^oitntno platano c ootovini DELAVSKA ENOTNOST SLASILO SINDIKATOV SLOVENI.TE • ST. 50 • 10. DECEMBRA 1954 • LETO KIH 9 CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE) Z XII. seje predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije NAORAJIIIHO PO DII.II Mio mog^. uva- mamdrrji, oddeliovodje desetarji, šfih morajo zopet zaživeti >nor-s‘ndiifldw r r ^ j rale norme, »akorda«, premije, delavci vojaki. Da, kakor so; v miirska biroji«, toda to naj bi ne ^ie v nekaderih P^' v°jaški en<>ti podrejeni nižji or pa- bili stari biroji iz dobe admmi- vprašanja nagrajevanja. Ta Vprašanja postavlja vse bolj v priredje naiše gosporlarstvo, ki je •p 's*o Jetos v dokajšnje težave. ,e težave občuti več ali manj Jjherni naš delavec, saj se pred-jjdevanja letošnjega družbenega TOna niso povsem uresničila, 'iso se uresničila predvsem v Pfe.dyide.nem dvigu življenjske IPvnii, nasprotno, ta je celo padla. vzrokih je bilo že mnogo goljenega in napisanega. Podvze-1 so tudi že nekateri ukrepi, da p; nezaželjeui pojav zavre in stanje postopoma popravi. Toda podčrtati moramo staro ,fsniico, tako staro kot je člove-*v<>, da toliko imamo in toliko 1 lahko razdelimo, kolikor smo j delom sv^ojih rok napravili. In ° resnico uveljavita v življenje, jo bo doumel vsak, da si bo Vsak tudi prizadeval čim več Ustvariti, to je važna, če np prva teloga naših delavsikih organi-2&cij. V tem letu pa so to resnico 'Marsikje pozabili. Resda so go- jetjih celo 90% mest normiranih V vsakem podjetju so norm ir d postavljali norme, jih popravljali, kontrolirala proizvodnjo iitd. Lahko trdimo, da so kljub raznim pomanjkljivostim bili tedaj doseženi precejšnji uspehi. Z decentralizacijo našega gospodarstva so izginili iz naših podjetij tudi normirci, ki so postali mnogokje tudi nepriljubljeni, ker So z • administrativnimi merami, večkrat brez potrebnih izkušenj, vsiljevali in postavljali norme včasih ne oziraje se na ___ awiiii uk; aijr: SC na , vathujic, v>*i. kakovost im posebne pogoje na demokratično odločajo o gospo-delovnem mestu. darstvu svojega podietia. ~ ni^ višjim, a so realizatorji stra- strativnega gospodarstva, to naj teškega načrta vsi kot celota, tako bodo naši o b ra to vod jc, oddelko-tudii v podjetju velja neizprosen vodje, naši najboljši strokovnjaki zakon proizvodne discipline. Na in mojstri iz proizvodnje, nekem mestu pravi Engels, da bi Pravilna merila dela bodo po-moral nad vrati vhoda vsake to- kazala., kako globoko smo zašli v varne biti napis: »Kdor vstopaš, uravnilovko, da so mnogokje ta-Pusti demokracijo zunaj.« Saj to korekoo povsem izravnali nagra-je razumljivo. Če naj bi v pro- de tistih, od katerih zavisi procesu proizvodnje delal vsak po izvodnja, s tistimi, ki v proizvod-svoje, potem zbogom proizvodnja, nji malo ali cek> nič ne pomenijo. Kaj pa delavsko upravljanje? To je tisto, kar nas je privedlo Prav organi delavskega uprav- letos do zastoja im padca proiz-Ijainja,^ ves kolektiv mora čuvati vodnosti. Seveda je računati ob disciplino proizvodnje. Oni sicer TovariS Tito se poslavlja pred odhodom na uradni obisk v prijateljski deželi Južne Azije, Indijo in Burmo določenem delovnem mestu Z ukinitvijo norm irske službe pa so mnogokje, posebno pod pritiskom neizkušenih delavcev, pričeli ukinjati tudi norme, češ da so norme na škodo kvalitete. To je seveda zmotno mnenje, ker norma vsebuje vedno družbeno potrebni čas za izdelavo določene faze dela ali proizvoda z določeno kakovostjo. Tako mnenje je zmotno predvsem tudi zato. ker spod-arski predpisi bili pomanj- zamegljuje merila za vrednotenje Njivi. Vendar je bilo le preveč opravljenega dela, ki hočeš noccs ,'fkanja, kako obiti te predpise, I obstaja neodvisno od volje posa-■!,ko priti do večjih dobičkov z meznika^ ali kolektiva. Kajti vsak (Nadaljevanje na 2. strani) f^jševanjem cen in podobno. Pri Tin pa smo pozabili,, da ne ustvarijo blagostanja višje cene, tem-Vpp več proizvodov, blaga, bra-I • •. Da, tudi plačni sistem ni | pogovarjal, ker je omejeval mož-"Ost nagrajevanja po delu. Ven-?ar ne povsem. Saj so le marsi-ji® uspeli nagrajevati po učinku ae’;a, po normah, premirali so ^jholjše. Žal so ti primeri v "fanjšini im še na te so vplivali ki so ukinjali norme, akord fif prejij na stalne urne zaslužke Po tarifnem pravilniku, ker so fazdel,ili ne glede na možnost Vpčje proizvodnje ves plačni plad, tisti, ki so jemali brez vsa-r® potrebe novo delovno silo, da P: s tem povečali plačni sklad, ^ so nabijali ceno, da bi dajali jpkoliiko višje zaslužke, ki so pod ttpnia roškim geslom »vsi imamo ffiake želodce« izravnavali za-?užke, tako da nedela^memn ni j®o sile bolje delati, a delavni ? Popustil’, saj ni bil za sto je Uelo pošteno nagrajen. Ko je tovariš Mavricij Bore Poročal o položaju in s številka-^ prikazal, da je sicer obseg Proizvodnje v Jugoslaviji nara-ker se je v letošnjem letu kijn,čilo znatno število delavcev c,je nekaj novih industrijskih Podjetij pričelo obratovati, a da ;; ProizTOdnja na enega delavca P®d.la za 3%, je vzkliknil: »To-jpdši, če bi tako dalije gospoda-j“1' bi naše gospodarstvo v nekaj P®setletjih zajedli!« j Res bi se to lahko zgodilo. , oda ogromna večina naših de-SnICeV 86 zaveda lob slabosti in "Poznava svoje napake. Zato se Vso resnostjo lotevamo urejanja akega načina nagrajevanja, ki .aI po edino pravilnem načelu PPzna ^slehernemu toliko, kolikor i družbeno koristnega dela na-Pfavil. Družbeno koristnega dela, j^avim. Kajti delavec, ki je za-1 kateregakoli vzroka slabo jp dalj časa delal nek proizvod, more prejeti zanj toliko, kot h icec’ ki j® ta proizTOd bolje ^ hitreje napravil. Kajti proiz-mdnja je družbena in vsak pro-vod ima tudi svojo družbeno Polovljeno normo. v Naš List je že mnogo pisal im . Piše o nagrajevanju po vlože-k Ph opredmetenem delu. Marši-j piu tolikšno pisanje že prese-: Vendar če vzamemo, da je to v^JUcno, osnovno vprašanje na-j,?8 gospodarstva, ne bomo od-j! »?li prej, dokler ne najdemo .. pfia, kako to načelo dosledno l^esničiti. Uresničili pa ga bomo ’ 'j® bomo poiskali čim točnejša dela. tf n administrativnega, cen- etičnega upravljanja našega T^Podairstva, ko smo sindikati f. Vzeli pobudo v delavskem tek-Van ju, delili prehodne zastave - ,ne. vem kaj še, je delovni polet SeV1 ^as.a neSl° rasel. Toda na Vsp* *0P'ki se je stvar preobrnila. ! globlje smo spoznavali, da | ^administrativni način ni mo-j'trajno dvigati proizvodnje, ^Jtl vsako navdušenje polago-a skopni, če nima gospodarske **ve. V tistem času so se po- proizvod posameznika ali kolektiva je družben proizvod. In če ga noče vrednotiti kolektiv, ga vselej vrednoti ali razvrednoti družba. Toda če kolektiv nima točnih meril, ne more gospodariti, gospodari slabo, slabo upravlja z družbenimi proizvodnimi sredstvi. Resda je k postopnemu ukinjanju norm — toda ne v celoti — pripomogel zadnji dve leti veljaven plačni sistem. Vendar ne glede na to, ali bo bodoči sistem že povsem odpravil dosedanja protislovja, smo dolžni z vso resnostjo in odgovornostjo določiti čim pravilnejša, čim objektivnej-ša gospodarska merila dela, ki naj omogočajo dosledno nagrajevanje po vloženem, družbeno koristnem delu. Posebna odgovornost pada na tehnična vodstva podjetij. Kajti proizvodnost ne more zaviseti od posameznih neposrednih proizvajalcev. Ti so le izvrševalci nalog vodstva. To je . _ svojega podjetja. Toda disciplinirano so dolžni izvrševati sprejete sklepe. To sem povedal zato, da se bo vodstvo podjetja zavedajo svoje odgovornosti!, da so dolžni omogočiti, da bo vsak delavec — vojak naše industrijske armade, nagrajen po svojem delu. Kajti če bo ta pravilno nagrajen, bo tudi z veseljem razvijal svoje delovne sposobnosti in storil vse, da bo izpopoln jeval svo- . *al51 . s't'a se sestala v j zneska bo odpadla na okraje, po- svojem poročilu opozorili liud- je delovne veščine. To pa pomeni. . Tubljam odbora za gospodar-; lovica pa na republiko. Zaradi ske odbore, da kaže to breme da^ bo v istem času opredmetil stvo, v soboto pa oba zbora Ljud- tega bo treba znižati kredite pravilno porazdeliti in poiskati svoje žive delovne sile, več in ske skupščine LRS. Ljudski po- iz republiškega investicijskega presežna sredstva predvsem tam. boljših proizvodov bo na razpo- slanci so med drugim razprav- sklada, izplačevanje iz raznih kjer so jih ustvariali brez oseb- OB ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE NUJEN UKREP Lnujamu. jj rtu /. vt Hihrv do n« razpo- oxcj-xx^i ux ugim razprav- iz.piane vanj e iz razmn kjer so jih ustvar lago potrošniikom, večje bo bla- Ijali o predlogu zakona za spre- republiških skladov pa je bilo nega prizadevanja .OV3iQrf:J3iTI Ti** w-» Vvrv 1 «v4-e\ Av« 4 d ---. JU— — tlo.4-eiTTi+{ Začasno _1 ? 1 j v ■. gostanje. membo letošnjega družbenega treba začasno ustaviti, začasno In če bo tehnično vodstvo znalo plana republike. Zvezna ljudska b° treba prenehati z gradnjami organizirati delovni proces tako, skupščina je namreč na zadnjem nel1 V nasih tovarnah m gradili-1 presežkov. Polovica določenega stvo Zbora proizvajalcev so v Ca s smučanja in sankanja je pred durmi. V planinah je že pred tedni zapadel sneg, zadnje dni pa je prekril tudi doline _ . --- in na škodo ostalih potrošnikov. 3. Gospodarski odbor Zbora proizvajalcev in zbor sam sta priporočila, da je treba še pred začetkom razprave o družbenem planu za leto 1955 posvetiti največjo pozornost načinu nagrajevanja in določenju vseh drugih planskih instrumentov. Iz teh skopih ugotovitev seveda ne moremo razbrati vso tehtnost razprave. Zato se kaže o razpravi, napotkih in ugotovitvah pomeniti nekoliko podrobneje. Upravičeni pomisleki? Oba zbora Ljudske skupščine Slovenije sta sprejela predlog Izvršnega sveta LRS o odvzemu presežnih sredstev, ker se zavedata, da je to eden izmed prepotrebnih ukrepov, ki naj prispeva k ureditvi razmer na trgu. Vsi delovni ljudje, predvsem pa prebivalci mest in industrijskih središč, smo letos občutili določena nesorazmerja v razvoju gospodarstva. Cene so nenehno naraščale, silno je porastel dohodek iz davka na dobiček podjetij in prometni davek. V obtoku je veliko več denarja kot pa je na .razpolago blaga. Tolikšen pritisk na potrošne in investicijske predmete, je še bolj pospešil naraščanje cen. Seveda so cene naraščale tudi zaradi subjektivnih slabosti neposrednih proizvajalcev samih. Zato je Zvezna Ljudska skupščina sklenila, da je treba odvzeti polovico presežnih dobičkov, s tem zmanjšati denarni obtok in zmanjšati pritisk na tržišče. Kot že rečeno je Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev sprejel predlog Izvršnega sveta LRS o načinu odvzemanja presežnih dobičkov. Vendar je imel glede učinka omenjenega zakona določene pomisleke. Iz razprave na odboru in tudi na seji Zbora proizvajalcev se je lahko razbrala skrb ali bo z zakonom o odvzemu presežnih dobičkov podana zagotovitev, da ne bodo začele cene ponovno naraščati. Lahko se namreč dogodi, tako so menili ljudski poslanci, da bodo razni koristniki, ki jim bo zmanjšan kredit, poizkušali znova pridobiti sredstva za nadaljevanje investicijskih del in sicer z zvišanjem cen. Z omenjenim zakonom res ne bodo v ničemer prizadeti plačni in rezervni sklad podjetij. O izkoriščanju sredstev iz skladov za samostojno razpolaganje pa se bosta sporazumno dogovorila podjetje in okraj tako, da bi pod-3®tje prevzelo finansiranje investicij za komunalne ali zdravstvene objekte iz svojih skladov za samostojno razpolaganje. Toda nekateri ljudski poslanci so opozarjali, da se lahko tudi v tem pokažejo nezdrave težnje. Eden od poslancev je v razgovoru po seji omenil, da v njegovem okraju že določajo kolikšen del sredstev iz sklada za samostojno razpolagali ;a sme podjetje potrošiti m kolikšen del bo zasegel okraj. Zahteve gredo celo že tako da- (Nadaljevanje na i. stranil *> KAPRE J GREDO KOMUNE IN SINDIKATI NA GORENJSKEM Oblikovanje komun na Gore- hinju in n,a Jesenicah). Ker na sedanjih OSS se bodo vključili' njskem je že tako napredovalo,1 področju Kranjske gore ne bo sa-J v pristojne KSS. da se vršijo že zadnje razprave mostojne komune se bo ta kra-1 f) Za izvedbo teh dogovorov na zborih volivcev. Deset komun jevni svet združil s krajevnim j bosta iniciativni odbor sestavljala se bo povezalo v skupnost ko- svetom. Jesenice. Komuna Cerklje j oba predsednika in tajnika seda- mun s sedežem v Kranju. ,v j . . ,____ krajevni svet, zato bo za delavce nima pogojev za samostojni obstoji 10 krajevnih sindikalniii svetov jn 2 okrajna sveta. Da bi vskliadili sindikati svojo dejavnost z nastajajočimi komunami, sta se pretekli teden sestali v Kranju predsedstvi obeh okraj- skrbel in jih združeval krajevni svet Kranj. d) Novoosnovani Okrajni sindikalni svet za Gorenjsko bo za začetne potrebe dobil finančna . . ____ sredstva na ta način, da bosta preaseasm onen oKraj-1 b (losedainja 0SS prenesla nd. sindikalnih svetov. Na tem, n svoja prestala sredstva. Ker posvetovanju so se odborniki ok- j-cc--1 T rajnega sindikalnega sveta Jese- nic in Kranja sporazumeli v naslednjem: a) Obe vodstvi okrajnih svetov imenujeta po 5 tovarišev KSS Škofja Loka in Tržič nista izvršila sklepa in navodil Republiškega sveta ZS3 ter nista tekom leta 1954 odvajala predpisana sredstva Okrajnemu sindikalne-v imi svetu Kranj, se bo ta dolg se- njih okrajnih sindikalnih svetov. B. M. Pripomba uredn-: Razprave in priprave za ustanavljanje komun uspešno napredujejo skoraj povsod v Sloveniji. Sind. odborniki na Gorenjskem so pravilno ter pravočasno začeli prilagajati sindikalne organizacije novim pogojem, kar priporočamo tudi ostalim okrajnim svetom. Zato so že dani mnogi pogoji. Pozivamo pa vas, da o načrtih in ukrepih okrajnih sindikalnih svetov pišete v naš list. PREKLIC SINDIKALNIH KNJIŽIC novo okrajno sindikalno vodstvo , (|aj disciplinsko izterjal za potre-na secležu zveze komun. Dokler ])C novega sindikalnega sveta, ne bo izvoljeno novo vodstvo, bo- j e) y bodočih komunah bodo do sestavljali plenum novega, krajevni sveti ZSJ izredno okrajnega sindikalnega vodstva pQjjjg.jjjj3.jjg jjj odgovorne naloge, . . . _ . predsedniki, tajniki in blagajniki ter jWK]0 1>0i0g podružnic najpo-! izsllsbl!11di>'ll!,0<> ktdižico jKtju je sodaj zaposlenih že 450 memibnejša organizacijska enota; Kavouik Miro iz Ljubliano.neV 3 • delavcev. P* v sindikatih sploh. Da se ves ak- 1 Preklicujemo veljavnost sindikalnih knjižic za tovariša Rodošek Franca, mestna pekarna Vrhnika in za tovariša Piiiior Maksa štev. knjižice 61799, stanujoč v Zagorju. DELAVSKI PRAPOR so razvili na praznik Gradbeni delavci podjetja »Ograd« iz Dravograda so začeli minulo soboto slaviti Dan republike s proslavo, ki jo je priredila sindikalna podružnica. Inženir Kajin je delavcem govoril o pomenu zgonovinskega zasedanja AVNOJ-a pred enajstimi leti in o gospodarskih uspehih* kr smo jih dosegli v zadnjih letih. Po govoru in pevskih točkah so člani izvršnega odbora sindiikatia razvili nov prapor organizacije. Podjetje »Ograd« se je v zadnjih dveh letih zelo okrepilo in opravilo pomembna gradbena dela v slovenjegraškem in v drugih okrajih. »Ograd« gradi stanovanjska poslopja in druge objekte v Mariboru, Vuhredu, Lobnici, Slovenj Gradcu, na Ravnah, Koprivni itd- V pohorskih vaseh, Slivniku, Antonu in drugod, gradi sodobna šolska poslopja. V Mislinjah pa bodo drugo leto gradili prostore za novo gimnazijo. Podjetje je v letošnjem letu dobilo dva buldožerja, več kamionov, dvigal in mešalcev. Pri pod- KMETIJSKI IN GOZDNI DELAVCI SLOVENIJE SO ZBOROVALI Nagrajevanje po učinku in večja storilnost — einitelja za povečanje kmetijske proizvodnje V nedeljo je bil v Ljubljani mila. Ker je mlečnost odvisna plenum sindikata kmetijskih in ‘ dobre krme, so se kočevski živ1' gozdnih delavcev Slovenije. | norejci letos sami zanimali Odborniki so zelo podrobno pravočasno košnjo in dobro spva' razpravljali o gospodarskih zade- j vilo sena. . vab, nagrajevanju, strokovni in! Odborniki so predlagali, B" splošni vzgoji ter o cenah in bi v kmetijstvu vlagali inv*ssti' vlogi socialističnega sektorja cije tja, kjer se bodo čimprei® o& kmetijstva Povedali so, tržišču, da socialistična obrestovale. Tako naj b{ več in' vestirali za umetna gnojila, ^ nalnm y.iv?np f^rarinip kmetijska gospodarstva v dose- nakup