaj vznlkne za Srednjo Pvropo ia Vzhod" na beogradskih konferencah. V pogovoru z g. Zingareflffem, odposlancem milanskega Ihta »Corriere della Sera« se le češkoslovaški zunanji mnistet' dr. Bencš začudil radi Izvestne sodbe v* Italiji, izrečene nad sporazumom med Prago In Parizom. Naglasal Je, da že pet let" vodi napram Italiji lojalno, točno, čisto, prijateljsko politiko, na kateri francosko «x češka pogodba ni ničesar izpremenila in' tudi ničesar ne izpremenj. Videle sc bodo v tej stvari preizkušnje In morda loualu. Sedanji odnošaji med Češkoslovaško in Italijo temelje na pismih, katera sta izmenjala svejčas on In conte Sforza ter na pogovorih, ki Jih Je Imel on z Mussolinl-Jem. V teh pogovorih le vladalo popolno soglašanje z italijanskim ministrskim predsednikom baš v onih točkah, katere v«,;-* buje pogodba med Češkoslovaško in Pran-cijo, t J. glede potrebe, da se prepreči re-stavriranje Habsburžanov ln započne Io-: Jalno skupno sodelovanje v Srednji Evropi v varstvo splošnih Interesov. Na mne-' nje, da Je morda prišel v Beograd v svrho, posredovanja med Malo antanto (n Pran-, cijo. oziroma za dosego intimne j si h odno»; šajev med to In kako drugo državo Malo antante, le dr. Beneš odgovoril, da on ne misli sploh na nikako posredovanje. Mala' antanta le skupina s svojimi posebnimi Interesi. Tudi v sistemu alijance se mora postiti lastnim zaveznikom zadostna svoboda«; kar pomeni aplikacijo demokracije v politiki. Na vprašanje, od katere stran! nastao Jajo grožnje za Češkoslovaško In na do-| stavek, da se Je bojazen glede Madžarske] v zadnjem času brez dvoma zmanjšala. Je dr. Beneš odgovoril, da se Madžarske nikakor ne boji. Nevarnosti n! tu, marveč nevarnost Je v stalnih alarmih, v Intrlcah in v mahlnacijah. Neposredne nevarnosti nI, ne da pa se tajiti, da se nahajajo tuln-. tam nevarni Indfvidnji. sposobni napraviti gluposti in to treba držati na uzdi. Na konferencah so pr!51a v razpravo vsa zunanja politična vprašanja, kl Interesiralo Malo antanto In med nllml, razume se, trdi rusko vprašanje. Velesile Iščejo načina za pripoznanje sovjetske vlade. Mala antanta mora bit! pripravljena, da privede Rusijo na polje evropske poMtfke. Romunija Je in-teresJrana Iz političnih In teritorijalnih oz!-rov, Jugoslavija pravzaprav samo Indirektno, kar se tiče Češkoslovaške, pa hnče Be-neč počakat! evolucije stvari In *cdai noČe< reci ne to in ne ono. da bo mo*rc! svrbo^no odločevat! ob primernem treno'.ku. Dr. Beneš je povedal, da Je govoril o R'jsijf s Polncareiem in Millerandom, trda francosko - češkoslovaška pogodba se niti najmanj ne dotika RusTje. Na opombo, da Jo Poljska vznemirjena v strahu, da s! l"če Francija preko Češkoslovaške pot v RiH-!o, se Je dr. Bene? nasmejal In rekel, da se dobi ljudi, ki slišijo travo rasti. Tn~a-rellf zaključuje svoj- pismo z zagotovitvijo iz najboljšega vira. da misli dr. Be-ne$ v najkraJSem Času posetitl. Italijo. Morda pride v R-m že koncem^ februarja, nakar Je mogoče mislil, ko Je rekel, da se b^do videle preizkušnje gf^de njegove politike do Italije ž* mordi kmalu. V* pogovoru s tržaškim novinarj"nt Nordijem je dr. Beneš Izjavil, da je zaključi tev irancosko-čcškosiova5ke p~g°đh? samo ugotovitev situaciie, ki dejansko že obstoj! in je zadnja leta dozorela. Ko ga Je vprašal, da naj mu pove. kaj nM reče o važnosti beogradske konference. Ie izjavil, da se od nje pri;af:rie mnogo preveč. V1 resnici Je to samo reden, že določen, periodični sestanek Male antante, da premotil splošen političen položaj In razna podrobna; vprašanja, ki intercslrajo njene podrume« dežele. Da sprožilo Jugosloveni na sestanku bolgarsko vprašanje s posebnim ©zlrorn na Makedonijo, na to Je rekel dr. Beneš. da se premotre vsa vprašanja, le. zadevajo posamne države. Izrekel Je n^dalle svoje irpanje, da se madžarsko posojilo definitivno uredi v Beogradu. V even+ue!ni sprememb! gršk. režima ne vid? nikakva vpliva na Malo anfanto. Poliska le sodelovala S. Malo antanto v peteklostl In njeno sodelovanje bo stedllo tudi v bod^Čn^s+I. Tozadevno se ni n1če«ar Izoremenilo. Tudi ne bo nl-V*ke<"t vgh^mniehfs glede eventu-1. P^lf-sko-baltiškcga dogovora, IC leaeSBHB^lBSeaBSS^B^BMBflBeav^BMBMM^aBe »S L O V rt N g K ! N A H* fj f** One 18 fsfti-^r a nega Spalajkovićevesa svarila pred Rusijo ae je dr. Beneš zasnjefal, rekel pa ni ničesar. Pritrdil je končno vplivu MnssoUn9a na splošno novo crlj.ntacijo, ker je fašistov k a Italija poiuJila roko boljševikom. Taki pogovori sd podučni in povedo včasih mno^o več. nego službene izjave. Iz njih zveni slovanska miroljubnost, slovansko stremljenje po splo?nem miru in rednem delu v kcrlst vsega človeštva. Italijanski novinarji so pričakovali vznemirljivih senzacij, naleteli pa so na manifsta-djo pravega mlrotvornega delovanja s sirani Male arr.cnte, razblinili so sc strahovi, m Evropa vidi pred seboj na novo jej pokazano pot do sporazumov in prijateljstva, ki edini morejo v kratkem obnoviti VSe pa vojni zadete države. Pa Še več! Nazuanje-ni sporazrm nrjd Jugoslavijo in Italijo Je tak dogodek, da se v tem trenotku r.i.i ne da prav oceniti. Temeljito preekrenitev v politiki Srednje Evrope ima p meniti ta sporazum, o katerem se Je pričelo sedal podrobno razpravljal v vsem evropskem tisku, izredne vrednosti je ta sporazum, ki se more izvesti pošteno in v korist obema po^odbemkoma, pri čemu*- povdarlamo, da se Je ž niim veljava Male antante v Evropi đvlgnfTa v prvo vrsto nrrotvornost! in obnove rednega Hvlfeafa Po tej poti korakamo v debro slovansko bodočnost. udružen], v katerih ne sme vladati sovraštvo« Sovraštvo!- Da si Nemci, najbolj osov* raženi narod — oni ki so sejali covsodi sovraštvo in ca nato želi —• upajo govoriti tako? Mednarodna dljalka konfederacija pa bo, ne oziraje se na take izbruhe narodnega sovraštva mirno nadaljevala pot k sbiiianju na pešieni in odkriti podiagi. Bfc. Kemštei dljaštvo in mmm oornzenie. Mednarodno udruženje vlsokošolcev (Cnnfčdcrntion Internationale des etud!-ants) je bMo ustanovljeno leta 1919. od de* legatov dijnkov vsaačS5*? z«v*r!všk'h narodov v S^rnsbourgu. Glede vprašanja pripuščenja MemSkih J lakov v to udruženje se je začel od praškega kongresa sem (L 1921.) silno živahen boj. Vsa narodna udruženja — po StevTln jih Je osemnajst — so se uklonila zalite* vam statutov konfederacije, ki določajo, da mora vsako narodno udruženje, ki pro-af za sprejem. Izjaviti in dokazat!, da Je nepn'itičnega znnčaia in da Ima samo dnižnbne n8mene. Edino Deutsche Stu-dentenschnft. narodno udruženje nemških diinkov, nI prosilo za sprejem. Norveška nnrona unija pa je stavila predlog drugim ndniženfem K^nfederacile, naj se -pripuste Neme! »kt opazovnlci« k zasedanju svčta, ki se je vršil v Oxfordu koncem prešlega meseca seotembra. Vprašanje Je preštudirala v Osfordu komisija ki so jo tvorili vsi predsedniki de* legacij. Francoska narodna unija je pojasnila svoje stališče, k! nikakor nima za podlago političnih, ekonomskih aH nacionalnih vzrokov, temveč zahteva samo, da se vsi, torej tudi Nemci, podvržejo stntu* tom: sicer pa tudi ne dopušča, da b! bflo vabljeno v Mednarodno konfederacijo ndružeme dijakov, k! Je skušalo meseca lunija 1923. s porrročlo kongresa The Eu-ropean Relief po celem svetu nabirati gla* sove, ki so obsojali zasedbo Poruhria. Dijaški kongresi niso za to tu, da se no njih razpravlja o mednarodni politik! In ravno tako ni dovolSeno, da bi se vseučiliški kongres mešal v zadeve zasedbe Poruhria, kot v zasedbo Krfa. Predsednik udruženja belgijskih tfija-ItOV izvajal, da je treba, da ne bo delo mednarodne solidarnost!, k! naj zbliža elito intelektualcev, prazno In nevarno va« zanje, da mora vsak udeležencev Imeti iskreno ljubezen do miru in pravi duh mednarodne složnosti In sodelovanja. Prfpo* mnil je pa: »O tem duhu pa še n! ničesar opaziti pri nemSkih dijakih. Njih neprestano udeleževanje pri vseh vojaških manifestacijah in velika uloga, ki jo Igrajo pri skrlv* nih organizacijah vojaškega značnia, kažejo le še preveč, da so ostali v šoli pan* germanističnih profesorjev predvojnega tipa, onih ki so podpisali zloglasni manifest 93.