živine, gradnje ognjlS ganju proizvodnih uspehov in ■ gnojničnih jam, skladišč itd., hektarskih donosov precej pred- se vložena sredstva obrestuješ njačijo pred zasebnim sektorjem. Kljub letošnji podpovprečni leti- že neposredno v prihodnjih letih Precej so govorili tudi o ce- ni so nekatera posestva n. pr. nah. Grajali so prekupčevanje ij1 Beltinci, Rakičan, Apače, Ko- j nesolidno trgovanje s kmetijsk1' čevje itd. dosegla pri žitaricah ml pridelki. Dogodili so se ce do 20 mtc na ha, pri ječmenu I L>ki primeri, da je neko podjetk pa celo do 30 mtc na ha. Proiz- za nakup jajc, pisalo zadrugi, vodnjo bi lahko še dvignili, če hrbtni strani računa) da dobi^ bi posestva intenzivno izkoristila P°leS odkupne cene za iaica n vse možnosti in agrotehnične' ^^ruga in poslovodja posetrij pripomočke, ki so jim na razpo- vseh krajevnih svetov (skupaj 53 članov). b) Z ozirom na vlogo in naloge ti v. seznani z novimi nalogami in komun je prav. da deluje na ob- novo vsebino dela se bodo takoj imočju vsake komune krajevni ’ sklicale konference po vseh kra-sindikalni svet. (To je v Žireh, jevnih svetih. Ob tej priliki bodo Železnikih, Škofji Loki, Kranju, po potrebi zamenjali nedelavne Tržiču, Radovljici, Bledu, v Bo- odbornike z delavnimi. Odborniki PLENARNO ZASEDANJE SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE Furnirajmo vodstveno osebje V soboto in nedeljo je zasedal v Piranu plenum Republiškega odbora Sindikata delavcev in uslužbencev kemične industrije Slovenije. Plenumu je predsedoval predsednik Republiškega odbora tovariš Frane P Lazar, udeležili pa so se ga tudi predsednik Centralnega odbora tovariš Milan Kajganič, predsednik MLO Piran tovariš Pino Tomazini ter delegati delovnega kolektiva tovarne Salvetti v Piranu. Plenum je razpravljal’ o prizadevanjih sindikalnih organizacij za zvišanje delovne storilnosti ter o činiteljih, bi posredno ali neposredno vplivajo na večjo proizvodnjo. Ugotovili so, da je sedanji plačni sistem negativno vplival na dvig storilnosti dela delovnih kolektivov kemične industrije, da so mnogi zavoljo tega ukinili merila dela, norme, akorde itd., kar je marsikje imelo za posledico zmanjšanje produktivnosti Nasprotno pa so v marsikaterem delovnem kolektivu ta delovna merila ohranili ter kljub omejenim možnostim razdelitev sklada plač znotraj podjetja tako uredili, da so uvedM premijski način nagrajevanja organizatorjev proizvodnje. V steklarni v Rogaški Slatini je delovnemu kolektivu uspelo s tem zvišati l žali cene za 10 odstotkov. Plenum je bil mnenja, da bi moral biti novi plačni sistem tak, da bi omogočili vsakemu delovnemu kolektivu nagrajevanje svojih elanov po učinku, istočasno pa je priporočal, naj bi delovni kolektivi sprejeli načelo premiranja organizatorjev proizvodnje, t. j. obratovodij in inženirsko tehničnega kadra za večjo proizvod n jo, prihranke na gorivu, materialu, surovinah in za boljšo izrabo strojnih postrojenj. Celotni plačni sistem pa naj bi bil tak, da bi bila podjetja pravilno nagrajena za večjo proizvodnost, ne pa da bi tržni dobički vplivali na nagrajevanje delavcev. V drugem delu plenarnega zasedanja so razpravljali o tezah o organizacijski ureditvi sindika- produktivnost dela za 18 odstotkov. Zato pa so tudi lahko zni- pogojih ustanavljanja komun veliko bolj okrepiti teritorialna sindikalna vodstva. Ob koncu so v plenum izvolili člana delovnega kolektiva tovarne Salvetti iz Pirana ter ta delovni kolektiv sprejeli v svoje vrste. Plenarno zasedanje RS ZSS Po sklepu XII. seje predsedstva RS ZSS z dne 3. decembra 1954 se bo vršil sredi decembra XIV. plenum Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. Zaradi raznih okoliščin še ne moremo določiti točnega datuma zasedanja, bomo ga pa vsem pravočasno brzojavno sporočili. Predsedstvo predlaga naslednji dnevni red: 1. Vključitev sindikatov Kopra v Zvezo sindikatov Jugoslavije. 2. Družbeni standard. 3. Proračun RS ZSS za 1955. leto. 4. Razno. Poleg članov plenuma so vabljeni še predsedniki ali tajniki okrajnih in krajevnih sindikalnih svetov, predsedniki in tajniki republiških odborov ter funkcionarji teh odborov, ki so v Ljubljani. Zveza sindikatov Jugoslavije Republiški svet za Slovenijo lago. Ko so govorili o olajšavah, ki jih daje družba za pospeševanje kmetijstva, so odborniki takoj opozorili, da lahko tudi sami kolektivi na kmetijskih posestvih precej pripomorejo k povečanju proizvodnje v kmetijstvu. Neurejena organizacija dela, slabo izkoriščanje mehanizacije, slaba nagrado — (eden 1,50 din, druž1 0,50 din od jajca.) Povedali s0’ da socialistični sektor kmetijst^3 intervenira na trgu z nižjimi cenami, vendar intervencija ne Pr)' de dovolj do izraza. Socialističnl sektor kmetijstva namreč nB : more zadovoljiti tržišča, saj za' vzema le okrog 9 % od skupnel® kmetijstva v Sloveniji. Za dv» izKoriscanje menamzacije, siaoa cen )e P° njihovem mnenju b1)) delovna disciplina in premajhno ; letos več vzrokov, med kateri sta najvažnejša, podpovprecn'1 letina in neorganiziran odktfP izkoriščanje notranjih rezerv, vse to vpliva na nizko storilnost in zmanjšuje proizvodnjo. Če bi v Jugoslaviji pridno in dobro obdelali vso zemljo, ki jo imamo, posebno v južnih predelih naše domovine (Vojvodina, Banat, Bačka itd.) ne bi bilo treba dajati za uvoz kmetijskih proizvodov toliko dragocenih deviz kot jih kmetijskih proizvodov. Sklenil so, da bodo to slabost v bodoč® popravili in ves odkup kmetijski*1 proizvodov usmerili preko kme' tijskih zadrug, druga podjetja P3 bodo odkupovala le od zadrug. Plenum je sklenil, da je tre' ba za izboljšanje splošne in str°' sicer dajemo. Poleg tega moramo j kovne vzgoje delavcev na kme' tudi v kmetijstvu in gozdarstvu tijskih in gozdarskih posestvu1 S PLENUMA SINDIKATA USNJARSKIH DELAVCEV SLOVENIJE Enotna merila za enake delovne operacije V nedeljo je v Kranju zasedal 1 kajo enotni tehnični normativi, ustanovitev sekcij v sindikatih. plenum sindikata usnjarskih delavcev Slovenije. Na plenumu je bila značilna razprava o nagrajevanju in tezah Centralnega sveta za organizacijsko ureditev sindikatov. Sindikalni odborniki so ugo- čimpreje preiti na nagrajevanje po učinku. Približno polovica državnih in zadružnih posestev ima vpeljano delo po normah in akordu. Pokazalo se je, da so na teh posestvih uspehi v proizvodnji večji ter zaslužki delavcev boljšL V Kočevju, Apačah, Beltincih, Rakičanu, Prestranku itd. delajo po normah in so pri živinoreji dosegli večjo mlečnost, pri enakih krmskih obrokih. Istočasno pa se je izboljšala tudi skrb ter zadrugah prirediti v zim' skem času več strokovnih teča' jev in predavanj v delovnih ko' lektivih in vaseh. Pomoč bod° iskali pri društvih inženirjev j1) tehnikov. Mladino bodo usmeri*1 v kmetijsko-gospodarske šole, ^ jih bo letos nad 150 v vsej Sl*)' veniji. Delavskim svetom so P13' poročali, da razpravljajo o na' grajevanju strokovnjakov. N3 vseh posestvih naj bi uved*1 premijski sistem nagrajevani3 delavcev za proizvodnjo, mnogo i strokovnjakov in jih tako bolj manj je nesreč in poginov pri ži- | vzpodbudili za boljšo organizacij0 vini in racionalnejše trošijo kr- proizvodnje. fm- S SEJE SINDIKALNEGA SVETA V ŽALCU ki bi temeljili na količini druž- Pravijo, da bi to_ pomenilo drob-beno potrebnega dela. Nagraje- Ijenje dela in nič drugega. Če je vanje po opravljenem delu bo res potrebno obravnavati kateri namreč prišlo šele potlej do pol- koli strokovni problem naj to ne veljave, če bomo imeli te nor- store posebne začasne komisije, mative, ker bo strokovno bolj ki bi jih izvolili v vsaki organi-vešč in prizadeven delavec več zaciji posebej. tovili, da sedanji plačni sistem in zaslužil, slabši delavec pa seveda ] Prav tako so odborniki na-tudi način porazdelitve zaslužkov manj. Odborniki so predlagali, sprotovali ukinitvi kongresov in znotraj podjetij nista v skladu naj bi republiški odbor prevzel plenumov, ker bi s tem razpustili s prizadevnostjo kolektivov in pobudo za določenje enotnih me- širok demokratični organ, ki za posameznikov. Instrumenti plač-, ril dela. delo organizacije veliko pomeni nega sistema namreč ne prizna-j Razprava o tezah Centralnega in mu koristi. Strinjajo pa se s vajo kolektivu vseh naporov, ki sveta za organizacijsko ureditev tem, da bi sklicevali občne zbore čim komunam. Sekcije_ v sindi-jih je vložil v proizvodnjo. Ko- j sindikatov je pokazala, da večina podružnic in skupščine drugih kaifcih odklanjajo. Pravijo, da bi lektiv, ki dobro dela in smotrno članstva in organizacij odklanja sindikalnih vodstev že v jesenu škodovale enotnemu delu in gospodari zaradi obstoječih in- ____________________ strumentov PliSFiMI m ©UJME ZA VIŠJI 1«™ PREVISOKI Na seji sindikalnega sveta v Žalcu so razpravljali o tezah Centralnega sveta sindikatov. Mnenja so bili, da ostanejo sindikalni sveti v sedanji organizacijski obliki in s sedanjimi pristojnostmi. Teritorialno bi jih seveda morali prilagoditi bodo- skupn.im interesom delavcev, imajo ne glede na različno^ strok v enem kraju skupne F' žaive in naloge. . Predlagali so, da je treba T nančno poslovanje v sindikalni*1 organizacijah usmeriti tako, n? bo podružnicam ostalo v°_ sredstev, ker menijo, da so P1,1’ s pevki od članarine za višja v°“" siva previsoki fm- ni pravično nagrajen. V podjetjih pa so tudi slabosti pri notranji porazdelitvi zaslužkov. Odborniki menijo, da bo treba v gospodarstvu čim prej dosledno uveljaviti načelo, da se vsakogar nagradi po opravljenem delu. To načelo pa bo mogoče pravilno in dosledno uresničiti le, če bodo tudi za vsa podjetja oziroma določene delovne operacije v podjetju uveljavljena enotna merila dela. Odborniki so v razpravi primerjali med seboj merila dela iz posameznih tovarn in ugotovili precejšnje neskladnosti. Primerjave so pokazale, da so za enake delovne operacije v tov ter osvojili stališče predsed- različnih tovarnah tudi različne stva Republiškega odbora, ki norme in akordi. Skratka, ugo-meni, da je treba v današnjih tovili so, da v proizvodnji manj- Z XII. SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Nagralolmo po delo (Nadaljevanje s L strani) | kjer je bilo iznesenih mnogo misli naporih za napredek naše proiz- !111 pohnd- . ... vodnje na delen odpor zaostalei- 1 ^ redsedstvo je bilo mnenja, šib delavcev, ker dvig proizvod- opozori m pozove vse S1'ndi-nosti, boljše organizacije dela, kalne organizacije, da ne glede lahko trenutno povzroči celo po- ina bodoča plačna sistem prevza-jav brezposelnosti. Toda kdor , m-ustvarjajo sredstva za odpiranje : zenem delu. in graditev novih delovnih mest. Dalje |e predsedstvo sklenilo, kjer bo vedno dovolj dela za vse. da bo tudi plenum RSS Slovenije, Sedanji položaj pa je hudo var- 1 ki bo v polovici decembra, raz-Ijiv, kajti manjša storilnost ob pravLjal o teh vprašanjih pod večjem številu zaposlenih je po- točko o družbenem standardu ter goj in vzrok ne porastu, temveč da bo v najkrajšem času pripra-padcu življenjske ravni. j vil seminar za vodeče sindikalne Le teh nekaj misli sem zapisal odbornike, na katerem naj v po-ob razpravi s seje predsedstva, drobnosti prouči merila dela. OB ROBU DOGODKOV OB POTOVANJU TOVARIŠA TITA V INDIJO III BURMO BHARAT MAH (MATI INDIJA) je Sl rt" v“:.7nb.r* .S Hitler je stegoval ponske čete^ so pr meje. Angleži pa se vstaje za vstajo, vse so bile v k zadušene. Končno je bilo vojne k®® * V Angliji so prišli laburisti na obl® Anglija je popustila in 1946. leta je bila Indija prvo vlado. Leto za *e 15. avgusta 1947 je bila proglašena # dijska neodvisnost, Indija pn razdeljuj po verski pripadnosti na: muslinu111^ Pakistan in Indijo. Tistega avgustov^ dne, ko so zvedeli za proglasitev nC ^ visnosti, je 30 milijonov Indijcev * pustilo svoje domove. Hindujci so ? g(J žali iz Pakistana; verska niržnja, k* . jo angleške oblasti dolgo umetno P0T7 A (menjen Srbiji in Črni gori. Nek- natse in na svoje udobje, in da je cembra pa je »Ljudska pravica« I\1 J in ral ©ILU daj silna in neukrotljiva Neretva skupno z nekaterimi drugimi vo- objavila pismo, ki sta ga poslali to '/ o oi+n TrlTono __; i j ; _.1 i *. _ r i _ _ . „ • • 'tt/- t • _ • __ bredlagal spremembe v dnržbe-Nem planu za leto 1955. Podjetja tekstilne industrije bi lahko stroškov že sedaj pocenila svoje izdelke. To je uspelo nekaterim tekstilnim tovarnam v Sloveniji, ki so pocenile svoje izdelke do 1 odstotkov. Kmetijsko zadrugo je oškodoval Je zastavljena. za 288.000 dinarjev dikikmi ljudmi v podjetju oško- osnovna organizacija ZKJ in sim- Skupno z jablianiškimi gradite- doval koleikbiv tržiške predilnice diikalna podružnica Bombaž.ne t- . . .. 1 jh z vsem bosenskim ljudstvom, in tkaliniiioe za 2 milijona dinar- rranc Orel je v kmetijski za- se veselimo tega pomembne- jev. Nadalje trdi, da je ves ko-drugi Bukovica opravljal tudi ga dogodka. Danes obratuje prvi lekbiv tržiške predilnice ogorčen, . ... blagajniško delo. Ker je vodil agregat. Jutri se bo pridružil pr- ker so Bicmama nedavno pred- Glavm vzroki naraščanja cen blagajno^n knjigovodstvo skraj- vemu drugi, in tretji ... Ni daleč časno izpustili iz zapora im ker oi,,i ,, čas, ko bo obratovalo vseh šest. so ga kmalu potem sprejeli v tekstilnemu blagu pa je nesla bil- no površno ter malomarno, je bost tečajev na deviznem obra- imel ob zaključkih blagajne en- čunskem mestu ,ki so bili vse leto krat viške, drugič primanjkljaje, bad povprečjem, dalje neurejeno Vendar je vse viške denarja fazmerje med podjetji in komu- spravljal v svoj žep. Seveda so bami, reorganizacija trgovinske bili ti viški le na papirju. Tako bireže in pomanjkanje poslovnih je delal precej časa. Primanj-stikov med trgovino ter indu- kljaj je rastel in dosegel 286.000 strijo. Znano je, da so nekatere dinarjev. Končno je revizija le tovarne pod pritiskom organov napravila konec njegovemu po-komune morale podražiti svoje četju.. KOVINARJI PRAZNUJEJO V izložbenih oknih ljubljanskih trgovin razstavljajo kovinarji svoje izdelke. Številne kulturne in športne prireditve Sindikalne organizacije ljub- številne kulturne in športne pri-Ijanskih kovinarskih podjetij so, reditve. Posebno pozornost pa ba pobudo mestnega sindikalne-; vzbujajo izdelki, ki jih razstav- Tudi Črna gora bo dobila del električne energije jablaniške hidro-Sa sveta kovinskih delavcev Ijajo v izložbenih oknih ljub- centrale. — (Na sliki: Črnogorski ribiči na Skadarskem jezeru sPrejele sklep, da bodo v času od Lanskih trgovin. I so pravkar vrgli mrežo) do 11. decembra seznanile vse ljubljanske delovne kolektive z Uspehi svojega dela v proizvod-bji, na kulturno prosvetnem in športnem področju. Dva meseca so se kovinski delavci pripravljali za ta njihov teden in v tem llasu s pridom uporabili izkušnje letnega tekmovanja v Slavonskem Brodu. Razen uspele slavnostne akademije in koncerta mladih lito-strojskih godbenikov v Domu sindikatov, so imeli kovinarji hidi v svojih podjetjih ves teden prediJ'n>ioe in tkalnice v Tržiču delavcem Tekstilne tovarne Št. Peter v Savinjski dolini. V tem pismu zahtevajo delavci tržiške predilnice, naj BŠemama odstavijo z vodilnega položaja v šent- peterski tekstil mi tovairni, in pra- ________________ ______ ^ _ _______ vijo, da so predlagali svojemu pisma tržirštkih delavcev imenoval BREZ ČUT JI 0D00V0RN0STI , Kmetijska zadruga v Škofljici 'bia tudi trgovino, ki oskrbuje °ndotne kmete. V zadrugi in trgovini so bili Zaposleni Andrej Svete, Milena Dermastja, Alojzij Jeršin, ki so godili knjigovodstvo in blagajniške posle. Svete in Dermastjeva sta vodila trgovino tako površno ih malomarno, da je revizija odkrila 605.000 dinarjev primanjkljaja. V skladišču -se je kvarilo blago, med drugim tudi krom-Pir, ki je bil vreden 55.000 di- POCENILI SO...! Večja delovna storilnost, boljša delovna disciplina, varčevanje z materialom — ključ do uspehov. — Ukrepi proti monopolizmu na tržišču. Dan za dnem se pojavljajo. Še boljše jo v ljubljanski to-nova podjetja, ki za višji ali niž- vami »Izolirka«. V tej tovarni so ji odstotek znižujejo svoje cene I te dni ponovno pocenili svoje v veliko zadovoljstvo potrošni-' proizvode od 4 do 17%. Pocenili kov. Ponekod so z večjo storilno- so zelo iskane in našemu gospo- stjo, boljšo disciplino in boljšim načinom dela dosegli uspehe, ki kažejo, da so na dobri poti. V