« Po štiridnevnih diskusijah Je svet konfederacije enoglasno sklenil, da se Imenuje komisija, ki preštudira ležkoče, ki ločijo dijaštvo prej sovražnih držav, v ostalem pa je prepustil vsem članom prosto, ali so za ali proti pripustu nemškega dijaštva. Francosko stališče je torej sta'išče osemnajstih kenfederiranih narodnosti. S tem bi bila stvar zaključena, da ne bi bil napoljski Gazzettino Unlver* sitar i o v celi vrsti člankov, ki so Izšli oktebra 1923. ostro napadel francosko dijaško udruženje, »ki hoče uničiti Mednarodno konfederacijo s silno ogabnimi po* polemikam:.« Stvar bi bila malenkostna. Če ne bi bil nnpoljski Gazzettino Univcrsitario zajedno z listom tG o g 1 i a r d o dl Padova* uradni organ narodne unkle italijanskih d jako v »C o r d a F r a t r e s« In če ne bi predvsem podčrtal, da govori v imenu 40 tisoč članov tega udruženja. Toda člani udružen;a »C o r d a Fratre s« so poslali g. Andrćju Claude, glavnemu tajniku udruženja »Union n a t i* onale des associations d* ć t u d I-ants de France« oster protest zoper izvajanja Ista Gazzettino Univcrsitario, v knterem pravijo, da je njih stallSče čisto slično francoskemu, če že- ne popolnoma isto. in da naj francosko dlja* Itvo ne misli, da je mnenje časnikarja tudi mnen'e Italijanskih dijakov. Ta Časnikar n! mogel bit! nihče drug kot kak član društva Deutsche S tu-dentensehaft. kajti vsi ti članki so bili podpisani: »Od našega posebnega po* rcčevnlca v Berlinu«. Kajti edino član tega društva je mogel zapisati, »da nemški dijaki ne bodo vstopili v Mednarodno konfederacijo, predno se ne bodo zatrle Impcrifallstlčne težnje francoske kulture« aH pa» Ce francoski dijaki nimajo smisla za skupni duh tovsršije, k! mora vladati v vseh medna« rodnih organizacijah morajo vsaj občutili moralno dolžnost, da sa ""^frnrjrr It Dnevne vesti. P Uubijani. dne Klerikalci in zunanja politika« Ob vsakem težkem zunan^epolitič-nem zapletljajti ali dogodku izprcgovorl tudi »Slovence« svojo besedo in deli na levo in desno svoje nauke, ukore in modrosti. Tako je storil tudi danes, pišoč v uvodniku o sporazumu z Italijo. Cisto pravilno posnema naš včerajšnji uvodnik, v katerem smo pokazali na veliko izgubo, ki je sorazmerno doletela našo državo in posebno zapadne njene dele, kjer smo tudi začrtali naloge, ki nas v bodočnosti čakajo, ako hočemo, da postanemo nekoč ravnopraven in svoboden sosed italijanske države. Pravičnejše se o teh usodnih stvareh ne more pisati. Naglasili smo končno še, da je naša kapitulacija posledica onemoglega razmerja do hali e in naše splošne vojaške in nacijonalne konsolidacije. Nemirna »Slovenčeva« narava pa ne dopusti, da bi ob takih kočljivih dogodkih mirovala. Ostro se zaganja zaradi kapitulacije v PaŠiča, češ da je »velik sovražnik jugoslovenske ideje«! Vlada je na ljubo srbskih vzhodnih in makedonskih interesov izdala Reko, prirodni pomorski emporij slovenskih in hrvatskih pokrajin! Tako piše »Slovence«, glavni organ federalističnega pokreta v Jugoslaviji, organ, ki je doslej vse storil, da oma'a krepko edinstvo, notranjo konsolidacijo in skupno afirmacijo proti inozemstvu, zlasti proti Italiji! Kdo je kriv, da v Beogradu vodijo nehvaležne posle zunanje in notranje politike samo Srbi? Kdo je brezsrčno zavrgel realno zaščito zapadnih pokrajin ter preko ust g. Radića oznanjal Italiji miroljubnost hrvatskega in slovenskega naroda ter opasnosti »srbskega« militarizma? Ljudje, ki zagovarjajo pasivno in negativno politiko v notranjosti države in ki so ji doslej onemogočili polet k moči in k utrditvi notranjega in mednarodnega položaja, se upajo očitati naši zunanji politiki njene neuspehe, ki izhajajo nujno in prirodno le iz slabotne splošne situacije države. Neuspehi naše zunanje politike so posledica notranjega nesoglasja in federalističnih demagogov, ne pa namišljenih »velik os rbskih« in »pro-tijugoslovenskih« stališč naših vlad! ★ ★ ★ — Težkoče pri razdeli.v! SI^v?nl-*e. Pri razdelitvi Slovenije v dve oblasti so se pojavile velike težkoče. Kakor je znano, je določeno, da pripade del brežiškega in celjskega političnega okraja Ijublianskj oblasti. Potrebne priprave za to odcepitev se doslej niso izvršile, šele ko bi se razdelitev imela Izvesti, se je prišlo na to, da bi ostal laški sodni okraj, ki pride pod ljubljansko oblast, brez okrajnega glavarstva in bi se morali radi tega priklopiti k že obstoječemu okrajnemu glavarstvu. V zadnjem slučaju prihajajo v poštev Trbovlje, Laško in Radeče, toda Trbovlje so oddaljene od železnice skoraj eno aro, Laško leži na periferiji, Radeče pa Ima tudi neugodno železniško zvezo. Izbira glede sedeža okrajnega glavarstva je torej zelo težka. Da se urede vse te težkoče, prideta v Ljubljano načenika ministrstva notranji! del dr. Fran Svetek in dr. Kaj 16 Kakor čujemo, bo začasno podrejen laški okraj okrajnemu glavarstvu v Litiji, dokler se ne definitivno ne do'oči, kje bo sedež novega ofcr. glavarstva. — Poziv pomičnim strankam. Ker se Je pokazala nujna potreba, je ljubljanski mestni magistrat z ozirom na volitve razdelil Ljubljano na 18 volišč, vsled česar je tudi odredil nov prepis vseh volilnih imenikov. Hkrati so se tudi uveljavFe vse številne nove označbe posameznih u!:c trgov In cest. Kdor tedaj reflektira na izvod volilnih imenikov, se poživlja, da se nemudoma zglaai pri vodji stalnega volilnega katastra na magistratu, ker bi bila kasnejša naročila težje izvršljiva. — Dr. Korošca ni bilo, ni bilo! V Poljanah bi imel biti zadnjo nedeljo klerikalni shod. na katerem bi poročal sam g. dr. Korošec. Tako je bilo oznanjeno prejšnjo nedeljo v cerkvi« a zadnjo nedeljo je bil ta shod zopet v cerkvi o d-povedan z motivacijo, da dr. Korošec ni prišel. In to se je zgodilo v cerkvi. Pa pravijo klerikalci, da vere In cerkve ne zlorabljajo v politične in posvetne namene. Pa kaj klerikalci celo med naprednjak! se dobe naivneži, ki trde* z vsem poudarkom, da ni klerikalizma. Taki gospodje naj gredo le za kratek čas na deželo, pa bodo spoznali, kako zlorabljajo vero In cerkev v politične namene. mm Stavka na tehnični fakulteti Radi nesoglasij med slušatelji tehnika In fakultetskim svetom so stopili ▼ po« nedeljek tehniki v stavko. Ker je nam ležeče na tem, da se stvar čimnajprejc poravna, ne maramo razpravljati o vzrokih ta stavko« 17. /anuar/a t<*24. — Kanddat! za dopulntlne volitve v cenp.no koHiis*jo» Zveza trgovskih gremijev, Jugosicvanska obrtna zveza in Zveza ob*'triih zadrug so postavile za dopolnilno volitev v ceniino komisijo v nedeljo dne 20. t m. nastopno enotno kandidatno iisto. Ljubljana mesto voli kot člane: 1. Jelačin Ivan s t„ trgovec in posestnik; 2. Sušnik Alojzij, trgovec in posestnik; 3. Toni Josip, mesar in posestnik. Kot namestnike: 1. Rozman Ivan, čevljarski mojster in posestnik; 2. Medic Franc, trgovec; 3. K. A. Kregar, trgovec in posestnik. — Ljubljanska okolica voli kot člane: 1. Zebal Franc, trgovec, posestnik in načelnik gremija za okolico v Rudniku št. 3 pri Ljubljani; 2. Tomšič Ivan, kro:aški mo ster in posestnik, Verd 99 pri Vrhniki; 3. Pire Ivan, sodar, posestnik in trgovec, Dravije št. 99 pri Št. Vidu nad Ljubljano. Kot namestniki: 1. SuŠter-šič Jožef, posestnik, gostilničar in mlinar. Seničica št. I pri Medvodah; 2. Kos Ivan, mesar, gostilničar in posestnik, Vrhnika 5t. 190: 3. Knez Andrej, posestnik, Šujca št. 97 pri Dobrovi — Proračunski deflcH s-estne občine. Finančni odsek mestne občine je skoraj zaključil razpravo o proračunu mestne občine ljubljanske. Proračunska razprava v plenarni seji se vrši ob 18. uri dne 24. t. m„ ne kakor so prvotno javili listi 22. t. m. Kolikor srno informirani, znaša proračunski deficit mestne občine okoli 6 milijonov. Kritje tega miliionskfga deficita bo skuša!a sedanja klerosocralistična večina doseči z znat-rim povišanjem mestne trošarine na vse alkoholne pi**ač*e. Drugo vprašanje je, če bo to povišanje odobreno od nadzorne oblasti. — Častna Slana društva pol. nameščencev. Društvo policijskih nameščencev je na svoj! seji imenovala policijskega nad-svetnika g. G e r z I n I č a In restavracija v »Zvezd!« g. K r a p e ž a za svoja častna člana, menovanlma sta bil! izročeni dve lepi diplomi. — Na naslov monopolne uprave. Pišejo nam: V prometu se je pojavil takozvani fini hercegovinskl tobak, ki se prodaja v zavojčkih po 25 K. Kako Je prišel ta tobak, k! niti ne zasluži hnena tobak, do epJteto-na ornatis »fin!« nam ni znano, kajti njegova kakovost je pod vsako kritiko. To kar se prodaja po 1 K gram, predstavlja kvalitativno najslabšo vrsto tobaka, k! je poleg tega še vlažen m plesniv tako, da se z začudenjem vprašujemo, kako more državna manopolna uprava za drag denar nuditi kad:lcem tak strup. Neštetokrat smo že opozarjali merodajne činitelje, da bi bil že skrajni čas poskrbeti za to. da pride v promet dober tobak, ki ga Ima naša država v zadostni količini. Toda vsak opomin je bil bob v steno In če se za nekaj časa tobak vsaj toliko zboljša, da ne predstavlja strupa, je veselja kmalu konec kajti takoj nato sledi sedem suhih krav, k! požro še tisto malenkost, kar smo jo s težkim trudom pridobili. Kakor začaran krog se zdi to vprašanje. Monopolna uprava stoji menda na stališču države nad državo In se prav nič ne zmeni za mnenje onih, ki tvorijo vir njenih dohodkov. Proda :a kar hoče In kakor ji ugaja m nit! ne pomisli, da je ogromno število kadilcev, ki so ogorčen! nad takimi škandaloznimi razmerami. Tobak sicer ni prva neophodnost, toda brez njega pravi kadilec ne more živeti In zato spada med ostale življe-nlske potrebščine. Imamo kontrolne organe, kl skrbe, da se na trgu ne prodajalo pokvarjena, za zdravje Škodljiva živila. Taki organi bi bili nebhodno potrebni tudi na tobačnem trgu. Ce bi komslja pregledala vse vrste tobaka, bi morala monopolna nprava vzeti iz prometa najmanj polovico tega kar, se danes razpečava kot »fin!« tobak, ki pa seveda ne odgovarja nit' najprhnirlvnejSIm zahtevam konsumen-tov. Človek se mora čuditi potrpežljivost! kadilcev, ki drago plačujejo blago, kakršno bi v drugi kulturni državi Že davno škartiral!. Končno se moramo vprašati: kje je dober tobak, kt ga pridelujemo doma pa ga ne vidimo v prometu? Al! b! ne kazalo preiti od besed k dejanjem In sprožiti vprašanje tobačnih razmer tam, kjer bi lahko vladni organi spregovorili odločilno besedo? Menimo, da b! bil to edini Izhod is nezaslužene in neutemeljne stiske, v kateri se nahajajo kadilci. — Slika kraljice Marje sa šoto. — Prosvetni minister Je odredi, da si moralo vse Sole nabavit! sliko NJ. Vel. kraljice Merile, ki Je delo akademičnega slikarja Tomislava Krizmana. — Mtlomaraa poštna poslovanje, —. Llubllansld trgovec aam poroča: Pred par meseci sem poslal zavitek konfekcije naročniku v Južno Srbija Ker al bilo čez mesec dal ae denarja za blago, ne potnike nazaj, sem paket reklamiral A minulo le zopet mesec dni, da le pri romala poli lika nazaj v LJubljana Plačati sem moral poštnino ga nazaj m po nemarnost! postnih uradnikov i« čez 100 K ležitma, A povedati moram todl., da Je bila vsebine paketa vsa uničena od — miš!, ki to si bile naparvlle v pošiljke udobno ležišča Potnika sem sicer sprejel nazaj, a obenem za- | htcval, da mi poštna nprava Škodo povrne, kar znaša znamo vsoto. Tako trpi občutno škodo občinstvo kak^r tudi postna uprava sama zaradi poštanske brezbrižnosti in malomarnosti. Kontrola takih in enakih poštnih uradov po onih krajih bi bila vsekakn J?ko umestna. — Takse za študente. Po novem prh stofblnskem zaknnu ve!;an! k! lo h* treba radl-k**no odpravTtt. t. i. — bera?eu'e po jro-s*f*n»li »n kavarnah. KottipH s! se ta aH tam vsede! k m?r!. ft stoji p^ler tebe pT"anec-?>rost*k. katerega pnM! duh «mrd*č><»* z>*n;*. T*»M ^elamr^n1 s-oefre« nai posoo-dar aH uslužbenec kr*tVo*un?o zabran! ur"v! ?n vs*o-» v ^hr^r? t^v^t 3?! f»n ra rrč* stražniku Za Ljubljana pa Je berače-nie škarHn!. ki se ne sme več trpeH! — Smrtna kosa. Nenadoma Je umrl v Wr!jl dne 16. jan. g. Ivan J u r m a n, nnd-dekrvodja žlvosrebrnega rudnika pri kate- I rem je do zadnjega izdiha čez 40 let ne-I nademestHtvo služboval, že davno zaslužene pokojnine n! dočakal das! je bil najstarejši uslužbenec pri podjetju. Blagemu pakojnlku ki je vsestransko užival vsled svoje neumornosti In odkritega značaja velik ugled In spoštovanje, bodi mu ono-stran lahka zemlja. Obitelji naše sožalie! — Včeraj le po doljji mučni bolezni umrl v Ljubljani g. Tran Rojnik, trgovski potnik v LJubljani In v Sloveniji Je bil zlasti v trgovskih krogih znan In uvaževan. Bil je narodnjak in napredniak. Pocreb bo v petek 18. tm. ob 14. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — 16. tm. je umrl z. An* ton D I n t e r, k je bil v Ljubljani sp'ošno znan. Bil k že od l 1882. požrtvovalen In aktiven član ljubljanskega gasilnega m reševalnega druStva. Temu društvu Je ostal zvest do svoje smrti. Dolga leta ie bil odbornik tega društva, 1. 