Mariborski livarni so nedavno pocenili večino svojih proizvodov za 5 %. Kako? Za svoje izdelke uporabljajo precej odpadnega materiala zaradi česar seveda izdelki niso nič slabši. Ker so odpadki pri obdelavi polizdelkov cenejši kot surovine v kosih, so lahko znižali , polno lastno ceno. Z znižanjem lastne cene pa so pocenili svoje izdelke za 5 %. To sicer ni veliko. Toda ker so izboljšali delovno disciplino in zvišali storilnost, hkrati pa uvedli kontrolo nad proizvodi in posta- darstvu potrebne Bergmanove cevi, lepenko, bitumenske mase, katransko smolo, olja, žlindrino volno in drugo. Pocenitev jim je uspela zategadelj, ker so letošnjo proizvodnjo v primeri z lansko, sladkorjem, deloma pa tudi z oljem. V naših trgovinah je pred tedni naenkrat zmanjkalo sladkorja pa tudi olja. Kje so bili vzroki? Več trgovskih grosističnih podjetij je zadnje mesece pokupilo domala vso letošnjo proizvodnjo sladkorja in si na ta način zagotovilo monopolistični položaj na tržišču. S tem je prišlo tudi do večjega števila posrednikov med proizvajalci in potrošniki sladkorja. Tako sta na primer »Veletrgovina« in »Kolonial-Import« pokupila 13 milijonov dvignili za 47 %. Pocenitev pa ne. kilogramov sladkorja. »Kolonial« bo veljala le letos, marveč je^ Tuzle 2,5 milijona kilogramov preračunana na družbeni plan,jn »Splošno trgovsko podjetje« iz za prihodnje leto. j Zagreba okrog 5,5 milijonov ki- Zadnje dni so potrošniki z za- 1 logramov. Dogajali so se celo dovoljstvom pozdravili veselo no- i primeri, da so detajlistična pod-vico: »Peko« je pocenil 130 vrst jetja iz krajev, kjer so sladkorne obutve za povprečno 35 %. To je tovarne, bila prisiljena kupovati že precejšen uspeh, ki kaže, da1 sladkor pri grosistih v drugih rese tudi pri »Peku« prizadevajo; publikah, niso ga pa mogla ku-pristopitl med ona podjetja, ki z povati v sladkornih tovarnah, dobrim gospodarjenjem skušajo Nekaj podobnega se je zgodilo bar jev. Tak odnos do 'skupne'vili strokovnjaka, ki proučuje ] še bolj znižati ceno in zadovoljiti, tudi z oljem, vendar je Zvezna lastnine jih je pripeljal na za- delovne pogoje ter možnosti na kupce. j uprava za prehrano takemu po- ložno klop, saj so s svojim brez- posameznih delovnih mestih za testnim početjem oškodovali vse izboljšanje izdelkov, ta pocenitev 3ndotne kmete. ni dokončna. Na drugi strani pa so storjeni četju napravila konec in z go-odločni ukrepi proti monopolizmu spodarskimi ukrepi zaščitila po-na tržišču zlasti pri prometu s trošnika. Sprejeli so desetletni načrt dviga nakopali pred dvema letoma 2,55 mili- nenehno trudila za sodelovanje azijskih kmetijske proizvodnje. Grade prekope, jonov ton. železarska industrija je dala narodov, za sožitje z Mao Ce Tungovo *------ —ij_i.i------------Ji~ ---A A------letoma 1,8 milijona ton že- Kitajsko in za to, da bi Kitajsko tudi tovarne poljedelskega orodja in strojev, pred dvema umetnih gnojil, prekope, nasipe itd. To- Jeza in 1,54 da indijska vas se počasi preraja. Pri- se je povečf zadevajo si, da počasi preraja. bi čimprej izšolali 1,14 milijona ton jekla. Močno na Zahodu razumeli. Odločno pa se zo-je povečala še industrija cementa od pcrstavlja vsakim vojnim blolvom, ker l na 3,84 milijonov ton. Najvažnejša smatra, da ti danes le škodujejo stvari miru v svetu. zdravnike, inženirje, agronome in drnge pa je bombažna industrija. Na leto pr< strokovnjake, ki naj bi v skupinah po delajo 585.000 ton bombaža in izdelajo Obisk tovariša Tita v Indiji je ve- . a- J - • - * i -- -1 — - — -— ‘ i- --1 — J.-------------------- •---*- - ---- L.v _________________.'.M A.. nii VJIVVI ' »IJtlZVV., IVI linj 111 V d IV U lllllll |/V! Vi v 4 do 5 delali na področju okoli stotih 4 načrtu tako zajeli vseh 600.000 vasi v Indiji. Vendar kmetje ne zaupajo tem pionirjem. Še nikoli jim ni nihče po- vasi. Doslej so že 50.000 vasi preskrbeli tkanin, od česar so izvozili 136.000 ton. temeljiteje spoznamo notranji razvoj te na ta način. V sedmih letih bodo po Industrializacija Indijeft se razvija po dežele. V svojo poslanico jugoslovanskim •dietnem načrtu. Grade precej velikih narodom ob odhodu na pot je zapisal: hidroelektrarn in tovarn,.vendar se bore »Ta naš obisk dcžela? ki so po notra z velikimi težavami, med katerimi je njih naporih in razvoju v marsičem pomagal in kar verjeti ne morejo, da je največja pomanjkanje denarja. Zato va- dobni našim in katerih stališča do med- to zanje. In kjer to spoznajo, sami pri- bijo tuji kapital, naj investira v Indiji, narodnih vprašanj ter utrditve miru v mejo za delo, žgo opeko, zidajo hiše, država se pa obveže, da bo plačala svetu se skladnjo- z našimi, bo lahko grade nasipe. Pionirji so nekje napra- vrednost postrojenj, če bo tovarno na- velikega pomena ne le za nas in zanje, vili postelje in jih darovali kmetom, ki cionalizirala. marveč tudi za tisto, kar si ljudje po __ -- —i -—-i-i: —:i._ii y prjnierj z letom 193? se je obseg vsem svetu najbolj žele, to je utrditev industrijske proizvodnje Indije povečal miru in mirnega aktivnega sožitja med A~ 1'----4ns:' leta približno za polovico, državami z različnim sistemom, kajti mi drugimi deželami smatramo da je to edina pot, da bi de in kata- Pandit Džavaharlal Nehru jih je lotil z velikim pogumom in odločnostjo. so se pri gradnji vodnjaka najbolj izkazali. Pa niso spali na njih. Bali so se, da ne bi padli z njih. . do konca 1953. Ene stvari pa Nehruju še ni uspelo, kar je v primeri Odločno se bori za to, da bi uveljavil po svetu sicer malo. Nehru pa je trdno preprečili nove vojne spopa agrarno reformo in razdelil kmetom odločen, da deželo industrializira. Morda strofe za človeštvo.« To je veliko delo, zemljo, vendar imajo veleposestniki ali so želje večje od možnosti. Še vedno vabilo na obisk v Indijo in Burmo pa »zamindarji«, kot jim pravijo, še veliko je namreč osrednje vprašanje kako In- še posebno priznanje Jugoslaviji za nje-besedo v Kongresni stranki. In kmetje dijo obvarovati gladu. Vendar Nehru na dosedanja prizadevanja v tej smeri, so sami začeli deliti zemljo. Pravzaprav ne popušča. Dogodi1- ---- zemljo. Pravzaprav ne popušča. Dogodilo se je na primer, je izbruhnila cela kmečka vstaja v Te- da je znani reakcionarni poglavar Juž- lengani. nega Vietnama Bao Daj v času velike Želo pomembno in za Indijo značilno stiske v Indiji ponudil nekaj žita. Nehru . je gibanje Budan — nenasilna agrarna je to odklonil, češ da se Indija ne pro- Beguncem je bilo treba najti stano- reforma. Na čelu tega gibanja je Vinoba daja za nekaj ton žita, čeprav se je s v«nje, . , hrano, delo. Vstajala , _ t "‘.esta. 120 kilometrov severno od Del- da je dal bog zemljo vsem ljudem čeprav se je , da bi ga kri- na primer so zgradili mesto Niko- da naj jo tisti, ki jo ima več, kot za 30.000 prebivalcev s tovarnami sam potrebuje, odstopi tistim, ki je siila. Ob velikih naporih majo. In začuda: uspeva. On in njeg kar nova Bave, Gandijev učenec, ki prepoveduje, tem izpostavil nevarnosti, j_ •_ j.i ----ii- ----- '—dem in tizirali, Češ da ni napravil vsega, kot je bi lahko, da ljudstvo ne bi trpelo lakote. ^v.u.,u »u.vv.« * sam uši.««., ai je ni- V svojih prizadevanjih se mora Nehru ^nutve in tekstila. Ob velikih naporih majo. In začuda: uspeva. On in njegovi dostikrat boriti ne samo z informbiro- 80 vsaj delno pomagali žrtvam nesmo- sodelavci so v dveh in pol letih zbrali jevci, desničarsko stranko Džan Sang in dva in četrt milijona akrov zemlje ter socialisti, ki so v opoziciji kljub teinu, jo razdelili kmetom. Seveda revež naj- da so si idejno precej blizu, marveč trne razdelitve' Indije. Zgodilo sc je p.di* da so rodovitne pokrajine Benga-fiV.e. pripadle Pakistanu, tovarne pa In-Gospodarska celota s prometnimi je bila Čez noč razdeljena. . ___t________________r„ ______ ........., — _______---------------,__________ ___ Vendar to ni edino, s čemer se jc jih gani Vinobovo prigovarjanje. Tako ralnega konservativca«, komunisti pa v i » 11 m.» v. »v . v ■ i • • J . * j .. 1 v. v,-J 11 ■ UK t. ■ * ' ' bolj razume reveža in še tisti, ki ima tudi s strujami v lastni kongresni stran-mafo zemlje, od tega malega kosa od- ki. Gandijevci ga proglašajo za »ideali-stopa drugemu. So pa tudi bogatini, ki stičnega socialista«, socialisti za »libc- JJiorala spoprijeti mlada država. Ogrom- je dal v pokrajini Bihar nekdo vseh 55 5°, j« število nepismenih in lačnih, de- vasi, kolikor jih reakcionarnega Gandijevca«. Nehrujev« je imel, Vinobi. Ta mu načelo pa je gospodarski in kulturni ostale pa razdelil. Pre- razvoj dežele, pri čemer mora biti ------------ ____•„___________ Tri-,*; : i.. ;_ j .ti________ i k ______j j ; » - “ v,..... ... ...... ■ .., ....j., ........... J... gospodarsko zaostala, zemlja v ro- jih je pet vrnil, ah bogatašev — vsi ti pričakujejo od daja zemlje se opravi pismeno. Tisti, izvodnja družbena last, pod drui *0ve države, da jim bo pomagala. ki jo dobi, je pa ne sme prodati niti kontrolo in služiti vsej skupnosti. . Indija meri s Kašmirjem 3 milijone kakorkoli drugače odtujiti. No, Baveja Jugoslavija in Indija sta si toi pro-drnžbeno . --■'••ja s »v ci o m j i j t: ul in 111 ji/ut /v ci iv i f i IV i > 11 «11 o uuiujii-i. iti/, u»a»cja »”“•268 kvadratnih kilometrov in šteje so še socialisti kritizirali, Češ da ustvar- teh prizadevanjih podobni in prav g •~ milijonov prebivalcev. Vsako leto se ja posestnike, ki se bodo upirali socia- tovo lahko izkušnje ene koristijo dru Jugoslavija in Indija sta si torej v teh prizadevanjih podobni in prav go- «. —...IJK/IH,» |J1 CIJJ ‘evilo prebivalcev poveča za pet mili Jonov ljudi. Vsem tem je treba najti Da bi Indija doživela svoj preporod, S« - st« lizaciji vasi. . ..... ijuui. vsem lem je ireua naju V indijski industriji je zaposlenih ji potrebna mir in sodelovanje z narodi in onim 50 do 60 milijonom brez- 3 milijone ljudi. Na leto nakopljejo 36,4 Bojujoč se za mir in sožitje med narod P°selnim. Na leto so pridelali 43 milijo- milijonov ton črnega premoga in izde- navdihujejo indijske voditelje tudi da-”°v ton žitaric in sočivja in je zmanj- lajo 4 milijone ton metalurškega koksa, nes načela nenasilja tako v notranji alo vsako leto za štiri in pol milijone Elektrarne proizvedejo le 6,? milijonov kakor v zunanji politiki. Indija je do-j01} žita, ki so ga morali uvoziti. Še kilovatnih ur na leto, kar je le dva in slej že neštetokrat dokazala,^ da je * " j " iv i so iiiortiu u vu/,i u. esc iv v« in m ur uu iciu, iv ur jc ic uva 111 mej r,c ucbiciv/ivt ai uoivii/.rtia, uu jc »a— $te vt£ 600.000* toifami^mangan^največji* proiz- ^ TadS Mahal, ena izmed najlepših J®®1« vajalec te rude na svetu, železa so pa du ob korejski in indokitajski vojni, se Stavo na SVetU 'UTI delavskemu svetu, naj prekine vse poslovne stike s šentpetersko tovarno, dokler bo Riom a n na vodilnem položaju v tem podjetju. Ker naše uredništvo ni hotelo pogrevati prestopkov, zavoljo katerih je bil Bicman obsojen in zaiprt, in ker je hotelo ugotoviti kaj meni o vsem tem vodstvo šentpetrske tekstilne tovarne, ki je Biomaania sprejelo za obrato-vodjo, sem odšel v Št. Peter, kjer sem se pogovarja] z direktorjem in drugima vodilnimi tovariši tekstilne tovarne. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani pa sem zvedel, kaj je storil Bicman, da je bil obsojen in zaprt. O tem, kar sem slišal v Št. Petru im zvedel na sodišču bom napisal nekaj besedi. Ob koncu 1951. leta je Okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo tedanjega direktorja tržiške predilnice in tkalnice, Albina Bic-mana, ker je skupno z nekaterimi drugimi vodilnimi ljudmi v podjetju neupravičeno raizdelil sindikalnim in drugim organizacijam, tovarnam, raznim ustanovam in posameznikom okoli 4300 metrov blaga iz starih tovarniških zalog. Sam si je prisvojil 30 metrov tega blaga. Razen tega si je prisvojil še 11.900 dinarjev v gotovimi, 30 metrov beljenega platna in 10 parov naylon nogavic. Večjo količino raznega blaga (18 metrov zaves, 5 kilogramov mila, 2 kovčka, nekaj emajlirane posode, več metrov tekstilnega blaga itd.) pa je kupil po zelo nizkih cenah (tedanjem planu I). Obenem pa je kot direktor dovoljeval, da so sl nekateri vodilni uslužbenci tovarne prilaščali razno blago ter tako škodovali podjetju in skupnosti. Na sodišču pa prav nič ne vedo, da bi Bicman »napravil podjetju in skupnosti škode za okoli 2 milijona dinarjev«, kakor trdi v prej onjenjenem dopisu tovariš Golmajfer. Ne vem, zakaj je potrebno in komu je koristno to napihovanje kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil Bicman. Bicman je preživel v zaporu trj leta in pred dobrim mesecem dni je bil izpuščen. Nepravilno bi bilo. če bi kdo zahteval, da ne bi smel dobiti dela, ko se je vrnil iz zapora. Tega tudi nihče ni zahteval. Bicman je tekstilni strokovnjak in lahko bi na nekem delovnem mestu, ki sicer ni vodilno, vendar pa strokovno dovolj zahtevno, pridno dela] in tako popravil, kar je zagrešil. Vsi se strinjamo, tovariši iiz Tržiča in ker je tako hotel' direktor. Na istem sestanku upravnega odbora so tudi preimenovali dotedanjega obratovodjo, tovariša Petka, v tehničnega vodjo, toda, čudno, teh sklepov ni v zapisniku sestanka. Predsednik upravnega odbora je dejal, da so nekako izpadli in da bodo takoj zapisali v zapisnik še to. Vsi delavci vedo, da je Bicman obratovodja in tudi sam se je tako predstavil, ko je prišel v tržaško predilnico po prejo za šentpetersko tovarno. Ko je predsednik delavskega sveta sporočil Bremenu, da je sprejet v tovarno kot obratovodja, mu je ta odvrnil: »Prav, drugega dela tako ne bi sprejel'.« In že čez neka j dni je Bicman grozil po tovarni, da bo vsem mojstrom »parklje posekal«. Bicman je torej obratovodja (tako ga jc vse do tudi direktor) in ni le »strokovni delavec«, in še vedno je tak, kot je bil nekoč: surov in gospodovalen. Kazen ga ni veliko izučila. In čudno je tudi zakaj direktor šentpeterske tekstilne tovarne ni povedal' delavskemu svetu, da je bil Bicman zaprt. Govoril je le, kako dober strokovnjak da je, kaj vse je že dobrega napravil in niti z besedico ni omenil, da je napravil tudi kaj slabega. Predsednik delavskega sveta trdi, da Biomana prav gotovo ne bi postavili na tak vodilen položaj, če bi vedeli za njegove prestopke in njegovo kazen. Tu nekaj ni v redu. Direktor šentpeterske tovarne se danes izgovarja, da je molčal o Bicma-novi kaizni, ker ni vedel, kaj je storil in ker ni verjel, da bi storil kaj velikega. Toda kako to, da ni poizkušal ugotoviti zakaj so Bie-mana ka.znovaili? Kako to, d,a ni odkrito povedal delavskemu svetu, da je bil Bicman kaznovan in da prihaja k njim naravnost iz zapora? In zakaj prikriva Bicma-nov resnični položaj v tovarni? Zakaj' se izgovarja, da ga je sprejel v tovarno le zato, ker so ga predlagali vodilni tovariši na okraju in pozablja, kako zelo se je potegoval zanj? Zakaj med vso to razpravo o Bicmann tako radi govore, da tržaška predilnica in tkalnica ni dostj vredna, da jim konkurira in da je prav vseeno, čf prekine z njimi poslovne stike? Zakaj vse do začetka tega tedna niso razpravljali z delavci o pismu, ki so ga prejeli? Tu res nekaj ni v redu. Za vso to razpravo okrog Biemana se skriva nekaj škodijiivih, delavskemu razredu tujih pojmovanj, ie koristno bi bilo, če bi se v še.nt-peterski tekstilni tovarni pošteno in odkrito pogovorili o vsej tej zadevi. Biemana pa naj zaposle na takem delovnem mestu, ki mu odgovarja in na katerem bo lahko z dobrim delom in pravilnim odnosom do sotovarišev dokazal, da hoče postati dober član naše skupnosti. J. V. TRI LETU IE PRODIJIH. ZI SVOJ ŽEP zaradi površnega nadzora. — Pol milijona dinarjev primanjkljaja Karel Čebul je po poklicu mesar in zadnja leta poslovodja krajevnih gostiln v Vodicah. V tovariši iz'st' Petra, da' Bieniain PostiJni je prodajal polna tri zaenkrat še ne more prevzeti ka- leta pecivo za svoj žep. kega vodilnega položaja, toda Malo se je brigal tudi za go-glej, ko sem hotel ugotoviti, kaj stilno v Skaručni. Prepustil je pravzaprav dela v šentpetrski poslovan je uslužbenki, ki si je tekstilni tovarn.!, sem naletel na i , • T -v, , i -i •• v številna nerazumljiva prikrivanja. ?d 'zkupudea od prodanih pijač Direktor Tekstilne tovarne v ln tobaka prisvajala in ga upo-St. Petru mi je zatrjeval, da dela , rabila v veseli družbi moških. Bicman v tkalnici kot tekstilni ; strokovnjak, tla je nekak »tehnični strokovni delavec«, ki poučuje mojstre ter popravlja stroje, nikakor pa mi obratovodja. Predsednik delavskega sveta im tajiulk sindikalne podružnice pa Poslovodja se je zagovarjal, da ima majhen zaslužek in je zato prodajal pecivo v svoj prid. Res čuden takle zagovor, ko v Vodicah vsi vedo, da ima kot poslovodja kar dober zaslužek, trdita, da ga je upravni odbor da ima dobro službo tudi njego-podjetja sprejel za obratovodjo, va žena in da imata lepo hišo. IČ1EČ m HLEVIH... Odslej bodo v okraju Nova Gorica odkupovali živino samo na sejmih. — Uspehi so že vidni. — Podjetje »Živinopromet« je pocenilo meso za 10 dinarjev. Nedavno so se sestali v Novi Živina naj bi se odkupovala le Gorici zastopniki trgovinskih na sejmih. zbornic in odkupnih podjetij go- Goveda bodo plačevali po ka-riškega, sežanskega in tolminske- kovosti od 60 do 120 dinarjev, ga okraja ter proučili stanje na teiste °d 120 do 140, prašiče od trgu z živino in mesom. 