1914 ie bil Izvoljen za podnačelnika, I. 1920 pa za načelnika društva. Sele pred leti je vsled starosti odložil društvene funkcije, vendar pa je še nadalje ostal z vsemi simpatijami pr! društvu, kateremu je posvetil vse življenje. Po poklicu je bi! slikarski mojster. BI! je vedno odločno narodnega nršljenja. Pogreb bo v petek 18. tm. ob 16. Vrlemu možu bodi ohranjen blag spomin! — Celjske vesU: Volitve v cenil-ne komisije. V nedeljo, dne 20. tm. se vrše nadomestne volitve v cenilne komisije za dohodnino v času od 7. do 13. Volilni upravičenci, stanujoči v mestu Celju volijo v uradnih prostorih davčnega okr. oblastva, oni tz okolice pa pri davčnem uradu v Celju. Prvi volijo po dva Člana in dva namestnika, drugi pa po tri člane m tri namestnike. — Mestno gledališče. V petek 18. tm. se vrši v mestnem gledališču premijera Br. Nušiča »Svet« družinska komedija v 4 dejanjih za B abo-nement. — Pisalni stroj so neznani zlikovci ukradli v noči od torka na sredo na okrajnem glavarstvu. — Organizacija jugoslo venskih nacljona-Ustov v Celju ima svoj cbčn! zbor ob v soboto, dne 19. Januaria cb 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. — Zdravniško prakso je opustil v Celju zdravnik dr. BolesTav Barth. — Redni sestanki članstva JDS se vrše v Celju vsak ponedeljek in četrtek ob 20. url zvečer v rudečl sobi Narodnega doma. — Na Andrejevem sejmu v Celju ste poskušal; Izvrševati tatvine po trgovinah Jožefa Kramer in Urša Frelsitzer. V Dobovlčn!kovi trgovini so jih pa ujel!. Te dni ste prejel! pred okrožnim sod ščem Kramer 4, Frelsitzer pa 6 mesecev težke Ječe. — Zamude pri voznih poštah na deželi. Vsled novozapadlega snega imajo vozne pošte med Kranjskogoro In Kranjem na Ga renjskem večurne zamude ker niso ceste odkidane. Nič bolje se ne godi poštnim selom, ki raznašajo pisemsko pošto, denarne poštljatve in časopise v poštnih okoli-ftih, a so pri tem le slabo plačani. — Vrhniški vlak obtičal v snega. Poročalo nam: Včerajšnji večerni vrhniški vlak Je onemogel na progi med Vrhniko in Drenovim gričem. Sicer se to ni zgodilo zaradi snega saj ga Je komaj sa ped na debelo, marveč stroj Je zanič In spada bolj med stare železo, kakor na železniški tir. Ker se nI vedelo, kdaj pride pomoč Is LJubljane, se Je nekaj potnikov vrnilo pei aa Vrhniko, oni pa, kateri so čakali na vlak rta Brezovici, so Jo ubrali tudi pel proti LJubljani, če so Imeli nujno pot — Za*mčenm tmtlea. Glnhonenta Marije neenak je nrille včeraj okoli 16. v trgovino Bračko na Dunajski cesti. Pri nakupovanju je skušala odnesti 50 Din vredne damske no« gevfee m kos toaletnega mila. Bila pa le opažena In izročena stražniku, ki jo je 9tU vedel na policijo. — Tatjanrn dan. V petek 25. t. m. prirede ruski emiijrarul v Ljubljani sv 1 c::ijonalni »Taijan-.r. dan«. Redki so tre-nutld, ko ti nesrečneži, razi • sen! p> vsem svetu, vsaj za. hip Poz^.ijo na s» lani. V trdnu od 2?. do 29. d -crmbr« jc bilo navzočih tulcev 47S6, točno 2000 nego lanska \ y ■•>. S številom 42^2 pre'.a^a doscdan.la :n\\\_:,ea rc' oni 13 1. 1°14. za o*:rog!o 600 gostov, M?d navzočimi jc nai* več Nemcev, ?n s?ccr 1259, Angležev 1053« Amcrikanccv 5»^. Frnncrzov 263. Avstrijcev 125, Italijanov HS itd. Iz Jugoslavije ni no* benega gu.sta. — Pritožtc pret! ura u za srnva-n]e delavcev. Od vs^h strani, kjer zapo-slujrlo uslužbence b^di ? uradnike delavce n*! poslr. prihajajo pritožbe rac?! p~~r-srečenora sts*e,r,a centralizacije bivše bnl-n!?ke blagajne (sedaj i:rrd za zavarovanje delavcev). Centralistična uprava ?e jc izkazala krt popolnoma ponesrečena. In to tud! v fkrdo zavodu samemu. Tukajšnji urad se srna tri n?mreč samo, kot ekspozitura LJubljane, ki prevzema pHJnve \r. odinve, nc more pa n!~ srtmost* jne :a Izvršiti V vseh slučajih prijav se d^^la da dr.bMo slu'b^dajalci 5e!e č?z mesece raČ!ine ozlr. r'~-goče več nalM. !*• v breme slnžbodalalea. — Razne nesreče. Delaven Pomami l.eh-nerm v mestm* klavnic! v Marboru ie odlete! pri bmšcnni lopatice elektromororne-za brusnega knmnu ledu del. $nudcrl Dominik Iz voza in s? težko poškodoval desno noc;o. Revno tam je stopil nočnemu čuvaju Antonu Cvfm I konj na nopjo In m:i zdrobi stopalo. — V ! opekam- balona Borna v Pristavi je nad-I la delavki Mariji Lahovc železna tračalca na desno poro m jo te'ko poSkodovn'a. — Kolniskemu pomočniku Antonu Z^cor-cu Je padel hlod na levo roko In mu yo zmečkal. — Sekaču Ivanu CurČu je padci v gozdu na Pohorju težak ploh na ramo in ca težko poškodoval. — V tovarn' pohištva Remec & Co v Dup'ici Je pndel težaku Francu Denda hlod na levo nogo In mu jo poškodoval pod kolenom. V tovnrnl »Bistrac v Domžalah je odlete! ključavničarja Adolfu Loboda košček Železa v desno oko m mu ranil punčico. — V tov. »Titan« v Kamniku zaposleni delavec Peter Gla^oljev je padel na zmrz1;h tleh tako da s! Je zlonvl levo roko v komolcu. — V tovarni upognjenega pohištva Remec 6c Co v Dupici je odletelo ključ. vaj. Josipu Golob težko kladivo v glavo In mu raztrgalo levo lice. — Radi pijanosti in kaljenja nočnem miru so bil! ovadeni nek! Alojz;j Štrukelj, dalje konjski mešetar Ivan Birjan, delavec Alojzij Golob In delavec Jože Mnren. — Gospodinjski tečaji na deželi. Oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave jc odločil zadnji čas otvoritev več gospodinjskih tečajev po deželi, kojih prnktlčnn vrednost je za naše kmetsko ljudstvo vsega upoštevanja vredna. Pretekle dni se je tak pospod'njski tečaj dvoril v MavČah pri Kranju, ki ga poseča 19 deklet. Traa! bo 10 tednov. Občina je dala v to svrho na razpolago učno sobo In kuhinjo. — Zopet alera z detektivom. Bilo je to na Novega leta dan. Neki gospod, ki se je predstavil ob 7. zjutraj gospodični Ceciliji Prepeluh na Ambroževem trgu za detektiva, ni prišel voščit Novo leto, temveč je z uradno strogim obrazom zahteval od te, da mu pove, k;e da se nahaja njen brat. Obenem ji je zagrozil s samokresom. V smrtnem strahu je Prepeluhova izjavila, da se nahaja njen brat v baraki pri Mestni klavnici. Dotičnfk ie nnto res odšel v omenieno barako. Tam Je Istotako s samokresom v roki zahteval od Alme Ma-rinič. da mu pove, kje biva Prepeluh. Ma-rlnlčeva je začela kričati na pcmoč. nakar >e prinitel mesar Svetozar Zav;šn|ačin, k! je oba nepovabljena gosta vrgel ven. Policija je »detektiva« včeraj areL rala. Pravi, da je hotel ugotoviti samoidentlteto Pre-pelulia, ker je leta njegovega prijatelja G. udaril po obrazu In mu izbll dva zoba. Trgovec C. je bil oddan državnemu pravd-n'Šrvu. — Ljubeznjlv prijatelj. Delavec Fran Zupan je ponival včeraj popoldne s svojim prijactljcm Alojziicm Plesičcm. V trenutku, ko se je sl-dnji odstranil iz gostilniške sobe. mu je doljjoorstni »Francclj« Ž2 izmaknil iz listnice, nahajaiočc se v suknjiču, !t*wwfom svetu. * VESTI IZ RUSIJE. Rdeča armada proti Zinovjevtt in Kam menevu. Trockij je priobčil v »Pravdi« novo pismo, v katrrem ostro nmadt Kamenova, Zinovjeva in Stalina. Očita jim, da so provo« kater ji. ki hočejo namenoma razbiti kom"* nistično stranko. To stališče so zavzele tudi vse vojne akademije, vojaške šole. politične organizacije v rdeči armadi in sploh vsi fak* torji. k! izražajo voljo in naziranje boljše* v!51:e oborožene sile. Trockij je namreč v armadi zelo popularen in zato ga noče po* štiri na cedilo ne glede na to, da tako ostro nastopa proti ostalim