130 do teO dinarjev žive teže. Te Ugotovili so, da je na trgu fne naj bi upoštevala tudi od-, , , kupna izvozna podjetja, dovolj živine m da cene rastejo Prvi uspehi dogovorov so že predvsem zaradi brezvestnega vidnL podjetje »živinopromet« v ravnanja raznih nakupovalcev in Novi Gorici že odkupuje živino posrednikov in prekupčevalcev, po teh napotilih in so pocenili Zato so priporočali, naj preneha meso za 10 dinarjev pri kilo-nakupovanje živine po hlevih, gramu. GOSPODARSKE NOVICE OB ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE NUJEN UKREP (Nadaljevanje s 1 strani) ileta okrog 20% ve2je dohodke i Zbor proizvajalcev je na svoji mislili samo na današnji temveč leč da bi podietie zavolio tega Ikot lani ,v istem času. (Njihov seji te ugotovitve še podrobneje tudi na jutrišnji dan. Predvsem Takrat, ko so dobro delali, je do- V RUSKI železarni IMAJO LETOS SLABE IZKUŠNJE S PLAČNIM SISTEMOM Slalio plačilo—za doliro delil V ruški železarni so prišli letos nekajkrat v resno zadrego. polnili' le 98% proizvodnega P'ai' na. Takrat se je plačni 1°° ^ utic T-cvui u ic a - - - . . _ dvignil za 198.624 dinarjev. , izgubilo razMTpresežnih^sredstev! d®hodeli ie znašal ve^ kot 6 mi-j razčlenil. Posamezniki,'ki so raž- razprava'© slabostih plačnega si-, bil kolektiv kot celota majhno Kje so vzroki za- te neskla«' iz sklada za samostojno razpola- uiard dinarjev). Seveda so po- pravljali, so dejali, da obstoječi stema in drugih instrumentih, je j priznanje za delo. Plačni fond | nosu? Pravijo, da v togosti pl^' ganje še del sredstev ki jih ie 1 dobno naraščali tudi dohodki | plačni sistem enako obravnava zelo značilna za minulo zasedanje je narastel pa takrat, ko niso iz-j nega sistema, ki prav nič ne up0^ podjetje planiralo v začetku leta 'drugih zasebnih obrtnikov. Obrt- dobre in slabe proizvajalce. In- Ljudske skupščine. Z izboljša-, polnili proizvodnega plana. Toše | števa, če je dohodek podjetja na' ‘ ni ki so preobloženi z delom in strumenti družbenega plana ne njem sistema nagrajevanja si jim je nekajkrat primerilo. j rastel zavoljo večje prizadevni priznajo kolektivu tistega dela namreč lahko obetamo porast; V mesecu avgustu so na pri-: sti kolektiva. Ker so imeli v av' dohodkov, ki je nastal s skrb- proizvodnje, znižanje cen, urav-i mer presegli proizvodni plan za gustu razmeroma precejšnje p0’ nejšim gospodarjenjem zavoljo novešenje našega trga in plačilne | 20%. Ustvarili so skoraj za 4 mi~ 1 hodke (saj so skoraj za četrtin0 večje storilnosti dela. Sistem ob- bilance s tujino_. Vse to bo vpli- Jijone dinarjev dobička. Pri de-| presegli proizvodni plan), je P° računskih skladov plač je vzpod- valo na naraščanje življenjske................. bujal podjetja, da so zaposlevala ravni delavcev, ki je zaradi leveč ljudi, kot jih je zahteval pro- j tošnjih neskladnosti v izvodnj proces dela. Ta sistem gospodarstva precej prizadeta, sistemu) se jim je znižal plačni je tudi vzpodbujal podjetja, da Prav to pa je bil tudi glavni na- fond za 110.596 din. Prav naspro- so povečevala sklad plač na men razprave o perečih gospo- ten primer pa so doživeli že ta- Znižal se je sklad'za samostojn0 osnovi papirnatih kvalifikacij, ki darskih vprašanjih. 1 koj naslednji mesec. V septembru | razpolaganje, narastel je skl«4 ,« , Dore. 'so zaradi težav v proizvodnji iz- plač, ker so pač ustvarili maDJ dobička. 1 .po^bne težnje bi seveda kaD potrošnik si ne more prav nič lahko vzpodbudile kolektive, da j pomagati, če mu ta ali oni za si znova povečajo sklade za sa- j storjeno uslugo zaračuna nekaj mostojno razpolaganje s poviša- Ljesetakov ali stotakov-več. njem cen. Okrajni ljudski odbori! t, - .1 x j- pa si zavoljo tega tudi ne bi do- Vr s,m^lu s,0 volj prizadevali zaseči presežne pra,vlj3lt.P®513001' ?kTa^ dobičke tam, kjer bi bilo to bolj!1” ^dski odbon bi ravnali zelo upravičeno. Ti pomisleki in za-;5gf?eno- ce bl P°“ky^h 2bratl skrbljenost torej niso odveč. Po! določene presežne dobičke samo vsem primerno bi bilo tudi vpra-!na “dustnje Primeren šanje ali je zagotovljeno, da bodo 1 ]e,, toreJ Predlog, gospodarskega drmrnrt okraii ir, nodip+iž nntanP-j odb°ra zbora Proizvajalcev: drugod okraji in podjetje natančno odvedli zahtevane zneske, ker bi sicer težo bremen nosili le ponekod ne pa celotna družbena skupnost. Ta del. razprave v Odboru za gospodarstvo Zbora proizvajalcev je pokazal, da se ljudski poslanci zavedajo, kako važen je ukrep o odvzemu presežnih dobičkov in jim potlej ni vseeno, če bi se stvari zaradi določenih slabosti kakorkoli izmaličile. Sedanjih bremen naj ne nosijo samo proizvajalci v industriji Člani Zbora proizvajalcev so opozorili, da ni samo industrija ustvarjala presežne dobičke temveč, da so v letošnjem letu tudi zelo dobro zaslužili kmetje in obrtniki. Ta trditev ni izvita iz trte. Poglejmo, kako so naraščali dohodki kmečkih proizvajalcev in obrtnikov. Dohodki iz kmetijstva so se povečali v zadnjih devetih mesecih v primerjavi z istim razdobjem lani, v vsej državi, za okoli 26 odstotkov. (Od 59,7 milijard na 75,7 milijard dinarjev). Res so imeli kmetje precejšnje tržne presežke iz minulega leta. Toda ti presežki ne morejo povsem opravičiti tolikšno naraščanje dohodkov. Povečanje dohodkov od kmetijstva je večinoma sad naraščanja in navijanja cen. Kar spomnimo se, kako je v posameznih predelih naraščala cena jabolk, po čem smo lani kupovali sočivje, zelenjavo in druge poljske pridelke in kako je s cenami teh pridelkov v letošnjem letu. Neupravičenemu naraščanju dohodka v kmetijstvu so botrovala razna odkupna podjetja, prekupčevalci, kmetijske zadruge, izvozna podjetja itd. Skratka, čeprav je bila letos slaba letina so kmetje z manjšo proizvodnjo pridelkov dobili več denarja. Življenjska raven prebivalcev mest in industrijskih središč je zaradi naraščanja cen padala, raven kmečkih proizvajalcev pa je naraščala. Tudi zasebni obrtniki dobro zaslužijo Prav nič drugače ni z dohodki zasebnih obrtnikov. Posebno obrtniki, ki delajo pri investicijskih delih zaslužijo težke tisočake, saj so skorajda v monopolističnem položaju. Ti obrtniki so imeli v prvih devetih mesecih letošnjega »Odbor meni, da bi bilo treba zaradi uspešnega izvajanja odloka Zvezne ljudske skupščine zajeti nadplanske dobičke tam, kjer so se v večji meri ustvarjali, to je, pri izvoznih in uvoznih podjetjih, pri obrtnikih in prodajalcih kmetijskih pridelkov. To bi morali predvsem upoštevati okrajni ljudski odbori, ko bodo sprejemali spremembe okrajnih družbenih planov za letošnje leto.« Za okrajne ljudske odbore bo ta pot seveda malo težja. Toda kakorkoli bo težka je pravičnejša in zato kaže priporočilo Odbora za gospodarstvo Zbora proizvajalcev upoštevati in ga uresničiti. Obstoječi plačni sistem zavira storilnost dela Najpomembnejši je bil vsekakor tisti del razprave v Odboru za gospodarstvo Zbora proizvajalcev in na seji Zbora proizvajalcev, ko so ljudski poslanci obravnavali slabosti inštrumentov letošnjega družbenega plana. Člani Odbora za gospodarstvo so v razpravi ugotovili, da so inštrumenti družbenega plana za leto 1954 popolnoma zanemarili vzpodbujanje storilnosti neposrednih proizvajalcev. S tem je zanemarjeno edino pravilno socialistično načelo plačevanje dela po učinku, ki ga je nadomestilo načelo plačevanja po delovnem mestu. Ljudski poslanci so ugotovili, da ima lahko tak način nagrajevanja za naše gospodarstvo usodne posledice. litvi dobička med kolektivom in I lestvici obdavčitve odpadel 'ffl0' ■ skupnostjo (po davčni lestvici, ki j njši del dobička na sklad za p'ace razvoju jo predpisuje uredba o plačnem in večji nr samostojno večji na davek ter sklad zy razpolaganje septembru se je zgodilo obrain^ niso v ničemer vplivale na večjo] storilnost dela. Razen tega so1 instrumenti družbenega plana tudi dopuščali, da ne rečemo celo vzpodbujali podjetja, da so ustvarjala večje dohodke s povečevanjem cen, kar je seveda vplivalo na znižanje življenjske ravni delovnih ljudi. Zavoljo vseh teh stvari je naraščala potrošnja sklada plač, storilnost dela pa je zaostajala. Produktivnost dela na posameznika je v zaostanku tako pri nas v Sloveniji, kot v gospodarstvu sploh. Večji delež tistemu, ki je več ustvaril Člani Odbora za gospodarstvo in Zbora proizvajalcev so menili, da je treba v naslednjem gospodarskem letu uveljaviti takšen sistem nagrajevanja, ki bo vplival na zvišanje storilnosti dela, zmanjšanje stroškov za plače in zmanjšanje materialnih stroškov sploh. V plačnem sistemu je treba uveljaviti načelo, da dobi večji delež dohodkov tisti, ki je s svojo prizadevnostjo v resnici tudi ustvaril več sredstev in s tem okrepil moč našega gospodarstva. Odbor za gospodarstvo je spričo ugotovitev v razpravi upra-vičeno priporočal v svojem poročilu, da se še pred pričetkom razprave o družbenem planu za leto 1955. posveti največja pozornost načinu nagrajevanja in do-ločenju vseh drugih planskih instrumentov. . Razprava v Odboru za gospodarstvo Zbora proizvajalcev in na seji Zbora proizvajalcev je KAKO JE NA GORENJSKEM S KOMUNAMI Pogoji dozorevajo Ruški ždlezarji upravičen0 pričakujejo, da bo plačni sistei11 za naslednje gospodarsko lej? korenito odpravil te n es klad n os*1. Mislijo, da bj morali plačni s*^ steni tako zasnovati, da dobi k° V kranjsikem in radovljiškem stavljale vsaka zase gospodarsko, lektiv večji delež dohodkov ta*' okraju že dokaj časa živahno raz- politično in kulturno prosvetno ] rat, ko je boljše gospodaril J? pravljajo o snovanju komun, zaokroženo enoto. Čeprav bodo . več naredil. Edinole tak plačn* Razprave na zborih volivcev, se- le tri komune gospodarsko aktiv- sistem in takšna delitev dohodk»> stankih sindikata, Zveze komuni-; ne (Kranj, Tržič in Jesenice delno ' "—u" ”™—au.. ;„i„ slov, Socialistične zveze itd. so po- ' tudi komuna Radovl jica) bo za~ kazali, da so na Gorenjskem že gotovljen tudi razvoj ostalih ko-dozoreli pogoji za ustanavljanje ! mun, ki jih bo združevala skup- T n nd ? 1 to ve* ' nrvef L'/itn 11 n f"lrk.cnnirl n rcb-zi n i _ komun. Inciativni odbor je že! nost komun. Gospodarsko naj pred časom predlagal, kje naj bi | močnejša bo jeseniška komuna, ustanovili komune. Združila sta ' površinsko najrazsežnejša in na j-se že tudi komiteja Zveze ko-; močnejša po številu prebivalstva munistov in odbora Socialistične j pa bo kranjska komuna, zveze radovljiškega in kranjske-1 y radovlljiškem okraju bodo ga ^ raJa- _ _ ! iz trinajstih dosedanjih upravnih Na področju radovljiškega in občin osnovali štiri komune Bo-kranjskega okraja mislijo osno-; hinjska komuna se bo v glav-vati deset komun, ki bodo pred- nem pečala s turizmom, žrvinore- pravijo, bo vzpodbujala kolektb0 k večji proizvodnji. V ruški železarni so prišli 1?' tos do spoznanja, da se lahko s° tako dober plačni sistem izma' pokazala, da ljudski poslanci niso v jeseniški Železarni SESTAVLJAJO NOV TARIFNI PRAVILNIK Učinek dela bo odločilen Delavski svet jeseniške železarne je sklenil uveljaviti za naslednje gospodarsko leto nov tarifni pravilnik. Vsi dosedanji tarifni pravilniki in tudi zadnji so vsebovali določene slabosti. V njih ni prišlo do polnega izraza nagrajevanje po učinku dela. Med strokovno bolj ali manj sposobnimi člani kolektiva so bile tudi premajhne razlike v zaslužkih. Delavski svet je sklenil, da je treba v novem pravilniku uveljaviti načelo, da bo vsakdo nagrajen po svoji prizadevnosti, po učinku dela. bencev. Komisija upošteva pri oceni delovnih mest težavnost in odgovornost dela, strokovno sposobnost, potrebno za določena dela itd. S sedanjo ocenitvijo delovnih mest bodo dobili boljšo osnovo za pravilnejše razvrščanje delavcev in uslužbencev na delovna mesta, kot so jo imeli doslej. Ocena delovnih mest bo seveda odločilno vplivala na določenje tarifnih postavk. Pri sestavljanju tarifnega pravilnika in oceni delovnih mest sodelujejo razen članov komisij tudi člani obratnih delavskih svetov, sindikalni od- Viden gospodarski napredek Nedavno so odborniki Zbora proizvajalcev v Črnomlju veselo pozdravili novico, da so indu- jo in gozdarstvom. Tudi v blejski komuni bo osnovna panoga turizem, razen tega še lesna industrija. Radovljiška komuna bo združevala dobršen del kmečkih prebivalcev, jmela pa bo tudi močno razvito industrijo in sicer s središči v Kropi, Podnartu, Begunjah in Lescah. Jeseniška komuna bo gospodarsko najmočnejša. Iniciativni odbor je predlagal, da se sirijska podjetja njihovega okra- j Gorje priključi kot katastrska to /d rv 4 L-L/o rv»» o /d t-vc- t t rr I n O 4 Of~ ; s-v*->o4-n h- — t 'V J __ I _ ja do 1. oktobra dosegla 91% letnega plama proizvodnje- Nekatera industrijska podjetja so letni plan proizvodnje že celo presegla. Vse kaže, da bodo do konca leta letni plan presegla vsa podjetja. Zelo dobro se je uveljavilo družbeno upravljanje in so upravljale! začeli resneje odpravljati napake in pomanjkljivosti, ki so zavirale uspešen razvoj podjetij. Prepričljiv primer dobrega upravljanja kaže rudnik rjavega premoga v Kanižarici, kjer so se odnosi med novim tehničnim vodstvom in delavci zbo- enota k blejski komuni, Žirovnica pa k radovljiški. Vendar je želja volivcev dosedanje žirovske občine in volivcev iz Spodnjih Go-rij, da bi se tudi ta dva kraja vključila v jeseniško komuno. Iz teh dveh krajev namreč dela v jeseniški železarni 14% oziroma 17% ljudi- V posameznih oddaljenejših krajih in na sedežih dosedanjih občin mislijo ustanoviti posebne odbore, ki zadeve. Delovni ljudje v industrijskih liči, slab pa poslabša, če zaslužk? nepravilno porazdelijo. To je sl' cer dobršna večina članov U1' lektiva vedela, le manjšina ni he' tela o tem skorajda nič slišal1' Takole se je zgodilo. Pred mesec; so začeli izdel0, vati novo vrsto krampov. DoI°' cilj so norme, ki so spočetka v°' Ijale za pravilne. Pri izdelavi l0 vrste krampov namreč še njf0 imeli izkušenj in zato tudi nis° mogli prav do potankosti dol0" čiti delovnih norm. Delavci s° se postopoma privadili nove?3 dela in začeli so presegati nornF' Nekatere dni so presegli norm0 tud; do 30 ali 40%- Povprečno P3 so na mesec presegali norme z3 25 do 30%. Tolikšno preseganje norm z° ni bilo več naravno. Vendar k<>' vači, ki so kovali krampe, te?? precej časa niso hoteli priznat1' Spregledali so to, da njihova sk?/ pina potroši zaradi nepraviln'11 norm več kot polovico sredsftT iz dobička in da na ta način šk°' duje drugim članom kolektiv«' Konec koncev so kovači vendar'0 spoznali' kaj je prav in kaj ne U pristali na povišanje norm za C ■7 Sami med sabo pa so se zmenil1’ bodo urejali tekoče j da se bodo na tem delovnem me' j stu menjavali. Nerealne norme v kovaČid01 Posebna komisija ocenjuje borniki, vodje obratov in ostali delovna mesta delavcev in usluž- delavci. U. središčih, mestih in tudi oddalje- so bde izkušnja za ves kolektivnih vaseh Gorenjske so trdno' Kolektiv je spoznal, da mora m0' Ijšalli. Novo izvoljeni delavski prepričani, da bo z ustanavlja- rda dela kolikor mogoče nntan( svet in upravni'odbor se trudita, njem komun storjen zelo velik no določiti, sicer del delavce izboljšati proizvodnjo, kar jima korak naprej pri poglabljanju oškoduje druge člane kolekfi''«-je tudi uspelo. V rudniku bodo samoupravljanja. — ič P. D- letos prvič dosegli predvojno proizvodnjo. Nedavno so pocenili tudi premog za sto dinarjev pri toni. Tudi investicijska dela napre- S prvim decembrom so bili do uporabljali za državna dujejo. Vložena sredstva bodo uveljavljeni dopolnjeni predpisi druga plačila, kmalu povečala narodni dohodek 0 deviznem poslovanju. Zvezni p j, , 7 „ • ,.rsneg« Bele Krajine, ki je danes šepre- izvršni svet je določil osnovo po ” f? f -ld' cej nizek. Vsi se veselimo gospo- kateri bo Narodna banka odku- . 