komunističnim vodi* tel jem. Zanimivo ie, da ie dobil Trockij za svoje vedenje od strankine««« na*clstva ▼ Moskvi ukor. sorodni organ v Kijevu pa ga je pohvalil Tako sta v nasprotju dva najvažnejša komunistična faktorja \— ukra* iinski in mosVovs1-! centralni odbot. — Stavke. Sovjetski tisk beleži ▼ dmtfi polo* vici decembra toliko stavk v podeželskih mestih, da govori že sam o s*avkarskem gmaniu. V Harkovu je Imela stavka z>!ez* ničarjev krvav konec. Bilo ie 18 ubitih in 30 ranjenih. Garnizija ni bila zanesljiva in zato je komisar Fmnze zahteva! dve pol1"* iz Kijeva. — AretaHie. V Moskvi je bilo tekom decembra 1*>23 oretiranih najmanj 3000 oseb. Gre večinoma za verižnike In Igralce po različnih klMhih. To je Imelo dobre posledice: ponoeevanie, ki je bilo zelo razvito, je takoj ponehalo. — »Slovanski koledar*. Iz Sofije smo prejeli »Slavjanski Kal2ndar« za prestopno leto 1924. ki ga je izdalo »Slovansko dru* štvo v Bolgariji«. Vsebina je sledeča: S. Bobčev »Poljska in Bolgarija*. K. B. »Pred splošno reformo koledarja«. Koledar za le* to 1924, »Abecedni seznam g'avnih svetni* kov v pravoslavni cerkvi«. Oficijelni praz* niki v Bolgariji. G. Florovs':i »Zgodovinske slutnje Tjutčeva«, dr. N. Bobčev »Za slo« vansko edinstvo«, N. Bobčev »Gostom na Poljskem«, prof. S. M!ad~nov »Vatroslav Jagič« in »dr. Štefan Sarafov« ter »Slovan* ako društvo v Bolgariji leta 1023«. Ševčenkov spomenik v Kijevu. Gubern* ski irvrševalni odbor v Kijevu je na pred* log prof. Krvmskega sklenil darovati prostor za spomenik ukrajinskemu pisatelju Tarasu Scvčenku. Natečaj za spomenik, ki bo po* stavljen v Nikolajevskem parku, je že raz* pisan. Stoletnica »Jevgenira Onfepina«. Naj« slavnejši epos ruske poezije. Puškinov »Jcv» genij Onjegin«, je nedavno doživel s*o!et* nico svojega postan' a. »Puškinskij Dom« pri petrogradski akad2miji znanosti je ob tej priliki priredil posebno ra7stavo, k! jo ie sestavil iz ro'-opfsov D Modzclcvskij. Ra^stavlieni so bili različni Puškinovi roko« pisi. med njimi »černoviki« (prvi poizkusi) »Onjegina«. Sneg v Bratislavi. Rratislavski mestni očetje so v velikih skrbeh, kaj početi s snegom, ki je zanao«=i-no 3C9 delavev, ki so doslej odoelialt 3*00 votov sn"ga. To delo stane mestno obMno 100 tisoč Kč. V mestn pa leži še 1 milijon m3 snega. Stanovanjsko trrtro v Sofiji hočejo re* siti na ta naetn, da bo država zidala več novih stanovanjskih hiš. Sredstva mora diti d-lrm^i mestna oblina, deloma pa Narodna bank«. Za vsako posoiHo garantira d~žava. T''di rasebri^om bo država pomagala pri zidanju novih hiš. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA, Dne 17. januarja. Sprejeto ob 13. Na današnji borzi je bila tendenca slaba ter so tečaji stopnjema nazadovali. Promet ie bil še dosti živahen, osobito v izplačilih VVien, Milano in pa London. — Pariz se je mednarodno še radalje okrepil ter je tu na borzi bil čvrstejšl. — Po zaključku borze je pa bilo zopet blago po 4.15 nudeno. Promet na efektnem trgu je bil slab. Nekaj več zanimanja je bilo za Vevče delnice. Ob zaključku notiralo: Devize: Curih 15.08—15.13, Pariz 4.10—4.15, London 370—375. Dunai 0.1220— 0.1240, Praga 25225—253-25, Trst 3*1.25-384.5, Newyork 86.75—87.75, Budimpešta 0.31-0.34. Valute: dobr S57J>—86.75 Ura 379. Efekt!: 7% invest drž. pos. 1. 1921 65.—. Llrbll. kred. banka 210—212. Prva hrv. šted. Zagreb 992—995. Slav. banka Zagreb 107.—, rfrv.-slav. zem. hip. banka Zagreb 95—94, Hrv. eks. banka Zagreb 165— 166. Jugoslav. banka Zasrreb 157Val58. Trb. oremo*, dr. 880—890, Slavonija 232—262, OuTtm^nn 1820. Vevče 170. SeČerana 1750 — 1760. rTkspfoatacIla 225, Nar. šumska industrija 142. INOZFMSVW POPZE. — Crni 17. lan. (Tzv.) Današnja pred-borra: Beograd 6.60. Ber!fn 1.33. Amsterdam 21590, Newyork 578, London 24.62, Pari« 27.30. MHan 25.35. Praga 16.85, Bukarešta 2.85, Sofija 4.10. Dunaj 0 0O811. — Trst, 17. jan. Beograd 26.075— 26.080, Dunaj 0.0318—0.0320, Praza 66.50— 66.75, Pariz 108—108.50. London 97.35— 97.40, Newyork 22.70—22.80, Curih 395— 397. — Najcenejše In najnovejše obleke se dobijo s a m o v Selenburgovi ulica št. 3 pri Oričor va kandidatura nc pri* haja več v po^tev radi njegove Tnane afere s poslancem Rankovićcm. — V ospredju je sedaj kandidatura nekega državnika, ki pa ni poslanec. RAZMEJITEV MED ITALIJO IN JUCOSLAVIJO. — Beograd, 17. januarja, (lzv.) De« finitivna razmejitev med Italijo in Ju« goslavijo na črti Rateče-Reka se izvrši dne 20. t. m. Tega dne se sestaneta na Sušaku italijanska in jugoslovenska raz* mejiivena komisija na zadnjo konfe* renco. Na tej seji se definitivno določi meja na zapadu med našo kraljevino in Jugoslavijo. V ko'iko bo že preje ugotovljena mejna črta izpremenjena, ni mogoče izvedeti, ker čuvajo mero« daini krogi v tem oziru najstrožjo tajnost. RADIĆEVCI NAMERAVAJO ODITI V BEOGRAD. — Beograd, 17. januarja. (Izv.) Iz Zagreba so doš*a poročila, da namera* va vodstvo Radićeve stranke sklicati že te dni novo sejo. in sicer z o?rirom na sporazum z Italijo. N'a tej seji bo baje stavljen predlog, da Radićevci spreme* ne s\'ojo dosedanjo politiko in da kor* porativno odidejo v parlament, da bi tamkaj strmoglavili vlado ter s tem preprečili sporazum z Italijo in izgubo Reke. Beogradski listi, ki priobčujejo to vest, smatrajo stvar kot veleresno. DARILA. Uprava natega I sta je prejela za: Slepce Din 50.—, daroval T. K. »Skala« v počaščen'e sponvna prerano umrlega tov. Stanko Trnkoczva.; za Ciril Metodovo družbo Dm 100.—, darovala Milka v po-čaščenje spomina ee. Chrre Mahne v Trstu, ter ista 100 Dm v počaščeni spomina g. dr. Bogomila Senekovica, skupa) 200 Din; za Sokola I. Din 140, nabrali sorodnik! ob prilik! jubileja srebrne poroke davč. nadupravltelja Jaka Drola m D(a 100, darovala jubilanta Jaka Drol m so* proga za mali kamen, skupaj Dia 240.—% Srčna hvala! »BEŠTIJA V ZENI.r Eden največjih in na;H>p$fh flrmov, kar jih je Izdelala svetovnoznana francoska fHmska rvrdka Pathe Preres. Nosilci glavnh vlog so najznamenitejši francoski Igralci kakor Julija Bruns, Arnolđ Da)y In Renče Eagan. Režija In scencrlja prvovrstna, bama, oprema razkošna, toalete iz prvih pariških modnih salonov. Dejanje samo vseskozi napetozanlmrvo. Ta umot-tvor ima tr! dele, katerih prvi: »Telefonski klic« se predvaja od četrtka do nedet'e 20. jan. v »KINO TIVOLI.. Pri večernih predstavah godba Dravske divizije. Nc zamuditi! — Obsodba al aso vitega vlomilca Čvorka. Pred zagreb. sodiščem se je vršila te dni razprava proti glasovitemu Ah-medu Čvorku, ki je užival sloves »kralja vlomilcev« v Zagrebu. Tekom zadnjih let Je Ahmed izvršil nebroj vlomov in tatvin, pri katerih je narrpal za stotisoče dinarjev blaza. Bil je obsojen na 15 let težke Ječe. Obtoženec si le Izprosil tridnevni rok za razmišfjevanje rekoč, da ni zadovoljen s kaznfja — Posipajte hodnike! Pišejo nam: Zadnje noč! je deloma pomrznllo, vsled teza se je pripetilo več nesreč, da je pa-santom Izoodrsnflo na hodnikih in so se poškodovali. Poškodovanci Imajo pravico, da zahtevajo odškodnino od malomarnih pcsesttrkov. — Bez Iz kaznilnice. Pred kratkim sta pobegnMa Iz kaznilnice v justičnl pn'ačl kazn:enca Anzur In Trp;nc. Anzur b! bi moral iti drug! dan v mariborske zapore, da prestane 2 In pol letno ječo. Rad! tega be?a se je zagovarjal danes paznik Rakov, ki je b;l obtožen, da je zakrivil beg rad! zanemarjanja svoje službe. Pr! obravnavi se je ugotovilo, da ta pobeg nI bil ravno težnk. Kllučavnlce so slabe tako, da je nekoč odprl neki kaznleneC ključavnico z navadnim nožem. Tudi so silno obrabljene, ker so še vedno stare iz pred-vojne d^be. Nadzorstvo je sedaj mnogo bolj pomanikljlvo, ker le sedaj veliko mani paznikov, kot jih je bPo pre«e In se je služba vršila lahko redneje. Zato se opravlja tudi služba večkrat proti predpisom. Poleg teza ie pospešilo beg tud! to, da so morali ostati zjutraj kuharji nekaj čnsa sami. m sicer med tem. ko gre paznik po žtvHa v shrambo. Na dvor?