50 gospodarske organiz darskega napredka nekdaj zao- povala tisti del deviz, ki so jih fe> ki izvažajo blago, dolžne P stale Bele Krajine. : gospodarske organizacije dolžne dajati Narodni banki od 80 j odvajati Centralnemu deviznemu 90 % deviz. Preostali del deV12 1 , Viktor Dragoš 1 fondu. Sredstva iz tega fonda bo- zadrže za prosto razpolaganj0. Izpremenjeni devizni predpisi ŽELEZARNA RAM NAŠE KVALITETE Nad 100 kvalitet SM in elektro-jekla. Legirana konstrukcijska jekla za cementiranje in poboljšanje, jekla za ventile, peresna jekla, jekla za kroglične ležaje, jekla za parne turbine in legirana jekla vseh vrst Visoko legirana orodna jekla za utope in brzorezna jekla. Specialna jekla - odporna proti obrabi, proti žganju, proti rjavenju toplotno odporna jekla ter jekla z visokim električnim uporom NAŠI IZDELKI TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA Ulitki za strojegradnjo, za brodogradnjo, za industrijo parnih kotlov, za avionsko, avtomobilsko in vagonsko industrijo itd. » Odkovki, kolenčaste osi, ladijske osi.lokomotivske in vagonskeosi ter specialni komadi po naročilu in načrtih • Valjani profili • Pnevmatsko orodje in rezervni deli • Industrijski noži za lesno, papirno, tekstilno, tobačno in kovinsko industrijo • Krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin - Kolesne dvojice za jamske in gradbene vagonete • Listnate in spiralne vzmeti za avtomobile, vozove in stroje • Jeklene krogle in cylpebsi za mletje cementa in rude • Brzorezno orodje, strugarski noži, širalni svedri in rezkarji iz lastnega brzoreznega jekla BRW NAŠE IZVRŠITVE Mehanska obdelava, groba in fina za vse naročene ulitke in odkovke Termična obdelava vseh naročenih in poslanih komadov 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU V KOPRSKEM OKRAJU ?0C REPUBLIŠKIM POVPREČJEM Za posameznega zavarovanca predvidevajo povprečno 51.535 di-,lstjev izdatkov v prihodnjem letu. — Upokojencev je relativno malo. bivalcev pa 5,01 % upokojencev .ali invalidov dela, je v koprskem j okraju prišlo na sto zavarovan- Zaradi samostojnosti tržaške-Tem okraju na posameznika manj ^ 3^5% llnSkotenonv^Koneč S« ozemlja m specifičnih pogojev i kot znaša republiško povprečje, le imel koprski Zavod za social- | Republiški proračun socialnega fto zavarovanje vsa povojna leta Nekoliko drugačn^ organizacijsko °bliko in materialno pravne predpise kot drugi naši tovrstni zavodi. S priključitvijo cone B k Piatični državi pa se je vključil v organizacijo socialnega zavarovanja LR Slovenije. Že v novembru je bila v Kopru izredna skupščina socialnega zavarova-riia, na kateri so izvolili predstavnike za republiško skupščino so-eialnega zavarovanja. Koprski delegat, solinar iz Portoroža tov. Klavdij Vuk, je še isti mesec Prvič prisostvoval zasedanju republiške skupščine socialnega zavarovanja v Ljubljani in prikazal stanje v koprskem okraju. Število zavarovancev v koprskem okraju stalno narašča. Medtem ko jih je bilo januarja 1946. te nekaj več kot 4000, je v obdobju do septembra 1954. število ‘P-teh naraslo na več kot 9500. Prav zaradi tega in novih nalog socialnega zavarovanja predvidevajo, da bo potrebno zaposliti še Precej delovnih moči. Socialno zavarovanje troši x Zaščitimo naše radarje zavarovanja predvideva za leto 1955 19 milijard 608,895.600 din izdatkov; za slehernega izmed 333.000 zavarovancev povprečno 59.421 dinarjev. V sumarično vsoto pa niso všteti izdatki koprskega zavoda. Ta predvideva skupno pa 3,25 % upokojencev. Konec leta 1954 bo ta razlika še večja. Razen tega, da je v koprskem okraju manj upokojencev, so tudi pokojnine nižje kot pri nas in to predvsem zaradi agrarnega značaja tega predela. Upokojenci so tudi večidel nizko kvalificirani delavci, kajti višje kvalifici- a n n nnn /mn j,- • , ,, „ - rani zavarovanci, predvsem na- 438,05o.400 dm izdatkov. Prora-, meščenci, so se po vojni skoraj cun je sestavljen na podlagi po- j vs; izselili v Italijo, vprecnega števila zavarovancev | Koprski zavod je pred krat-v letu 1954. Predvidevajo, da bo- , k;m izvolil higiensko tehnično do za posameznega zavarovanca zaščitno komisijo, ki jo je re-izdali povprečno 51.535 dinarjev.. publiški zavod za proučevanje Izdatki bodo nižji prvenstveno * varnosti pri delu pooblastil, naj berkuloza pobere zmeraj manj zaradi tega, ker je v koprskem v decembru organizira tečaj za ljudi. Isto smo zadnja desetletja okraju relativno malo upokojen- 1 predstavnike podjetij iz Kopra, ugotovili tudi pri nas. Toda fluo-cev. Medtem ko je 31. decembra Izole, Pirana, Ilirske Bistrice, rografska akcija nas je neprijet-1953. prišlo v Sloveniji na sto za- Pivke in sežanskega okraja. no presenetila: odkrila je veliko I ZBOR PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE JE RAZPRAVLJAL O REORGANIZACIJI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ME KORAK NAZAJ IZ CELJA Šolo za medidnske sestro so dobili j Pred nekaj dnevi so v Celju slavnostno odprli šolo za medicinske sestre, pouk pa traja že od septembra dalje. Šola ima lastni Zbor proizvajalcev Ljudske voda za socialno zavarovanje in internat, ki je za sedaj v novo skupščine Slovenije je na minu- j ustanovitev centralnega fonda zgrajenem traktu celjske spioš- lem zasedanju, na ločeni seji, hanror naj bi se stekalo skoraj ne bolnišnice. Učilnice kakor tudi razpravljal o predvideni reorga- f . Xpfrtinp v„ph -rpao+pv Pn-spalnice so okusno in moderno nizaciji socialnega zavarovanja. o ^ opremljene. Ugodnosti, ki jih nu- Ljudski poslanci, ki so te stvari' sIancl.> k* 50 ° ^ razpravljali, di šola absolventkam nižje gim- obrazložili, so povedali, da se pravijo, da bi taksna decentrali-nazije, bodo prav gotovo žago- predvidena reorganizacija v res- zacija socialnega zavarovanja po-tovile celjskemu okraju dovolj niči razvija v smeri centraliza- menila sedaj v času snovanja medicinskega kadra, ki ga pri nas cije! Predvidena je namreč usta- komun škodljiv korak nazaj. še zelo primanjkuje. novitev Zveznega centralnega za- Zmogljivost bolnišnic za tuberkulozne Je premajhna Iz svetovne statistike o zdrav- 1 nekaterih podeželskih okrajih stveni službi razberemo, da tu- varovancev 24,9 %, na sto pre-1 B. B. novih tuberkuloznih obolenj. V 0 POKOJNINSKEM IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMEČKIH DELIVCEV Zakaj tolikšna razlika? Slišal sem, da pripravljajo pokojninskem zavarovanju pa naj ker niso v stalnem delovnem raz-osnutek novega zakona o pokoj- bi razpravljali tudi o starostni merju, temveč opravljajo delo le »inskem zavarovanju. j meji. Precej otrok se pri nas za- priložnostno. Če je bil kmetijski Sedanji zakon kmečkim delav- ] posli že s 14 leti. Ko dopolnijo delavec na zasebnem kmetijskem v . . , . cem ne prizna v delovni staž j 55 leto, imajo torej že okoli 40 let posestvu zaposlen vsaj 3 mesece y...Y. en^s .m njtunz:u bi radi predvojne zaposlitve, če ni tra- delovne dobe, drugi, ki se zapo- na istem posestvu po 16. II. 1950. 2aščitili rudarje pri delu z rokavicami, specialnimi čevlji in go-tenicami. Prosili so že različne tevarne čevljev in usnjene ga tenterije, naj bi jih oskrbeli s se ta doba šteje v delovno dobo za pokojnino. Na zdravstveno jala neprekinjeno vsaj dve leti. slijo kasneje, pa morda šele 30 Povojne _ zaposlitve pa ne prizna ali 32 let. Razumljivo, da so prvi le v primeru, če je bil delavec pri 55 letih veliko bolj izčrpani, varstvo pa ima tak delavec pra. zaposlen manj kot tri mesece. Po mojem mnenju bi bilo pravil* vioo sede po 3 mesecih socialnega * . - - —------- - Mar ni to krivično? Zakaj takšna nejče, če bi pravico do upokojit- zavarovanja, če je za ta čas pla- n 1?.1 rekviziti. Videti na je, da ta razlike? Mnenja sem, da bi moral ve določali po efektivni delovni čan predpisani prispevek. Rok POaietln niso znintnrpcirnna nn i-7_ ' r,,,-.-: _ ---1,1,-------l.„:n .. _i_ - - , S • P°djetja niso zainteresirana na izdelavi naštetih proizvodov. Morda ne bi bilo odveč, če bi v Ša-teški dolini razvili čeprav majh-6°, _ toda za to važno industrijo Jaščitnih sredstev. Vsekakor bi bila rentabilna, saj bodo verjetno ^si rudniki v Sloveniji poslej bolj zaščitili rudarje, razen tega ba bi bili lahko odjemalci teh 0hienjenih industrijskih proizvodov tudi kamnolomi, naftna industrija, gradbeništvo in podobno. Za sedaj imajo ugodno prilož- r. ^ ~ XI * X 14_______1 1 novi zakon o pokojninskem za- dobi, kajti večina naših nekva-vatrovauju vsaj to razliko odpra- lifieiranih delavcev je začela de viti, če že ne bo dal kmečkim lati že s 14 leti! delavcem istih pravic kakor in- dustrijskiim. Sicer pa bi bilo tudi to na mestu, ker je sedanji zakon prizadel veliko predvojnih industrijskih deliavoev, predvsem gozd- 3 mesecev je postavljen zaradi tega, da bi iz zavarovanja izključili dninarje. K dopisnikova pripombi glede starostne meje in pravice do po-,, , , „ , kojinime pa tole: nepriznavanje Opomba uredništva: Delno so službene dobe pretI 16 k.(om za_ dopisniiikova opozorila n,a mestu. dene tudi mairs,i,katerega indu- Ivan Volčanšek Zbor proizvajalcev je zato sklenil naj se takoj sestane odbor za delo in socialno zavarovanje Zbora proizvajalcev in skupno z Zavodom za socialno zavarovanje prouči predloge o reorganizaciji. Svoje stališče o tej stvari naj takoj sporoči zveznemu in republiškemu Izvršnemu svetu. Nova modema mlekarna v Murski Soboti V Murski Soboti bo v kratkem izvidi naravnost zaskrbljujoči. Že sama ta akcija zahteva, da povečamo zmogljivost obstoječih bolnišnic za tuberkulozne in povečamo pri vseh splošnih bolnišnicah oddelke, namenjene tuberkuloznim. Z otvoritvijo zdravilišča v Sežani smo resda pridobili 180 postelj in z oddelkom za plj‘uč- začela obratovati nova moderna ne bolezni v Trnovem 60 postelj, mlekarna za predelavo mleka, toda s tem se še ne bo občutno Podjetje bo dnevno predelalo skrajšala čakalna doba za spre- 30.000 litrov mleka v prah im (kujem.' Golnik je prenatrpan in dc- ge mlečne proizvode seveda le, če la jo rekonvalescentom TBC v bo dobivalo zadostne količine Preddvoru družbo tudi bolniki, mleka. Letno pa bo proizvedlo Kazalo bi torej čimprej dokončati 800 ton mleka v prahu, <00 ton oba paviljona v Topolščici in masla, 13 ton kazeina, 24 ton sira zgraditi na Pohorju predvideni in dobavilo potrošnikom 1.500 oddelek za pljučne bolezni, razen ton pasteriziranega mleka, tega pa odpreti nove rekonvale- scentne domove, kajti domovi v Trije Železni mostovi Preddvoru, v Posavcu ter Ponor- | — — skl dom še ne zadoščajo. Z rednim fluorografi ranjeni pa bo ver- za Turčijo Podjetje »Djuro Djakovič« iz Sla- jetno naval na bolnišnice in ne- venskega Broda je dokončalo tri eto koliko pozneje tudi na rek on va- dvajsetmetrske železno mostove, ki lescentne zavode za tuberkulozne jih bo v kratkem od p ošinilo naročni-še veliko večji, kom v Turčijo. GOSPODARSKE VESTI Nemci protestirajo ^ proti italijanskemu UVOZU na r.a 850 lir. Zvičam, bodo tudi cene 1 '5| . cigaret in raznih obrtnih dovoljenj, tkanin davek na igralne karte itd. Združenje tekstilnih industrijcev v ,, Čeprav bo vlada s povefianim do-mftiU li zahtevalo od vlade, naj hodkom zvišala plaie držav, nsluz- SlillliliSlSi lUiS le štiri ali In če so se kopičile. zaloge kljub temu delavce odpustili. le dveletno neprekinjeno zapodi- “le^ tcv. IN'as republins-ki Zavod Za so- jirl gp ^ gj Jiooeio zai^otoviti rabljenega materia»la. Združenje nem . - J . / v) SViVi +olref il n; Vi i ri.rl n a t rt i ornr frrli J gal, naj bi kmečkim 9ost razne krojaške in čevljarske' Rrezposelmi so potem odšli na 'telavnice v Velenju in Šoštanju: de|o v druge, kraje, alu pa so se s Proizvodnjo rudarskih rokavic, ’ zatekli h kmetom im ostali pri Solenic in čevljev z ojačenimi njih kot kmečki delavci vse do-leklenimj vložki si lahko žago- tlej, dokler jih v industriji niso teve delo. Zaposlila bi morda tu- potrebovali. In prav te je do-'R odvisno delovno silo, ki je je sedanji zakon o sociialmem zava-^ teh krajih kar precej. Prepri- rova®ju neupravičeno prikrajšal cani smo, da bo vsaj bodoča ko- pri pokojninski dobi. 'huna izrabila ugodno priložnost. Pred izidom novega zakona o LAŽNIVI PRIČI ,r. . , .... posesitvih so zavarovami že od med katerimi je precej mladih Pišoči naših zavarovancev ce-,pos!itvi pomagala Mariji Eršte . leta 1947 po odredbi o soc. zava- ljudi, imajo po novem skrajšano mio pridobitve socialnega zava- do neupravičene starostne po-! rovanju kmetijskih delavcev (Ur. delovno dobo. Glejmo na stvar rovanja in podpirajo prizade-; kojnine. Na ljubljanskem Zavo- list FLRJ št. 27/47). Kot stalni perspektivno! Zmeraj manj naših količine zemeliskeira nlinn anja Zavodov za socialno zava-1 du za socialico zavarovanje sta kmetijski delavec velja tisti, ki je miladiincev in mladink se bo J - .b F tevanje, da bi dajatve, predvsem potrdila, da je bila Erštetova pri! delal na takem posestvu vs-aj po zaključku obveznega šolanja .Prj. i.8kanj." «» odkrili v otroške doklade in pokojnine njih zaposlena kot gospodinjska mesec dni. Po uveljavitvi seda- vključilo takoj v proizvodnjo, saj Ja^pUna, kf ‘je 6kako’v^ti »i^aeljevali kar najbolj pravic- pomočnica, beveda je Zavod na njega zakona o soc. zavarovanju si skupnost prav zadnje čase zelo Op. Vendar imamo tudi posamez- podlagi teh izjav prisodil Eršte-; delavcev im uslužbencev im nji- - ’ ■ ■■ ■ ........ teke, ki jim ta prizadevanja niso tovi pokojnino. Kasneje, ob re-; hovih družim, to je od 16. II. 1950 .... , novem zakonu o pokojminskeih V n®J ^ kmečki-m delavcem zavarovanju zavzeli tako stališče, priznali za pokop......to vsaj ze krikršnega ima naš dopisnik, bi enoletno neptrekiiinjeno zaposlitev: s0 starostna meja vsaj za toliko Predlog je umesten saj so kmečki £asa> dokler imamo precej nekva-delavci sklepali delovne pogodbe ]ifj,oiiran,i;h delavcev, znatno zni-navadno za leto dnu. j za]ia ]\far jj,; to skupnosta kori- Glede zavarovaarja kmetijskih sitillo? Zaposlitve pred 16. letom delavcev po osvoboditvi pa je tudi zato ne moremo priznati v dopisnik napačno informiram, pokojninski staž, ker je Storilnost Stailni kmetijski delavci na dr- dela v teh letih veliko manjša žavniih, družbenih in zadružnih kakor v zrelih letih. Rudarji pa, ^>.4 X.. ___ .1 _ i • •„ • ‘l 1*1 Nova tovarna za predelavo perutnine I V Nišu je začela obratovati to-! varna za predelavo perutnine. Veči-j no strojne opreme je izdelalo podjetje Blok-signal iz Niša. ker izkoriščajo .delavstvo. Pšenica se bo na svetovnem trgu podražila Ugotovili so, da i>o loto« nji s v o- Kontrola cen na Švedskem tovni^ pridelek pšenice za četrtino manjši kakor danski. Anglija bo mo- • Na Švedskem bodo uvedli kontro-rala uvoziti 1 milijon ton pšenice več lo cen za krompir Trgovci neupra-kakor navadno. Čeprav je videti, da vičeno navijajo cene, tako da stane se bo pšenica nekoliko podražila, ra- kilogram prvovrstnega krompirja že čunajo, da se cena ne bo občutno 42 brov (or je II.GO din), dvignila, ker imajo n ek a 1 ere državo še velike zaloge lanske pšenice. V Vojvodini velike Dar in skušajo priti do dajatev, viziji, pa so na Zavodu ugotovili,' dalje, pa so pokojninsko zavaro-te jim ne gredo. da Erštetova sploh ni bila zapo- vam' tudii kmetijski delavci na za- Jurij Mokovšek in Matilda slena pri obeh pričah in ju se- s-eblitih kmetijskih posestvih. Niso Garjav sta z lažno izjavo o za- veda predali sodišču. I pa zavarovalni kmečki dninarji. prizadeva, dati tem mladim lju- ir. i: • • -to -i: • .1 i:„ dem tudi potrebno strokovno izo-, Je zn JF nuli.jara ur brazbo, ki bo trajala vsaj eno do j povišala davke dve leti, torej do njnhovega 16 ' Italijanska vlada je pred nedav- nekaj nad 700. Po mnenju strokovnja-Wiq ko Tim zakon nriizma n{m sklenila povišati posredne davke kov bo TAM svoj letošnji -dan iz- ’ • - • 1 ' a skupno za 30 milijard lir letno. Da- polnila in izdelala skupaj 1480 ka- vek na pivo so je zvišal od 300 na mionov. Makedonija za melioracijska dela V Makedoniji bodo investirali 1 milijardo 700 milijonov dinarjev za melioracijska dela. Tri sto kamionov več Tovarna avtomobilov na Teznem pri Mariboru je izdelala letos do konca septembra že lu»6 kamionov, medtem ko jih je lani izdelala komaj pokojninski staž. OBZORNIK Služba socialnega zavarovanja in komuna V splošni razpravi o komunah kot osnovnih družbenopolitičnih in gospodarskih enotah se je nujno postavilo tudi vprašanje odnosa službe socialnega zavarovanja kot izrazito družbene službe do bodočih komun. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da se bo morala tudi služba socialnega zavarovanja vključiti na ta ali oni način v komunalno dejavnost, ki jo bo izvajala komuna za državljane svojega področja. Vendar nastajajo v tej zvezi različna vprašanja, ki jih je potrebno rešiti, in pri katerih igra veliko vlogo zlasti samoupravna organizacija socialnega zavarovanja ter njega lastno finansiranje. Problem organizacije socialnega zavarovanja v komunah je bil postavljen nedavno na dnevni red IV. redne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje LRS, ki je bila dne 13. novembra 1954 v Ljubljani Zavod za socialno zavarovanje LRS je predhodno izvedel o tem vprašanju anketo pri vseh okrajnih oziroma mestnih zavodih za Socialno zavarovanje na področju Slovenije, da bi tako zbral material o pogledih, ki jih imajo okrajni (mestni) zavodi glede rešitve tega vprašanja. Zbrani material je obdelal republiški zavod v posebnem elaboratu, ki je od predložen omenjenemu zasedanju republiške skupščine kot osnova za diskusijo. Ugotoviti je treba, da diskusija na tej skupščtui ni prinesla kakih posebnih novosti glede yprašanj, ki so bila obdelana v navedenem elaboratu. To ie tudi razumljivo spričo tega. da je potrebna precejšnja mera previdnosti prt vključevanju službe socialnega zavarovanja v komune, saj je organizacija službe socialnega zavarovanje komaj doživela svojo bistveno reorganizacijo v letih 1952 in 1953, ko je bilo treba prilagoditi organizacijo te službe načelu samoupravljanja po zavarovancih samih ter načelu samofinansiranja te službe. Nova organizacija službe socialnega zavarovanja se je sicer že Precej utrdila, vendar se še vedno opažajo pomanjkljivosti jako v delu samoupravnih organov kakor uslužbenskega kadra, poleg tega pa je še vedno pereče kadrovsko vprašanje na nekaterih okrajnih zavodih, še bolj pa na podružnicah in izpostavah okrajnih (mestnih) zavodov za socialno zavarovanje. Spričo tega je dosedanja razprava 2 vključitvi službe socialnega zavarovanja v komune podčrtala, da je treba pristopiti k ponovni reorganizaciji te službe z dobršno mero previdnosti. Le na področjih, kjer so se vprašanja glede organizacije komun že več ali manj razčistila — kot na Gorenjskem — naj bi se reorganizacija socialnega zavarovanja izvedla istočasno z organizacijo komun, zlasti spričo tega ker so na sedežih bodočih komun skoraj povsod že organizirane podružnice zavodov za socialne zavarovanje. Prav tu vidimo namreč delno olajšanje reorganizacijje službe socialnega zavarovanja, saj je imela decentralizacija te službe v letih 1952 iu 1953, ki se vrši nenehno še naprej v obliki prenosa vse večjega števila poslov na podružnice zavodov za socialno zavarovanje, svoj glavni cilj v tem, da približa po eni strani socialno zavarovanje čimbolj zavarovancem samim, po drugi strani pa vendarle obdrži kot osnovno rizično področje tolikšen teritorij, ki je zmožen samostojnega gospodarskega življenja. Obe navedeni značilnosti pa sta karakteristični tudi za bodočo komuno: tudi komuna mora po eni strani omogočiti neposredno udeležbo državljanov v . upravljanju z vsemi panogami komunalne dejavnosti, po drugi strani pa mora biti tudi sposobna, da se ekonomsko sama vzdržuje. Zaradi navedene sličnosti je smatrati, da vključitev službe socialnega zavarovanja v bodočo komuno ne bo predstavljala posebnih težav, kolikor se bodo upoštevale pri tem posebnosti finansiranja socialnega zavarovanja, potreba po dovolj široki rizični skupnosti, kakor tudi posebna oblika samoupravljanja po zavarovancih samih, kakor je bila izvedena leta 1952 z uredbo o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje in o začasnem finansiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 30/52). Podružnice zavodov za socialno zavarovanje — bodoči komunalni organi socialnega zavarovanja Po danes veljavnih predpisih o organizaciji službe socialnega zavarovanja so osnovni nosilci te službe okrajni (mestni) zavodi za socialno zavarovanje, ki jih je v Sloveniji skupno 20 (vključno koprski zavod). V Sloveniji imamo namreč okrajne (mestne) zavode za socialno zavarovanje na sedežih vseh okrajev, dočim poslujeta zavoda v Ljubljani in Mariboru istočasno tudi za področje okoliških okrajev teh dveh mest. Po prvotnih predpisih, ki jih je prinesla že zgoraj navedena uredba o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje iz leta 1952, je bila služba socialnega zavarovanja strogo centralizirana pri okrajnih (mestnih) zavodih za socialno zavarovanje. Predvidene so bile sicer izpostave in pooblaščena podjetja, ki so lahko opravljala nekatere posle socialnega zavarovanja za okrajne zavode in v njihovem imenu, niso pa imela praktično nobene samo stojnosti. Delno izboljšanje je nastopilo v sredi leta 1953. ko je izdal Zvezni izvršni svet odlok o ustanovitvi podružnic in izpostav zavodov za socialno zavarovanje (Ur. list FLRJ št. 29/53). Ta odlok je izvedel — čeprav še vedno ne v zadovoljivi meri — nadaljnjo decentralizacijo službe socialnega zavarovanja s tein, da je ustanovil za določena teritorialna podiočja podružnice okrajnih (mestnih) zavodov za socialno zavarovanje. Podružnice imajo svoje samoupravne organe, to je skupščine zavarovancev in izvršilne odbore podružnice, ki jih volijo člani skupščine. Podružnica ima po navedenem predpisu sicer svoj predračun, vendar po izrecnem določilu tega odloka opravlja vse pravne in upravne zadeve v imenu okrajnega (mestnega) zavoda za socialno zavarovanje. Zoper odločbe, ki jih izdaja podružnica, gre najprej pravno sredstvo ugovora na okrajni (mestni) zavod za socialno zavarovanje, šele nato je možna redna pritožba na republiški zavod za socialno zavarovanje. Po drugi strani predvideva navedeni odlok tudi izpostave okrajnih (mestnih) zavodov za socialno zavarovanje, ki pa se za razliko od podružnic ustanavljajo samo za območje posameznih krajev ali pa za posamezna večja podjetja oziroma ustanove na področju dotičnega zavoda za socialno zavarovanje. Pri izpostavah niso predvideni samoupravni organi niti v tistem obsegu, kakor so predvideni pri podružnicah zavodov za socialno zavarovanje: delo izpostave vodi neposredno šef izpostave, ki je postavljen po izvršnem odboru okrajnega (mestnega) zavoda za socialno zavarovanje. Izpostava ima samo delegirano, to je preneseno pristojnost, ter opravlja svoje posle kot nekaka podaljšana roka okrajnega (mestnega) zavoda za socialno zavarovanje. Nekak zasnutek samouprave pri izpostavi je predviden v obliki tako imenovanega odbora zavarovancev, ki pa ima samo posvetovalen glas ter ne more v nobeni stvari samostojno odločati. Pritožbeno-instančna pot je tudi pri izpostavah predvidena enako kot pri podružnicah, to se pravi, najprej ugovor na okrajni (mestni) zavod za socialno zavarovanje, nato pa pritožba na republiški zavod za socialno zavarovanje. Brez dvoma je v sedanjih podružnicah zavodov za socialno zavarovanje, ki so organizirane po gospodarsko več ali manj zaokroženih področjih, zazreti bodoče komunalne organe socialnega zavarovanja na sedežih komun. Dosedanja razprava o službi socialnega zavarovanja v komunah je dala kot rezultat skoraj soglasno mnenje, naj bi se ustanovili samostojni organi socialnega zavarovanja na sedežih gospodarsko močnejših komun, ki bi zajele najmanj 2000 zavarovancev. Približno toliko močne predele pa zajemajo že do sedaj podružnice zavodov za socialno zavarovanje. Če pogledamo področje Gorenjske, kjer so pojmi o bodočih komunah že razčiščeni, vidimo, da bi lahko imeli samostojne organe socialnega zavarovanja vsi industrijski teritoriji, kjer so predvidene bodoče komune, tako tržiški bazen (si ima okoli 4000 zavarovancev), škofjeloški bazen (4200 zavarovancev), kamniški bazen (4500 zavarovancev). domžalski bazen (5400 zavarovancev) itd. Nasprotno naj bi se na gospodarsko šibkejših komunah ne ustanovili samostojni organi socialnega zavarovanja zaradi prešibke rizične skupnosti; tu naj bi obstajale samo izpostave, ki ne bi imele samostojnega delokroga. Taka izpostava bi bila recimo v Goriških Brdih, ki imajo pretežno kmečki značaj in kjer imamo od 7000 prebivalcev samo 150 zavarovancev (oziroma skupno 500 upravičencev do zdravstvenega varstva), dalje v Prek- murju in drugih in lustrijsko nerazvitih področjih. Seveda bi se skladno z napredujočo industrializacijo ter s tem rastjo gospodarske moči posameznih predelov postopoma osamosvajali tudi ti nesamostojni komunalni organi socialnega zavarovanja ter ustrezno spreminjale izpostave v samostojne komunalne organe socialnega zavarovanja. Ta razvoj bo še pospešen s postopnim zajemanjem vse večjega Kroga državljanov v socialno zavarovanje, tako n. pr. kmečkega prebivalstva, obrtnikov in drugih skupin, za katere so že pripravljeni predpisi o njih vključitvi v socialno zavarovanje. Organi socialnega zavarovanja na sedežu skupnosti komun Posebno vprašanje gledf* bodoče vključitve socialnega zavarovanja v komune je vprašanje sedanjih okrajnih zavodov za socialno zavarovanje oziroma organov socialnega zavarovanja na sedežih bodočih reorganiziranih okrajev (skupnosti komun) Zaradi ohranitve dovolj velike rizične skupnosti je razprava podčrtala, da bodo morali še naprej oostajati okrajni zavodi za socialno zavarovanje (oziroma zavodi na sedežih skupnosti komun), in to zaradi različne gospodarske razvitosti posameznih komun v sklopu okraja oziroma skupnosti komun. Tudi v splošni razpravi o komunah tei pristojnosti bodočih komun in okrajev je bilo poudarjeno, da je treba načelno sicer prenesti vse socialno-ekonomske funkcije dosedanjih okrajev na bodeče komune, kljub temu pa naj bi ostale okraju še vedno vse tiste socialno-ekonomske funkcije, ki jamčijo gospodarsko enotnost okraju oziroma skupnosti komun. Ko je govoril tovariš Kardelj na seji Zveznega izvršnega sveta dne 12. junija 1954 in na posvetovanju v tajništvu za zakonodajo Zveznega izvršnega »»veta dne 6. septembra 1954 o nekaterih načelnih vprašanjih izgradnje komun, je izrazil mnenje, da bi morali obdržati bodoči okraji še vedno pristojnost gospodarske planske koordinacije, prav tako pa tudi sklade zh pomoč in razvijanje zaostalih komun ter sklade za prosveto, zdravstvo in druge družbene službe. Potemtakem bo moral biti pri okraju oziroma okiajnein zavodu sklad za bolezensko zavarovanje, kolikor ne bo potrebna za to zavarovanje celo širša rizična skupnost, torej eventualno republika. Razprava o vključitvi socialnega zavarovanja v komune oziroma skupnosti komun je pokazala, da ni mogoče danes že vnaprej postaviti šablone za organizacijo službe socialnega zavarovanja v sistemu komun. Kje se bo treba odločiti zn samostojne organe socialnega zavarovanja in kje zgolj za izpostave zavodov za socialno zavarovanje, bo pokazal sam razvoj komun. Kot je bilo že rečeno, se bodo formirali samostojni organi socialnega zavarovanja povsod tam. kjer je izoblikovano neko gospodarsko zaokroženo področje z dovolj velikim številom zavarovancev, ki težijo k nekemu gospodarskemu centru. Razprava je ugotovila, da že danes obstajajo oziroma se še nadalje ustanavljajo podružnice zavodov za socialno zavarovanje skoraj na istih področjih, kjer bodo ustanovljene komune. (Nadaljevanje prihodnjič.) »DELAVSKA ENOTNOST« UTRINKI -10. DECEMBRA 1954 Mo! '!Uorim M LVII. Ali je bil resnično kje kakšen starec? Ali je bil sploh kdo, s katerim se je pogovarjala? In spet je bila v samoti: s kakšno ptico v kratkem spreletu, s črno ptico na mrzlem soncu; in začula je kapljanje vode v vodo, vodomet. In nenadoma ga je zagledala sklonjenega nad tenkim curkom vode med vodometom in debli ter se je zdelo kot da neki človek pije vodo iz dlani. Toda namakal je samo v vodi skorjice kruha, ki jih je jedel; ni pil. Berta se mu je približala kot da bi to bil oni starec, videla ga je vsega raztrganega in v po-švedranih čevljih. »Domov,« ji je dejal. Ne da bi se obrnil, ji je namigaval, naj pojde. »Domov?« »Pojdi domov.« »In kaj naj počnem doma?« Berta je opazila, da joka še kar naprej. Odkar je sedla na klop ni niti prenehala. Vstala je in nadaljevala. Hodila je in jokala. Ta pa jo je tiho vzpodbujal. »Domov,« je ponavljal. »Domov. Doma se mora razmišljati.« »Toda jaz,« je rekla Berta, »nimam doma.« V tem hipu se je obrnil. Berta je videla, da je star. Videla je, da je njegova strgana obleka pravzaprav uniforma neke ubožnice. In videla je njegovo sklonjeno glavo, sneti klobuk in iz-proženo dlan. Je bil mar to kakšen prosjak? Stisnila mu je v dlan denar, kakor je prosil. Hvaležna, ker jo je prosil zanj, ker je bil tako dober, tako velikodušen, da je hotel biti samo berač; pa tudi zato mu je bila hvaležna, ker je odšel, ker je bil tako obziren. Gledala je, kako se oddaljuje, videla, da skoraj teče, pa je tudi sama stekla, ker je vedela, da so vsi njeni bližnji zanjo samo berači razen enega samega in onih mrtvih. In prav ta ji je bil sedaj potreben, iskala je samo njega, hotela je najti samo njega in tekla je proti mestu, da bi ujela tramvaj in se vrnila tja, kjer so bili mrtvi. In kje bi ga lahko sploh našla, če ne z njimi. Bil je prav takšen kot oni zaradi tega, ker je bila sama pred njim kakor pred njimi. Nič več ni jokala. • LVIII. Preko trga Augusto in po korzu so jedli na soncu, jedli so v senci, na slehernem pločniku, kjer so stražili. Ljudje so jih gledali in dva mladeniča, ki sta jih gledala, sta se nasmehnila drug drugemu. »Dobro, ne?« je dejal eden. »Ni slabo,« je odgovoril eden od onih ljudi. »Ah, da! Meso!« »Tudi kosti?« »Kosti? Kako kosti?« Neki golobradec izmed mrtvaških glav je pristopil k mladeničema in jima pokazal posodo. »Tu je meso. Slanina. Grah. Krompir.« »Vidim,« je rekel mladenič, ki je govoril. »Dobro ravnajo z nami,« je nadaljeval golobradec. »Zjutraj.« je rekel, »dobimo kruh z maslom in marmelado...« Polna usta je imel in željo po pogovarjanju. »Popoldne, natanko isto. Kruh z maslom in marmelado.« Mladenič se je obračal nazaj medtem ko je ta govoril. Gledal je oči v pazljivi množici Toda oni z mrtvaško glavo je še vedno govoril s polnimi usti. »Zvečer pa imamo makarone in jed.« »S presnim mesom?« »S presnim mesom? Ne, s kuhanim mesom. In še sadje. In sir. In vino.« »In ta mešanica zdaj?« »Mešanica? To je neka nemška jed. Pa tudi neko njihovo svoje ime ima, pa ti ga ne vem povedati. V njej so tudi klobase.« »Glej, glej!« »Če se še komu tako godi kot nam, se lahko samo bogu zahvali. Da ni tako, kaj bi človek v teh časih. Stradal bi, če bi ne bilo tako.« »V to sem prepričan.« Še vedno s polnimi usti je ta z mrtvaško glavo na kapi pomigal s svojo polno čeljustjo proti množici in pokazal na obraze pred seboj. »Kaj pa počenjajo ti? Če niso bogataši, gla-dujejo.« Mladenič se je znova obrnil. »Povej!« je dejal Golobradec. In ga sunil z laktom. »Kaj hočeš?« »Služimo domovini in živimo kakor papež,« je dejal Golobradec. »Kaj hočeš reči s tem?« ga je vprašal mladenič. »Če bi rad vstopil tudi ti med nas, bi te priporočil.« »Hvala. Hvala.« Neki podoficir mrtvaških glav je poklical Golobradca. »Ti!« »Že grem,« je dejal Golobradec. Zvito se je mladeniču nasmehnil in mu ponudil iz posode polno žlico. »Poskusi,« mu je dejal s polnimi usti. »Jaz?« Pogledal je drugega mladeniča in dejal kot da ne govori Golobradcu, temveč njemu: »Vendar nisem noben ljudožerec.« Četudi je imel Golobradec z mrtvaško glavo polna usta, je vendar prasnil v smeh. »Ha, ha!« je zavpil. »Le kaj mu je, idiotu?« je rekel podoficir s svojega mesta. »Oh,« je vpil Golobradec. »Pravi, da ni ljudožerec.« Smejal se je in tudi drugi, tik ob njem, prav tako z mrtvaško glavo, se je prav tako nasmehnil. »Kaj je?