ščn ^a sto*! ob zidu lesena km»ba. s čite strehe se lahko pride na zid. Ker se senat n! m To in ono. PRI TODORU ALEKSANDROVU. V eni zadri**! števiH* jc priobčil angle-Sfcf Het »Tfmes« razgovor svojega posebnega poročevalca z voditeljem makedon-altfh separatistov Todorom Aleksandrove«. Ko sem bii ;Povabljefl, piše poroče-^•ecs cla pesetrm Aleksandrova, moram primia^i, da je bfla moja prva mw*e! o vse- varnosti. V pro-šlosti si .ie Makedonija rrNU*»3a reptrtaoijo barrditi*ma in ropar-sf'' a. k ca je bržčas podjp-Jraia tudi revo-kiet?aa*'fl?} orm«Wiixac?i.i. Sodai pa je uprav sasprotno. PotovaJ sem okrog 100 raiii z av^mobikmi, na konju in peš po «Hvafh gorkih krajih. Povsod so seliaJri trsih", ea je banđltezem in zločinstvo stvar j*r©šj©sti. Vendar pa so bile letni čas m •kolaosti potovanja krive, da sem sj globoko oddahnil, ko mi je nekega meglenega jutra moj hladnokrvni spremljevalec z^šepetal: sedaj boš videl starega. Takoj n?to sem srečal Aleksandrova, visokega, zdravega ta krepkega 42 letnega moža v tcremorujavi uniformi, ki jo nosi njegova »raranizacija. Srepe oči m ustne, ki so v pe^ovoru ze'o vesele, drugače pa izražajo veiAo strogost. Dolga črna brada in pre-ee; delikatne roke. Popolna vojaška oprema, ki jo rediko odloži. K steni prislonjena voiaška puška m vse ostalo priča, da je Aleksandrov zares rojen borec in voditelj. Pazdravfi me je v francoščini, ki jo je obvladal že poprej, govoril pa je v tem jeziku samo dvakrat, odkar je vstopS v or~ grmizacijo. Prijazno me je Povabil, nad se*iem in ko sem se radevolje odzval temu vabila, sem si ogledal okolico in ugotovil, da se nahajam v preprosti, s slamo pokriti koči, kjer je samo ena soba, visoka komaj tako, da se človek zravna m široka Irske 3 metre. V peči je plapola! ogenj m Aleksandrov mi je začel razlagati, zakaj živi to bujno, nevarno žčvljenje. Pojasnil mi je položaj v Makedoniji naloge revoiu-eijaname organizacije, ki je pripravljena pristati na vsako mednarodno anketo, samo da doseže popolno neodvisnost Makedonije. IzjavH mi je tudi, da je makedonske gibanje docela neodvisno od Sofije aH od kateregakoli drugega zunanjega faktorja. Nato je spregovoril o načinu, kako se vzdržuje makedonska organizacija, m kakšno je njeno razmerje do krajevnega prebivalstva. Noben vojak ni plačan. Oblači m oborožuje jih organizacija sama«, prebivalstvo pa jim daje brezplačno hrano in stanovanje. Ljudstvo plačuje progresivno dohodninske davke, ki so Kamenjem* edino le za orožje in obleko. Prebivalstvo smatra vzdrževanje organizacije za svojo dolžnost, kajti večina preprostih seljakov ne razume dobro te borbe za svobodo, pač pa se dobro zaveda, kje so njeni interesi. Organizacija prinaša ljudstvu mnogo koristi. Ona ima svojo sodno oblast, ki jo prebivalstvo bolj coni in upošteva, kakor pa srbska ali grška sodišča. Ima tudi zeio strog kodeks mora4e za vse svoje člane in nemoralnost v besedi sli dejanju se kruto kaznuje. Poleg zatiranja banditizma je organizacija uvedla reforme, ki imaj - Himen zboljšati vse življenjske razmere. Zelo se zanima za pravilno ureditev rodbinskega žrvljenja. Skrbno sledi za razmerjem med gospodarji in delavci m nedavno je bilo rešeno zelo važno vprašanje glede tobačne industrije. "I udi agrarna reforma spada v njeno k:ompeterico. To je dokaj, da se orgiiii/acLa Poleg revolucionarnih načrov peča tudi z drugimi praktičnimi problemi. Ustanovjc-bm na demokratičnih orinclpih ni odvisna samo od podpore, ki ;"> dobiva od seljakov. Tudi premožnejS« sloji ceni"o n;cn obstoj in Aleksandro*'' po -sej pravici trdi, da je organizacija pi 3 >! /alstvo in prebivalstvo organizacija. Člani se odlikujejo z %'Z'j--no d Sw;piino, zvestobo in idealizmom A'eksandrjv deluje z vsemi silami na to. da bi dobila or^inizaci'H ff?r;alne OKrc-ditirane predstavrtelje pri vseh evro^pskih vladah. Toda že sedni, ko se to še ni zgodilo, knanio v ose^i revo ucijonarne organizacije faktor, ki ^a ne mor- ^rerreti nobena, niti mala, nrti velika evropska sila. Zimski* dan se je bližal večeru in nastal je čas ločitve z Aleksandrovom. Pred nama je bila večerja, obstoječa iz pečene kokoši z rižem in lipovega čaja. Aleksandrov je jedei malo in kmalu je zavzel svojo običajno pozo — sedel je s prek rezanimi nogami, sklona* glavo nazaj, zaprl oči m stegnil roke nad ognjem. Izraz mračne strogosti leži na njegovem obrazu ia kdor je videl tega človeka le enkrat, je odnesel netabriseo vtis, da ima opraviti z izredno osebnostjo. Ves po set se mi je zdel kot sanje. Ali je mogoče, da eksistrra taka organizacija v dvajsetem stoletju? Prisotnost duha se mi je povrnila šele, ko sem stopii iz koče. Naletaval je sneg in komi * taška četa je čakala pregleda. Njen -poveljnik se je odlikoval v nedavnem spopadu z oblastmi in Aleksandrov mu jc poklonil komitaški red za zasluge. KomitaSi so po vrsti pozdravili svojega voditelja. Nekaj minut pozneje sem odšel s svojim malim premstvom. Aleksandrov me je spremi? in ko sva se na razpotju poslovila, mi je deiaJ. da gre v oddaljeno selo kjer hoče nadaljevati svoje delo za geslo: Makedonija za Makedonce! — Čudno je, da se angleško Časopisje v zadnjem času tako zelo zanima za Todora Aleksandrova, mnogo bolj kakor na primer za Radića. Sicer pa sta si Radić in Aleksandrov v enem podobna, da oba rada govorita in da svojih barv nikdar ne devljeta na tehtnico. Zato so tudi njih izjave navadno take, da bi je jo v obraz resnici m tudi logiki. BODOČNOST ŠPANSKE AMERIKE. Južna Amerika je vsa španska, izvzemši Brazilije, ki je portugalska. Imamo torej tri Amerike: 1 angleško (Zedinjene države, Canada itd.). 2. portugalsko (Brazilija), 3. špansko (20 republik od Mehike do Argen* tine). Nazadovanje španske Amerike napram ostalim dvem sc kaže v treh glavnih, točkah: 1. Medtem, ko je v teku zadnjega sto* letja, bolje rečeno zadnjih 125 let naraslo prebivalstvo Zcdinjenih držav od 5 na 112 milijonov in Brazilije od 3 na 33 milijonov, se je ono španske Amerike dvignilo samo od 17 na 68 milijonov. 2. Med tem ko sta angleška in portugal* ska Amerika zelo novečale svoje ozemlje na račun španske Amerike (izvzemši Ala* sko). je slednja na miren način ali s silo izgubila površje več kot 3 milijonov kva« dratnih kilometrov, to se pravi šestkratno površino Francije. 