« je vprašal podoficir. »Pravi, da ne je. Da ni ljudožerec.« Podoficir je vstal in stopil pred množico. »Kdo ni ljudožerec?« Zavpil je množici svoje vprašanje, potem je stopil korak naprej, še vedno je žvečil in videz je bil, da je prepričan, da bi se množica morala umakniti. Toda množica. se ni umaknila. LJX. Množica, ni bila številna. Nekaj sto oseb je bilo med trgom Augusto in trgom Cinque Giornate. Prej so se pomikali mimo, gledali mrtve in šli naprej, zdaj pa so stali okoli pločnika z mrtvimi Ali morda zato, ker so vojaki jedli? Pri samem spomeniku so fašisti jedli malo dlje od mrtvih. Naredili so krog na eni strani, a eden od njih je odprl škatlo sardin, jedel je še sardine ob svojem vojaškem kosilu. Še bolj zadaj, v obeh odprtinah trga, ki gledajo proti veliki aleji, kjer teče tramvaj, sta dva tanka naperila topove proti vstopu na korzo. Ljudje, ki so stali pred mrtvimi, ju niso videli. Prihajali so in videli mrtve, golega starca, žensko v raztrganem krilu, potem so videli fašistične vojake, lepak, in drugega niso mogli videti. Toda ljudje so zdaj stali gledali vojake pri jedi in videli z obeh strani dva Tigra' in okoli njiju plavolase mladce, ki so se igrali. Najprej so dolgo gledali vojake, kako jedo, njihova polna usta, olje od sardin po bradi, na brkih in po rokah, mrtvaške glave na kapah, potem pa so zagledali dva Tigra, skoraj skrita za drugo stranjo spomenika in zazrli so se v plavolase mladce na njih in okrog njih. Njihovi nasmejani glasovi so napolnjevali ozračje na trgu in na prvi pogled so bili kot mlade mačkice, grabili so se za roke, skakali gor, skakali dol in jahali na topovih s kratkimi klici v nemščini, kakor note v kakšnem baletu. Eden od njih je hodil od enega tanka do drugega. Plavolas, ne preveč visok, je nekaj prenašal od enega tanka do drugega in vsakokrat so se vsi zasmejali. Drugi, še manjši od tega, je skočil nanj z enega tanka. Skupno sta se zakotalila na tla; vsi so se zasmejali. In zakaj? Smejali so se tudi fašisti, ko so jih gledali. In zakaj so se morali smejati? Nihče ni dep’ da niso bili ljubki Ljubki so bih. Ali pa a‘ ni ljubek njihov jezik. Ljubek je. Navidez bili kot mlade mačkice, tako nedolžni, da ostali nedolžni pred komerkoli... Ali so mor® škrati? Desno poleg Tigra se jih je nekaj igralo r>eK igro, ki so jo imenovali Steisschlager.' Nekdo f je sklonil z obrazom v roke drugega, tretji r ga je pof, dvakrat dobro udaril po zadnjici. »Kdo je bil?« so ga vprašali: »Wer ist’s &e' wesen?«2 , In prizadeti je vzravnan in smeje pokaza > kdo bi to utegnil biti. »Du,« je govoril. »Du.« »Du bisfs gewesen.«s . Dvojica, popolnoma njim podobna, je pr'®'., nenadoma kdo ve od kod; na vrvici so vod® tri pse z nagobčniki ih s Tigra so jim prič6® klicati Skupaj so poklicali pse. »Greta!« »Gudrun!« »Kaptan Blut!« Eden od psov se je povzpel na tank. In Srt vilni od njih so se povzpeli na tank in se priče_ igrati s psom. Sneli so mu nagobčnik, mu P°' nudili košček čokolade in ga odpeljali celo n. top; pa so bili vendar ljubki. Nihče, zares, p rekel, da niso ljubki. Nadaljevali so s svojo igro. »Wer ist’s gewesen?« »Du bisfs gewesen.« »Nein!« so zavpili mnogi. »Nein. Nein.« In so se smejali. »Es ist Gudrun gewesen.< In kazali so na pse. »Es ist Gudrun gewesen.« »Es ist Blut gewesen.« Bili so ljubki. In tudi udarci, ki so jih daj®®' so bili ljubki. Celo njihove zadnjice so b®® ljubke. Toda kaj so bdi? Škratje bojnih V®2' 1 Tiger — naziv za nemški težki tank. 1 biti po zadnjici (nem.) 2 Ugani! (nem.) 8 Ti si bil! (nem.) Krogle so skakale Mornarji in pustolovci, ki 80 se v 16. stoletju vračali iz Afflf' rike, so pripovedovali, da ima!0 Kramljanje o vsakdanjih rečeh Verjetno skoro vsi vemo, kako prepovedali 1903. leta, ker so se 150 , P";Pov«ta'vdI1> “‘TL so iznašli električno žarnico, te- mnogi zastrupili z njimi. Sele od Jndijmci neke čudne krogle, ki lefon in telegraf radio lokomo- tedaj izdelujejo takšne vžigalice, To jfbUo za tislte čSfnek^ 1 malo iznašel navadnega, da mnogi niso veh na Švedskem, medtem ko se je Jeh Posedovanju mornarjev * ki jih vsak dan uporabljamo, ki — ^ jih izdelujejo v milijonih in ml- po vojni ta industrija znatno raz- P je'Evropa sprejela ^ hjonih komadov m brez katerih sirila po vsem svetu. o eu ” ^ J ^ p,po. 15 rtolrt,« v ItpPji Mnogo kao- Z>M upo„b,]m „ Ev}J |el< , cigarete... Mnoge reči nam da- neje je Marija Terezija v neki nes služijo in mi smo se navadili posebni naredbi priporočila av~ 1 nanje, pa niti ne pomislimo, od strijskim generalom, naj uporab-i kod so prišle in kako so nastale. Ijajo robce za brisanje nosu in v 18. stoletju. Zanimiva številka ___J ... ^__________________ ne za okras. Obenem je Marija Številka 9 je zelo zanimiva. galic? Toda te pozna človeštvo Terezija ukazala, naj na rokave j delimo z 9, dobimo neskončr®1 l šele od 1832. leta. Prve vžigalice, vojaških plaščev prišijejo ploče- število 0,1111 ... Če delimo 2 z ° vinaste gumbe, da si vojaki ne dobimo 0,2222... itd. Tako S(e bi mogli brisati nosu z rokavom. vse do 8, ki, deljena z 9, da brez' Zobne ščetke so iznašli v končno število 0,8888... Franciji 1750. leta, v Anglijo pa so prišle šele v začetku 19. stoletja. Prve vilice so se pojavile v Kaj bi počeli danes brez vži- ki so imele fosforno glavico, so »Ješ kot vrabec!« Včasih pravimo človeku, ki .zelo malo poje, da je kot vrabec. Vendar ta prispodoba ni pravilna. Italiji 1608. leta. Njihovega izu-I Če vprašate prirodoslovce, vam mitelja so pošteno zasmehovali, . bodo povedali, da vrabec zelo mnogo poje. Če bi pri človeku I veljalo isto razmerje med telesno . težo in dnevno hrano, potem bi morali vsak dan spraviti vase — I dve toni hrane. Ribiška »Vi torej mislite, da je vaša bolezen posledica športa. S kakšnim športom pa se ukvarjate?« »Z ribolovom ...« »No, od tega športa pa srce res ne more oboleti.« »Res, toda jaz ribarim brez — dovoljenja.« saj so ljudje tistega dobro jedli — s prsti. Pameten odgovor »Povej mi, koliko je polovi®3 od ene tretjine?« . »Hm... Točno vam ne časa kar mogel reči, vendar mislim, da 01 ravno velika.« Mark Twain in steklina Marka Twaina, znanega ame- Ijeval in potem zaprosil riškega književnika, je ugriznil resnik in črnilo. P6' stekel pes. Twain se je zatekel k zdravniku in vprašal: — Čujte, ali bom zaradi tega umrl? Zdravnik ga je potolažil: Ne, ne! Lahko pa, da vas Zdravnik se je začudil in “ začel tolažiti: . — Le kaj bi pisali testam6®"’ saj ne boste umrli Twain se je zdravniku n3' smehnil in pojasnil: — Brez skrbi, saj ne bom.P.1. bo za kratek čas napadla besnost. ^ testamenta. Rad bi naredil 1® Twain je nekaj časa premis- spisek svojih sovražnikov. Vprašanja in odgovori PREJEMKI V. I. Ivanjeselo: Imate stalno nočno službo na odprtem prostoru in doslej 6e niste imeli nobenega dela prostega dneva za redni tedenski počitek. Ali Vam to pripadat — Odgovor: Po opisu, kakršnega podajate v svojčm pismu, sklepamo, da ste v rednem delovnem razmerju in .da velja tudi z-a Vas pravica do enega dela prostega dneva v tednu kot redni tedenski počitek. Podjetje je dolžno to Vašo pravico upoštevati in celo organizirati tako, da boste po šestih dneh nočne službe imeli prost dan vključno Seveda tudi noč. Za delo na dan tedenskega počitka, kakor bi Vam moral biti določen glede na značaj Vašega dela, bi morali prejeti plačo izračunano na podlagi za 500/o zvišane tarifne postavke. Ker pa je treba stvar vendar-le podrobneje pregledati, saj temelji naše mnenje samo na skopih podatkih iz Vašega pisma, priporočamo, da se obrnete najprej na okrajno inšpekcijo dela. Predlagajte, naj pregleda Vaše delovno mesto in Vašo zaposlitev ter posreduje pri podjetju, da se delovni čas vsfcladi s prej omenjeno pravico do rednega tedenskega počitka. PREMESTITEV E. J. Murska Sobot*: Ali podjetje lahko premesti visokokvalificiranega delavca na delovno mesto z manjšo kvalifikacijo in nižjo tarifno postavko, ker je bila delavcu dana odpoved razveljavljena zaradi nezakonitosti ter kdo je dolžan prijaviti poslovodjo pristojnim organom, ker je obdolžen kaznivih dejanj? — Odgovor: Delavec je na slabše mesto lahko premeščen samo disciplinska; taka premestitev je lahko samo disciplinska kazen, ki je izrečena potem, ko je obdolženi zaslišan in mu je bila dana možnost obrambe. Pripomniti je še, da lahko taka premestitev traja največ 3 mesece. Ce pa je bila podana neutemeljena in nezakonita odpoved tako, da jo je morala inšpekcija dela razveljaviti, potem bi moral biti klican na disciplinsko odgovornost pravzaprav tisti odgovorni uslužbenec, ki je vede in zlonamerno zagrešil protipravno ravnanje, ki je podjetju povzročilo škodo. Ker je bila odpoved nezakonita in je bila razveljavljena, delovno razmerje sploh ni prenehalo in poslovodja nima nobene pravice, postavljati kakršne koli pogoje »za ponovni sprejem na delo.« Vi sploh še niste prenehali biti delavec podjetja. bili ste in ste še v stalnem delovnem razmerju Po razveljavitvi odpovedi Vas je poslovodja dolžan zaposliti na delovnem mestu, ki ustreza Vaši stopnji kvalifikacije in z isto tarifno postavko kot ste jo imeli pred nezakonito odpovedjo. Prosite, da inšpekcija dela posreduje. — Za nastale razmere ste pa deloma sami krivi. Ugotovili ste, da se je poslovodja začel ukvar-. jati s posli, ki merijo na kazniva dejanja. Kot predsednik delavskega sveta ste bili dolžni o tem takoj obvestiti tudi delavski svet. da bi ta izročil vso zadevo v takojšnjo preiskavo pristojnim preiskovalnim orga- nom, ljudskemu odboru pa bi lahko predlagali zamenjavo poslovodje. Napačno je bilo, da ste pričakovali prijave od neke tretje osebe. Predvsem so delavski sveti dolžni z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečevati kriminal v svojem podjetju, s katerim gospodarijo. Tega bi se morali Vi kot predsednik delavskega sveta zavedati in čim ste odkrili dejanja, o katerih pišete v pismu, bi morali poskrbeti, da bi delavski svet takoj z ustreznimi ukrepi preprečil nadaljevanje takega ravnanja. Ker pa niste ničesar ukrepali, ampak čakali, da bodo ukrepali drugi izven kolektiva, ste omogočili ukrepe proti sebi. Vsakdo je dolžan prijavljati storilce gospodarskega kriminala, zlasti pa še delavski svet, če jih odkrije v svojem kolektivu. INVALIDNINA H. J. Gorenja vas: Pri delu ste se ponesrečili tako, da ste postali nesposobni za svoje poklicno in kakršnokoli tež.ko delo. Ali Vam bodo sedaj, ko ste se zaposlili pri lažjem delu, pripadali prejemki v višini, kot ste jih prejemali pred nesrečo ali pa boste prejemali kakšno invalidnino? — Odgovor: Vsakdo je lahko plačan samo po delu. ki g£ opravlja. Kadar se boste zaposlili pri delu, za katerega ste še sposobni, boste lahko prejemali samo prejemke za delo, ki ga boste opravljali. Ce pa boste prejemali invalidnino in kolikšna bo ta. pa zavisi od tega, če bo vaša delovna sposobnost zmanjšana za več kot eno tretjino. Ce bo delovna sposobnost zmanjšana nad eno tretjino do ene polovice, potem boste proglašeni za invalidall skupine. V tem primeru boste lahko poleg plače za opravljeno delo prejemali 509/* od priznane invalidnine. Ta znesek pa se lahko poveča za znesek, ki je potreben, da se doseže znesek prejšnjih prejemkov, vendar pa se lahko prizna največ invalidnina v polnem znesku. Ce bi bila delovna sposobnost zmanjšana nad polovico do treh četrtin, potem bi prejemali odmerjeno invalidnino ne glede na prejemke. Invalidnina pa se odmerja tako, da se od pokojninske osnove tdstega pokojninskega razreda, v katerega je zavarovanec razvrščen po stopnji strokovnosti in priznane delovne dobe, vzame odstotek, ki ustreza stopnji njegove delovne sposobnosti. DELOVNA DOBA Z. M. Celje: Ce so podatki v vašem pismu točni in resnični, potem se strinjamo, da je komisija za priznanje delovne dobe ravnala napačno in da bi Vam morala priznati v delovno dobo tudi čas. ko ste kot hlapec in delavec služili v samostanu in bili z njim v rednem delovnem razmerju. Vaše pismo smo poslali republiški upravi za posredovanje dela s predlogom, da bi zadevo preiskala. S. M. Maribor: Iz Vašega pisma nikakor ni mogoče spoznati, v čem je pravzaprav napaka in v čem ste oškodovani. Ce imate samo 4 leta in nekaj mesecev delovne dobe, vštevne v napredovanje, potem ne bi mogli biti v XVII plačilnem razredu. Ker pa ste, potem smai-ramo, da se Vam za napredovanje šteje vsa zaposlitev, kolikor jo omenjate v svojem pismu t» j. 8 let in ne- kaj mesecev. Pod »odločbo o zaposlitvi dela« pa najbrž smatrate odločbo o priznanju delovne dobe. na podlagi katere je bila izdana tudi delovna knjižica in vanjo vpisana delovna doba. K temu je treba najprej pripomniti. da se napredovanje ne ravna po delovni dobi, vštevni za pokojnino, temveč po trajanju zaposlitve, ki se s posebno cxlločbo prizna v službeno dobo za napredovanje. To sta namreč lahko dve različni dobi. Enaki sta, kadar je bil uslužbenec ves čas zaposlen pri istem ali enakovrstnem delu ali poklicu. Če ste bili ves čas bolniška strežnica in bolničarka, potem morata biti obe dobi enako dolgi. Ker smatrate, da boste lahko napredovali v višji plačilni razred šele, ko boste imeli skupaj 11 let službe, sklepamo iz tega, da je morda kakšna napaka v odločbi o prevedbi, da so morda takrat prezrli kakšno leto Vaše zaposlitve. Seveda vse to samo možne napake; kakšna krivica pa se Vam je naredila, pa res ne moremo razbrati, ker so trditve v pismu celo nasprotujoče Sporočite, kako ste bili prevedeni 1952. leta, koliko službenih let za napredovanje so Vam takrat priznali, kdaj ste napredovali in v kateri plačilni razred ter končno, od kod ste dobili »odločbo o zaposlitvi dela« i,n kaj ta določa. Po teh podatkih nam bo morda mogoče spoznati Vašo zadevo in jo presoditi ter dati o njej mnenje. POKOJNINA K. M. Litija: Vaši materi je zadnje delovno razmerje prenehalo precej pred 15. majem 1945. leta in je imela do takrat 24 let delo vrne dobe. Ker do omenjenega datuma mati ni izpolnila polne t. j. 30 letne delovne dobe, ne more uveljaviti nobene pravice do starostne pokojnine Seveda pa lahko kljub našemu mnenju vložite prijavo na Zavod za socialno zavarovanje; vendar je pozitivna rešitev malo verjetna. P. J. Troblje: Delavci se razporejajo v pokojninske razrede no strokovni izobrazbi in po delovni dobi. To sta temeljni merili pri razvrščanju v pokojninske razrede. Vendar pa se mora upoštevati tudi povprečni mesečni zaslužek, dosežen v zadnjih treh letih. Ce ta presega pokojninski razred, v katerega bi bil delavec razvrščen po kvalifikaciji in delovni dobi, za več kot 200/o, se zavarovanec razvrsti v prvi naslednji višji pokojninski razred. Isto pravilo pa se uporablja tudi v obratnem primeru tako. da se delavec razvrsti v do otroškega dodatka, se je ugotovilo, da tajnik Va§e prijave ni poslal nikamor in tako ste zaradi njegovega ravnanja občutno prizadeti, ker posredovalnica za del° ne izda potrdila o tera, do ste bili prijavljeni, morate čakati 12 mesecev na pravico do otroškega dodatka. Enak0 se je zgodilo še z vašo prijateljico. — Odgovor: Če j® edina ovira za priznanje otroškega dodatka premala de" lovna doba in je temu krivo, da vas posredovalnica za delo ni imela v evidenci, ker m bilo vaše prijave, pote01 mora za nastalo škodo odgovarjati tajnik občinskega lju(1' skega odbora, če je res. kar trdite, da vas je on san* nagovoril, naj ne hodite na posredovalnico, ker zadošča, da je on sprejel vašo osebno prijavo. V to škodo spad® izpadli znesek otroških doklad, ki bi jih sicer prejemal1* če bi ne bilo vmes opisanega tajnikovega ravnanja. Prl' poročljivo bi bilo, da predhodno poizveste, ali bi Pre' jemali otroške dodatke, če bi ne bilo omenjene napake-ki jo je povzročil tajnik. Ako bi bili ti dodatki priznan1* potem lahko zahtevate povrnitev nastale škode. To stor*‘e na ta način, da vložite odškodninsko tožbo na okrajn0 sodišče. V njej morate tožiti občino (občinski ljudsk1 odbor) in tajnika občin>kega ljudskega odbora. Za škod0, ki jo povzroči državni uslužbenec državljanu s svoj,r0 nezakonitim, škodljivim ravnanjem odgovarja po zakon« o državnih uslužbencih sicer uslužbenec, toda istočasn0 zanj tudi država, ki povrne povzročeno škodo, povračil pa potem izterja od uslužbenca. Ker gre v tem priiner za uslužbenca, ki je zaposlen pri občinskem ljudskem odboru, soodgovarja občina, zato je treba tožiti na P0' vračilo Škode tudi njo. V. J., Staro naselje: Izpolnili ste pogoje, da se vfl,T1 prizna dodatek MM) din po 7. čl. uredbe o plačah delaycev* ki so zaposleni pri državnih uradih in zavodih. 