3. Španski svet, ki je bil nekdaj tako mogočen na Tihem Oceanu in na Južnem Atlantiku, je izgubil ves svoj vpnv« čeravno več kot četrtine obrežja Pacifika spada k španski Ameriki. Prazen teh dejstev jih je pa še cela vrsta drugih, ki kažejo, da ni dosti upanja za bodoči dvig španske Amerike; med dru« gimi je treba omeniti sledeča, ki so važna: Med tem, ko so Zedinjene države in Brazilija dobro organizirane države z izra« žito vlado in glavnim mestom, ekspanziv* nim idealom in natančno določeno politiko, je španska Amerika telo brez hrbtenice, la nima niti skupnega glavnega mesta, niti skupne vlade, niti ekspanzivne ga ideala. Res je, da so med njimi države, ki procvitajo, kot n. pr. Argentina, toda na drugi strani je cela vrsta držav, ki so čisto pod tujim vplivom (dominikanska republika, šest sred* nje^ameriskih republik in ceio Kuba). Zcdi* njene države, ki niso niti eno četrtino tako gosto naseljene kot Evropa, začenjajo poši* Ijati izseljence v amozonsko pokrajino, ki jo zelo slabo poznajo celo južni Američani sami. Najboljša mladina španske Amerike ne prihaja več študirat v Evropo, temveč pohaja na šol* in univerze v Zedinjenih državah. Če pogledamo karto Južne Amerike, vidimo, da bo država, ki bo gospodovala nad amazonsko nižino, obvladala tudi ostale. To je pa ravno Brazilija. Zanimivo je, da je dva milijona Nemcev prosilo za potne liste v Južno Ameriko in tamošnji prebivalci so že vznemirjeni radi tega, ker se bojijo kon« kurence te invazije. Vsled tega se hočejo posebno španske države tesneje združiti med seboj in takozv. panhispanizem se živahno širi. Ta panhispanizem ima pa velikega na* sr»rotniua, in to je panamerikanizem. Zadnji kongres tega gibanja v Santiagu je pokazal, da nazaduje. Na njem so manjkale države Peru, Bolivija in Mehika. V vseh špansko* ameriških državah se izobraženi sloji obra* čajo proti Španiji. »Naša mati« pravijo eni. »naša starejša sestra« je imenujejo dn:gi z mnogo večjo prisrčnostjo kot se obračajo Zcdinienc države proti Angliji. »Španska, ŠnansVa'« tako niše J. Mon* talve eden najboljših pisateliev španske Amerike, kar je čistega v naši krvi, kar je plemenitega v na^ih srcih fn jasnega v našem razT,rr»-vanju. imamo od tebe.« Letos 9. decembra se bo slavila stoletnica bitke pri Avacucho (izgov. ajakučo). v kateri so se osvobodile te dežele tujega jarma in postale samostojne republike. Ker so prcdnrinravc za dostojno nroslavo tega dne velikanske, se zanima zanjo že ves svet in želeti bi bilo, da bi se naša vlada tudi pobrigala, da bo pri nji zastopana, to pa £j zato. ker živi v teh deželah mnogo naših rojakov. Posebno stiki Dalmatincev s španr'-o Ameriko so bili vedno zelo ozki. Slavnostim bo predsedoval menda sam Španski kralj, ki bo tako imel lepo priliko, obiskati šoansko Ameriko. Na meji Brazilije in Peruja hočejo ob tej priliki ob reki Aroa* zonas ustanoviti modelno mesto, ki naj bi poatalo grandijoTno glavno mesto Južne Amerike. Dali*se bodo ti projekti uresničili ali ne. na vsak način bo stoletnica Avacucha mogočno prispevala, da se bo ves svet začel bolj zanimati 2a špansko Ameriko. Bk. ★ ★ ★ • Moda. Elegantno ženstvo v velikih mestih tekmuje sedaj z uhani, ki so prišli v pravo manrjo. Priznati je res treba, da podajajo uhani lepoti obraza nekaj posebnega posebno če je uho pokTito z lasmi tn se pod lasmi leskeče lep brlljant. Elegantno ženstvo pazi. da uhani harmonizirajo z obleko zato so prišli v modo uhani, k: niso velike vrednosti, so pa originalni. Moderni so dolgi uhani raznih vrst rn barv, ki so pristopni tudi manj premožnemu žen-stvu rn Id so vendar 'ep okrasek ženskemu obrazu. Prav tako raznovrstni so tudi ročaji dežnikov. Nešteto vrst jih je rn vse so bizarni po barvi m po obliki. Po novi modi mora btri držaj kratek in debel Drobni in tenki dežnfki so rzgmll popolnoma. Kapricijozne ženske knaio namesto ure-zapestnee zapestnico s zrcalom. Kakor prej ura na zapestju je zdaj zrcalce in lepotic! ni- treba odpirati torbice, iskati po njej zrcalca, da vidi. če je njena frizura v redu aH če ni kak kodrček zlezel na nepravo mesto. Treba je samo. da privzdigne malo roko m se skoraj neopaženo ogleda v zrcalu na zapestju svoj obrazček. Najraznovrstnejše so pa ročne torbice, ki so lahko rz najfinejšega usnja, iz kineske svile, iz moera, žameta; prav tako raznovrstne so oblike kakor tucH cene od pravljično dragih do dostopnih tod! navadnim zemljankam. * Prvi pisalni stroj v Vatikanu. Vatikan napreduje. Z novim letom je pTfšel v Vatikan slovesno prvi pisalni stroj. Doslej so imeli navado, da so vsi akti In druge stvari prepisovali z roko. Pa ne sme se ml-strti, da je morda Vatikan kuptl ta stroj, marveč neka nemška tvrdka ga je podarila nekemu vatikanskemu dostojanstveniku, kateri ga je da! sedaj pisarnam na razpolago. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLPMŠFK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri ln blagi, nepozabni soprog, oče, stari oče, stric fn svak, gospod Franc Rojnik frgroskl potaffk včeraj po dolgi in mučni bolezni mirno preminul. Zemeljske ostanke predragega pokojnika prepeljemo jutri, v petek 18, L m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti. Pred škofijo 21, k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne (7. januarja 1924. taln|«M Mtali. POLENOVKA po italijanskem načinu vsak PO-NEDELIEK in PETEK v gostilni „Leonf> v Ljubljani, Kolodvorska ulica 29. Pristna dolenjska in štajerska vina. t_ in F. Pogačnik. SI Vnintrajovlnai 9 papirjem in naklada razglednic v Zagreb« l*£e ta vao Slovenija dotira uvedenega zastopnika ob visoki proviziji. Ponudbe z referencami na poatanakl pretinac 34. ertheim - blagajne za vzidanle« vloma in ognjavarnc, v vsakem stanovanju oziroma prostora z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Lfnblfanska konaer-cifataa družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta St. 18. Provizijski zastopniki naj se javijo! iin kniipinil iS teftjn. Sorejcmani dame in gospodične v praktičan pouki v &vrbo priučenja al ia lastno rabo samostojno la-vrševartf vsakovrstne modne klobuke* Nada: j na pojasnila od 10 do 1. popoldne. Modni salon za damske klobuke lojziša Vivod roj- Mozetič LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO H% II. MAPSTR. Vefcfa zavarovalna dražba Išče Reflektira se na večje tvrdke aH gospode, ki so v zavarovalni stroki verzirani. Ponndbe pod .EKSISTENCA" na Aloma Companv, Ljubljana. 410 teirsile v ..Slovenske Paitete Iščite iz slavonskega hrasta in bukove dobavi am v vsaki množini najceneje los R.Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22. Telef. 513 Išče se v LJubljani večji prostor za damski modni salon. Odprt lokal v sredini mesta ali 2 sobi v L nadstr. Plačam dobro. Pismene ponndbe pod .Večji— 2483" na Aloma Comp., Linblana. Obstoječa lesna Indnstrlfa v enem glavnih mest Jugoslavije išče kot vodjo podjetja samostojnega, v obde lavi lesa verzirane ga strokovnjaka ki bi se moral fJnancijelno udeležiti pri podjetju. Ponudbe pod šifro .Lesna industrija* na Aloma Companv, Ljubljana. ( Službe I Mesto vajenke v trgovino išče deklica poštenih staršev. — Gre tudi na deželo. — Naslov pove uprava »Slovenske? ga Naroda«. 479 Sprejme se pomočnik in boljš: v a j e n e c s 5. ali 6. raz* redi za zlatarsko obrt. — Kaio E>eličf Hilšerjeva ulica 4. 401 Skladiščnika (uradnika) išče industrij* 5ko podjetje za Ljublja* no. Prednost imajo icvež= bani v elektrotehnični stroki. — Ponudbe pod »Skladiščnik/469« na upr. »Slov. Narodsc Imam 15 tefnega močnega fanta, z dobrimi ljudskošolski* mi spričevali, kateri bi se rad izučil v kaki trgovini. — Ponudbe prosim na: Jernej Hribar, Podsrcda. Slovenija. 417 Boljše dekle se išče k mali obitelji. — katera zna krhati in opravljati vsa hišna dela razen oranja perila. — Ponudbe na: Dr Krunić, advokat. Petrinja. 40S Prodaja vina Ravnateljstvo nadbiskup5 skih dobara u Zagrebu prodaje u većim i mas niim oartiiama vino iz godine 1922 i 1923 — Po* bliže upute daje gornje ravnateljstvo — Vlaška ulica broj 75. 47S Psica čiste nemške volčje pa^ me. eno leto stara, s e proda — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 449 Cilinder, modern. 56 cm visok, enkrat pri poroki rabljen, prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 413 Spalna oprava iz mecesnovega lesa se no ugedni ceni proda. — Ljubljana, Skorja ulica 13'IH. vrata 20 403 Tovarna za tekstilno industrijo v Nišu, Srbija, išče za takoj dva izkušena tkal= ca (Webmeister\ katera bi imela poleg dobre pla* če tudi stanovanje. — Pom:dbe z navedenimi po«oii je noslati na fir* mo Mita Ristić i Sinovi, Beograd. Knez MihaHr** ca 47. 481 P?etfTka za. nogavice, dobro izur* i ena, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove trpra* va »Slov. Naroda«. 4S0 Pletflni st^oj št. 8 (40 cm) prodam. — Za* tfška ulica l/I, desno. 466 Leoe lahke sani? kočija, gig in konj ceno naprodaj. — TržašTca ce* sta 8. 465 Gozdarski in grajski upravitelj stareiša samostojna moč z daljšo prakso, oženjen, z državnim izpitom za šumarske upravitelje — se sprejme na veleno* setvo na Spodnjem Sta* jerskem Prošnje s pre* ptsi spričeval, življenje* pisom m navedbo refe* renc je vposlati na go» spoda dr. E mesta Kala* na, odvetnika v Celju. 343 Spalnica iz hrastovega lesa, dobro ohranjena, sc proda po '.igodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 463 »Wsmderer«-avto7 trisedežni, mod oprem? ljen, jte po ugodni cent, tudi na obroke, proda — Tvrdka Kenda, Lj"K ljana. 330 JCatvm Kupim zanesljivo ostrega j a* m a r j a (jazbečarja ali foksa). Pogoj preizkus* nja. — Viktor Vesel, Jo* vce, Vrhniha. 337 E!e'r.tro«?oior za ljubljansko napetost 300 voltov, 1540 obratov, 14M HP, se proda vsled preureditve obrata. — Vpraša se: Ljubljana. Linhartova ulica 25. 473 Proda se elegantna odprta k o č i* ja z gumijastimi obroči na kolesih ter v najboljšem stanju se na« hajajoči voz*kupe. — Poizve se: Cesta na Ko* deljevo 8. 428 ".-avle, Ward- 2 sedežni, električna raz* sveti java, malo rabljen, pripraven za potnike, se ceno proda — Ogled in noskušnja pri Jugo*Auto, Ljubljana, Dunajska c. št. 36. 430 Naprodaj sedem letnikov č a* sopisa »SLOVENEC«, politični list za slovenski narod (od 20. VI. 1914 do 31. XII. 1920) Naprodaj samo skupaj — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 86 Lepega zdravega krompirja kupim vsako množino. Najnižje ponudbe, samo za vasjonske naklade, pro* si na naslov: Franjo Go* lič, Celje 287 \>zor ! Plačujem le edino laz po najvišjih cenah stare oh* leke. čevlje in pohištvo. Pridem na dom; dooisni* ca zadostuje. — Martin Drame, Ljubljana, Sv Jakoba nabrežje 29. 446 2 mebiovani sobi v mestu se takoj oddasta proti posojilu 12.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 396 Oddaste se 2 sobi, prazni ali meblovani, s se* paratnim vhodom; pri-> pravni tudi za pisarno. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 471 Meblovana soba z električno razsvetljavo v vili poleg »Narodnega doma, se odda takoj so* lidnemu gosnodu. — Po* izve se: Kolizejska ulica št. 12, pritličje, med 14. in 15. uro. 474 Mesečna soba (meblovana) s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj od* da solidnemu gosnod*?. — Vprašati je od 3. do 5. popoldne. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«. 482 $e*r*mičmne Hiša s trgovino z mešanim blagom v večjem trgu na Štajerskem, po ugodni ceni naprodai. — Ponudbe pod »L'gods no/357« na upravo »Slov. Naroda«. Na brano in sta?iovan5e sr sprejme gospodična ali dijakinja — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 462 Velika soba s predsobo in električno -azsvetljavo bV.zu glavne pošte sc odda le za pisar* no. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Pisarna 312/468«. Enona'lstrotma h?ša s kletmi in skladiščem v Celju sc nrodt ali pa zamenja s hišo na deželi. — Več nove Stanko Kosi. Sv. Lovrenc n« Dravskem polju. 476 Obleke na obroke izdelujem po meri in pre« vzamem v delo čepice. — Sc priporočam F. Hren. krojač, Štepanja vaa pri Ljubljani. 405 Harmoniko- igralci pozor! V zalogi imam vsako* vrstne harmonike, kro* matične in diatonične. — Harmonike tudi poprav* Ijam in uglašujem. — Jo* žef Jezernik. Kotrcdež. Zagorje ob Savi. 407 Pošten najditelj dne 8. t. m. zvečer na poti — pošta, Prešernova Stritarjeva ulica — iz* gubljene srebrne »Tu!a*r cigaretne doze, naj vrne isto nroti nagradi v upra* vi »Slov. Naroda« ali na ooliciji. — Predmet je Izgubi tel ju spominske vred nosti. 472 ^-nžabnika (-co) sprejme samostojen trgovec v lastni hiši v pro* metnem kraju S!nvenije s kapitalom od 50 000 Din naprej. Kot družabnica bi lahko prevzela gospo* dinjstvo. — Ponudbe pod »Bodočnost/447 vo »Slov Naroda«. Komfortno stanovanje s sedmimi sobami v pred* vojni hiai blizu Aleksan* drove ceste se zame* nja za manjSe, isto* tako v sred ni mesta ali blizu sodnije, proti pri* merni odškodnini; se tu* di odstopi brez zamenja* ve. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Komfort 737/470«. ----------- — i i ■ Trgovski lokal na na i prometne jši točki v sredini Ljubljane, z iz? To?harv\ inventarjem in skladiščem, se odda proti primerni odškodnini ali pa se stopi v družbo. -— Ponudbe z navedbo obra* ta ali trgovine na upravo »Slov. Naroda« ood »Ve* lepromet 1050'467«. Razna ( Za pisarno se išče ena večja ali dve manjši sobi v sredini me* stva, z električno razsvet* l»avo in separatnim vho* dom. — Ponudbe z nas vedbo cene pod »Januar 409« na Aloma Companv. Ljubljana. 409 Zaloga klavirjev in isianmov najboljših tovaren 36* srndorf^r. CzarVa, Ehr* bar, Holzl, S-hwei£ho* fer. Originag Stinql itd. Tudi na obroke! — Je ris ra f7"had. roj Dolenc. Ljubljana, Hilšerjeva ul. št. 5. 30 POZOR! PFKAR JI? Diamalt tvornice Hauser :n Sobot« ka. Dunai. Stadlau. pe» karski sladni ekstraVt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado# mestke — Čuvajte se sličnih ootvorb. naj bo nrasek ali tekočina1 Zahtevajte samo orirtmalni »Diamalt«! — Glavno ra* c*oD5tvn za Jt*^oj*1« vi jo: Fdvard Dužanec. Stross* rnaveriev« ulica br 10. Zagreb 12 961 Vizitke priporoča !13redna tiskarna Lastnina In tisk »Narodne tiskarne««