1°^ dodatka pa vam ne priznavajo z izgovorom, da tega z letošnje leto niso planirali. — Odgovor: Ako ste re* prebili spet tri leta. prebita v stopnji polkvalificiraueg delavca tako. da vam pripada sedaj že četrti dodatek P 300 dinarjev, potem so ga dolžni izplačati. Izgovor. 0 tega niso preavideli v planu, ni upošteven. niti re?e0' saj gre vendar za dokaj nizek znesek. Če imate P°^f\ za dodatek, t j. triletno zaposlitev, računajoč od izteka 'e • po katerem so vam priznali tretii dodatek, potem vam t lahko odrečejo samo. če ste bili tako slabo ocen^t.nfi Seveda morate o tem dobiti odločbo in v njej mora bi tudi pravni pouk: povedano mora biti, kam se laok pritožite , S. J., Bistrica: V kateri plačilni razred spada abs0*' pokojninski razred, ki je neposredno nižji od povpreč- S. J., Bistrica: V kateri plačilni razred spada abs0*' nega zaslužka, ki je nižji od osnove pokojninskega vent srednje ekonomske šole. ki je zaposlen v podjetJ0* j „ i—---------- v; ->-i------------—:x-1 — " — Odgovor: V plačilne razrede se razporejajo uslužbenci, kt so zaposleni v državnih uranih in zavodi0: Uslužbenci gospodarskih podjetij niso državni uslužben0 in njihove plače se določajo tako kot delavcem. P° . . se tudi osi« t predpisana kategoriz®c,i razreda, v katerega bi delavec sicer prišel po svoji sposobnosti in delovni dobi. Taka je tudi razlaga v Obzorniku z dne 11. VII. 1952 leta. RAZNO Č. F., črni vrh: Ko ste se hoteli prijaviti posredovalnici za delo, je Vašo prijavo na lastno pobudo prevzel tajnik občinskega ljudskega odbora in izjavil, da ta prijava zadošča in da bo dalje že on uredil s posredovalnico z& delo. ki je zelo oddaljena od vašega prebivališča. Ko ste se marca spet zaposlili in potem uveljavljali pravico lovnem mestu in po strokovni kvalifikaciji se tudi nsluZ' bencu določi tarifna postanka kakor je predpisana tarifnem pravilniku podjetja, kjer je tudi kategorij®01! delovnih mest in kjer je tudi praviloma predvidet1 potrebna strokovna kvalifikacija za posamezno delo*0 mesto. LPP KZ, Prevalje: Odgovor na vaše vprašanje j« objavljen v št. 41 dne 8. oktobra. O e O v O V ^ ^ ^ ^ KULTURNI ZAPISKI ► DELAVSKA ENOTNOST. RESNICI NA LJUBO don 21' številki »Naših razgle- uvod? Ne vem, kje so težkoče tako jasen, da ga nobeno še tako &?jw" if6 ° n , clanek Branka razumeti to stvar, kaj je pri tem rafinirano spletanje besed ne rili V? >>Poa\av3e 0 novi piša- treba še posebej dokazovati? more zamegliti. Orel' y ‘t?1 čtenku piše Rudolf V Rudolfovem članku najde- Ko govori o naših sodobnih Hie ° Jhurkl n0vel Plsat.eliev smelo trditev, da »Kovačič iz- ljudeh, spominja Rudolf na Leni-”9“’ B°hanca in Kovačiča, ki razito veruje v napredek« in »da nove besede, češ da delavci po *r>ured- neda^nlmi izsla v založbi je Kovačič nakazal, kako sence revoluciji niso vsi prosti »blata zor]a« podnaslovom »Novele«, preteklosti .skoraj tragično oživ- preteklosti« in se sprašuje, »kaj Bmi fcDnCi1 JV0ls ocfne,se ie Vajo tudi v sicer dobrih ljudeh.« bi rekli sodni akti« na mojo trdi-člnln^° 1Rudo1^ obregnil ob moj i Dovolim si citirati te-le Kova- tev, da so naši delovni ljudje ‘Onek, ki ga je objavila »Delav- čičeve misli, »da današnji Jasnih misli ter polni vere v na-a enotnost« v 42. številki pod ljudje nimajo vere, niti smotra.] predek in v svoje smotre. ten,°xi0mi xSamo. 'Mimogrede« V Smoter, ki so si ga postavili za Pojem »delovni ljudje« je pri m članku sem jasno m ne dvo- smisel svojega življenja, so morali] nas postal sinonim za zdrave, na-miselno napisal da se ne stri- izbrisati, ker jih je ubila fi-lpredne delovne ljudi. Kadar je vam z uvodom, ki ga je v zbirki žična in duhovna vsakda-1 Novele« napisal Kovačič pred n j ost življenja« in jih prisoje novele. Jasno sem napisal, - mer jati z Rudolfovo trditvijo, da a »tokrat me ne zanimajo »Kovačič izrazito veruje v naprest e ram e vrednote Kovači- dek«. K stvari je vsako pojasnilo tevih novel, čeprav moram iskre- odveč! Delovni ljudje, ki ustvar-° priznati, da vanje resno dvo- 1 jajo vse dobrine in ki so si sami Vendar naj o literarnih gospodarji, so, po Kovačičevih na-?ednotah govorimo dru- zorih brez smotra, ker jih je ubilo . ■ Ob tej priložnosti me za- vsakdanje življenje, v katerem so ima le Kovačičev gospo- sami gospodarji. Lepa vera v na-"Ursko političen pogled, ki predek! Samo napredek se on v omenjenem uvodu Podtika ne samo junakom svojih !*?bel, ampak vsem našim ljudem. N-oj nam je Lojze Kovačič po-Vedal »dobrega« in »mo dre-9a« v svojem uvodu?« (Vse Podčrtal ra.) Prav tako sem v clo.nku razložil, zakaj se ne moteni strinjati z mislimi, ki jih je Kovačič zapisal v svojem uvodu. Torej govora je bilo izrecno sunio o idejah, ki jih je napisal Kovarič v uvodu k svojim »No-volam«, o idejah, ki so razburile ustvarja po ljudeh! Rudolf govori, da je Kovačič »nakazal, kako sence preteklosti skoraj tragično oživljajo«. Naj soočim še to trditev s to-le Kovačičevo mislijo: »Smoter, ki so si ga postavili za smisel svojega življenja, so morali izbrisati, ker jih je ubila fizična in duhovna vsakdanjost življenja. Ljudje so postali mojstri vsakdanjih skrbi.. . Zato bi vam hotel o njih pripovedovati golo, kot je golo in “oorsen krog delovnih ljudi, medi oskrunjeno njihovo življe-p.lrni tudi plenarno zasedanje 1 n j e.« Iz teh besed je jasno razstavnega odbora Zveze »Svobod«, j vidno, da gre v Kovačičevih mi-na katerem je bil omenjeni uvod ' celo prečitan, kar je Branku Ru-a°lfu dobro poznano. Ne spuščam se v ton, s kate-nih Branko Rudolf polemizira z tPenoj. To je vendar stvar osebne kult slih za usodo, ki jo doživljajo ljudje danes, to se pravi za današnje težave, ki jim jemljejo vero in smotre in ni nikjer govora o sencah preteklosti. Te sence preteklosti je sedaj prav svojevoljno kulture in mere za dostojnost! privlekel na dan Branko Rrudolf. na ljubo pa moram po- Vse te stvari Branko Rudolf piše mirne vesti in pravi, da sem v<;dati, da v svojem članku »Sa-ttto mimogrede« ne pišem nikjer 0 »Novelah«, temveč o mislih, po-Vedanih v uvodu. Branko Rudolf Pa sedaj na lepem polemizira z J^enoj o »Novelah« in z njimi domuje, kaj je Kovačič napisal in Qesa ni napisal v omenjenem Uuodu in mi enostavno očita, da p0 »nedokazani in nedokaz-hvi metodi« obtožil Kovačiča ^■lodušja. Zato si ne morem kaj, “a ne bi resnici na ljubo še en-.tet na tem mestu ponovil citat 12 Kovačičevega uvoda, ki je sam J!0 sebi najbolj veren dokaz kri-llziranega malodušja: govora torej o delovnih ljudeh, imam v mislih tis tv, v bistvu družbeno moralno zdravo jedro delovnih ljudi, ki je pri nas v ogromni večini. S tem pa nihče ne zanika, da pri nas ni posameznih ljudi, ki so malodušni, ki zaidejo s svoje življenjske poti, ki zapuste tabor svojih zdravih naprednih tovarišev. Prav tako nihče ne zanika literatom pravice do tega, da opisujejo te ljudi in njihove usode. Toda, poiskati take primere, jih stisniti v nekaj novel, katerim potem pisec napiše v uvod najbolj posplošeno ugotovitev, da »današnji ljudje nimajo vere, niti smotra«, je pa stvar, ki razumljivo prizadene ogromno večino naših delovnih ljudi, ki so sposobni ustvarjati čudovita dela prav zato in samo zato, ker so polni ljubezni do človeka, polni vere v socializem in ker vedo, da je iz današnjih težav mogoče priti samo s trdim delom in nesebičnim premagovanjem. V protest proti takim žalitvam, ki si jih je Kovačič dovolil v svojem uvodu, sem napisal svoj prvi članek in v protest proti njim pišem tudi te-le vrstice. Če misli Branko Rudolf, da je to ždanovščina, potem ne ve, kaj je ždanovščina, kajti tak odpor si dovoljuje preobračati dejstvo in resnico po svoji želji in potrebi. Seveda tako preobračanje resnice in dejstev pa po svoji skromni sodbi prištevam tudi h poglavju osebne kulture. V tako zagato pač zaide vsak, kdor brani, kar se braniti ne da. Drugi festival amaterskih gledališč Srbije in Kosmeta Predstavniki amaterskih gledališč s področja ožje Srbije in Kosmeta so imeli v Nišu skupaj s predstavniki republiške zveze kulturno-umetniških društev posvetovanje, na katerem so sklenili, da bo drugi festival amaterskih gledališč trajal šest mesecev, od 20. dec. do 15. maja. V okviru omenjenega festivala, prirejenega v čast desetletnice osvoboditve naše države, bodo uprizorili izključno domača dramska dela. Bero j Werner: Zimski večer (z razstave koroške grafike v Moderni galeriji) S SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE DPD »SVOBODA« Priznanje prosvetnim delavcem Na bili v zbori Do 2. košnji ZlZeniDLD »Sr.V0^0dhxS° iH sPpsobnpsti vsem. ki so nim delom. Ob nadaljnje: iizt;!: r*vetnii ^ ^° ™ skem raz?iianiu umetniS sedstvo^^A3: ie nadO60Poebt- " “ » - d «• teh - T>VseM^ea,%ni™* me0dŽT\ Knjižnice in domovi dokaj jasnaeslikaVoredejavVno^k»Svo- j Na vseh ,,bčnih zborih je bilo hod«, ki se vse bolj uveljavljajo in razprav o knjižnicah in domo- Z0*‘aAaJ° Pomemben . činitetj I AatZm* vsestran-umetniške samode- v našem prosvetnem življenju. Vse- javnosti bo treba posvetiti izobraževanju več pozornosti. To ni lahka, temveč izredno težka in odgovorna naloga. A prav to je naša naloga, saj so prva delavska društva bila ustanovljena, da prosvetljujejo delavce, jih obornžujejo z revolucionarno vestjo. Zato so bila na udaru Ka- s svojim člankom krivično sodil Kovačiča, ki da je bil v svojem j puste neodgovorno žaliti, uvodu sicer »malo nejasen«. Kak- j Branko Rudolf brani nekaj, šna ironija! Kovačičev uvod je ‘ kar se braniti ne da, pri tem pa povsod, je opaziti zn,aten napredek in prizadevnost, uresničiti napotila i*. Zveze, tako v program- ski politiki kot v naporih vključeva-nja novih in novih članov v izobraževalno dejavnost. Zelo razveseljivo . - i da so v »Svobodah« našli svoje proti samovoljnemu žaljenju de- torišče dela mnogi prosvetni delavci, lovnih ljudi ima pristaše v ogrom- učitelji, profesorji, inženirji in dni- ni večini delovnih ljudi, ki~se ne Nadvse pomembno. 'zalA 'D') I q1~ on Or\fl ffmhriapan a. r, 7 j _ i Stvo Zveze sklenilo dTa t i^p vihranj e in pohvalo vsem, ki s s v o j mi nesebičnim delom posredujejo svoje znanje Kino „Svoboda“ v Libojah pred težko odločitvijo Nedavno sem bral v s Delan- , gojih težko kupovati dobre filme, celo dolg, ne morejo kupovati »Hudo je, gospod, da današnji t ^ enotnosti« članek pod našlo- ki so mnogo dražji, obisk pa re- dragih dobrih filmov. fadje nimajo vere, niti smotra. ‘ P07? »Drugih problemov ni..I lativno Smoter, ki so si ga postavili za in ,k tcm\L cJ™ku zdim povedati večji. smisel svojega življenja, so mo- jneka! izkušenj iz našega drust-[di izbrisati, ker jih je ubila Ji- Den^fa. življenja. Itena in duhovna vsakdanjost j Nasa »Svoboda* ima danes čji. Men Oljenja Ljudje so postali moj- ilepo število sekcij, v katerih dela ' in ki ga bomo morali spričo vsc-st~! - - — - -- - skupin. Lahko -----’ - -- pa rečem, da I z nobeno sekcijo in niti skupino .tri vsakdanjih skrbi. Samo to tn skoraj nič več. Ta trenutek sei~.----, u.ui cm. latumcu, taizuj inuramu rn-i smejete, gospod. Odpuščam | Rimamo toliko iezav, kolikor jih I plačevati od honorarjev tako vi-. ker d.nhm vem. da ima in ’ imamo z našim kinom. i vanju, sai tovariši, ki dobivalo s ceno filma ni toliko \ In še o slabih filmih. Zakaj i jih sploh kupujemo? Dragi so in nim, da so tako visoke da- veliko deviznih dinarjev dajemo jatve velika krivica napram kinu, J zanje — in potem nam še škodu-so si ga kupili delavci sami jejo. Saj je vendar na svetu veliko držav, ki proizvajajo vsebin sko mnogo boljše filme kot si ga tega — zapreti. Nikakor ne morem razumeti, zakaj moramo PQm, ker dobro vem, da vsa ta CJa niste vedeli za ljudi. Zato bi “am hotel pripovedovati o njih -bjo, kot je golo in oskrunjeno Mihovo življenje ...« Kaj je treba še kakih moč-nejših dokazov, kot je ta uvod 2,1 to, da bi osvetlili Kovačičevo Malodušje. Meni zadošča uvod. zadošča še marsikomu. Ker pa ,e to uvod k literarnim delom, je tTeba tudi vedeti, da ga je pisa-telj napisal z določenim name’ n°rn,. Pisatelj je skušal bralca teozoriti, naj bo pri čitanju novel Pozoren zlasti na misli, povedane P uvodu. Zakaj bi sicer pisal LETOS JE BOLJE > , Sodbo o uspehih in pomanj-^Hvostih, o dobrih in slabih stra-kulturnega delovanja so v N°obodi« na Fali prepustili pre-‘balstvu. »Ljudje so vse leto ^kovali naše nastope, igre, po-ušali predavanja Ljudske uni-fr.Ze, si izposojali in brali knji-I • Zato naj še občani ocenijo Z1 povedo, kaj je obrodilo sadove kaj kaže zavreči in kako še N°dneje delati v bodoče.« Tako .° postavili aktivni člani z javnim odborom vred že na 'teetku nedavnega občnega zbo-a d Fali in še pribili: odgovor-I ost nosimo vsi; društvo ni le fsf aktivnih članov, marveč vseh klovnih ljudi. ,.Jn občani so ugotovili, da so [tete napakam delali bolje kot . Zadovoljni so bili z delom soo-eSa društva. Niso pa zadovoljni knjižnico. Knjižnice kljub bo-|a‘i izbiri dobrih in naprednih tejig ni dosegla svojega name-a' Brati bo treba in spet brati, z6 .k posamezniki, marveč vsi, ki teejo nekaj znati. To bo prva k® °Sa, ki jo v društvu odslej ne °do več zanemarj: ~ . Razen šte-j }mih prireditev, ki jih pripravijo za prihodnjo sezono, bodo i^iučili v društvo vso mladino j. še bolj obiskovali predavanja bjudske univerze. Vsi žele, da tudi Prizor iz filma »Državni sovražnik št. 1« Že dve leti imamo v Libojah »Kino Svoboda«. Zanj se moramo zahvaliti rudarjem in delavcem keramične industrije, ki so dali sredstva za novo dvorano in kinoprojektor iz viška plačnega sklada. V prvem letu je naš kino te honorarje za vestno delo v kinopodjetju, že plačujejo socialno zavarovanje o svojih podjetjih. Zdi se mi. da ne samo »Svobode«, ampak tudi in predvsem mnogi drugi odgovorni ljudje, gledajo mnogo boljše filme kot so ameriški, med katerimi je največ slabih (seveda pa ne mislim, da med njimi ni nobenega dobrega). Pri nas smo mnenja, da bi morala spregovoriti o tem tudi sindikalna vodstva in vodstva »Svobod« ter drugih družbenih organizacij, saj se tovariši, ki filme kupujejo, mnogokrat prav malo spoznajo na to vrsto kulture, morda le toliko kolikor jim o vsebini filma povedo kratki programi ali pojasnila komercialnih organov podjetij za razdeljevanje filmov. Vsekakor se pridružujem mislim članka »Drugih problemov ni...«, hotel pa sem le pojasnili še nekaj vzrokov, ki vplivajo na slab izbor filmov, in odkrito povedati, da so podeželska kino-podjetja zapostavljena in da ne morejo prenesti istih dajatev kot jih lahko kino-podjetja v Ljubljani, Celju in drugih mestih, kjer ostanejo vsi boljši filmi in k nam na podeželje sploh ne pridejo. Tak odnos do podeželja je popolnoma neumesten in škodljiv, saj moramo vzgajali socialističnega človeka povsod in ne le tam, kjer so že itak dani mnogi pogoji za kulturno življenje. Zalo naj bi kino še naprej ost.jl najbolj nazorni posredovalec kulture našemu delovnemu človeku in l izobraževalno in kulturno delo. Koliko uHalistiine meščanske družbe, ki jih prizadevanj je videti v tej smeri! Po- ----- ---------- ’ vsc0 je ^čutiti, da brez dobre knjižnice s čitalnico ni uspešnega izobraževalnega dela, da je brez lepih, kulturno opremljenih prostorov moč uspevati le zaradi izredno žilavega in požrtvovalnega dela članstva. Ob vseh teh naporih je še le preveč nerazumevanja s strani lokalnih činiteljev, ki večkrat ne vidijo pomembnosti prosvetne dejavnosti in jo zato materialno ne podprejo. Predsedstvo Zveze zato poziva vse lokalne činitelje, da uvidijo svojo zmoto in omogočijo razvoj knjižnic in gradnjo primernih kulturnih domov. Tisk in naše »Svobode« 7Ta/co na občnih zborih »Svobod* kot na seji predsedstva Zveze je bilo ponovno opozorjeno, da tisk, posebno dnevni, tedenski (centralni in lokalni) ne beleži in ne spremlja ijud-skoprosvetno dejavnost naših delavskih društev v zadostni meri. To je velika slabost naše publicistike, ki sicer prinaša razprave, ki so povprečnemu bralcu večkrat pretežke, docela pa pozablja na izredno pestro in široko prosvetno dejavnost, ki se odvija v delavskih in Ijudskoprosvet-nih društvih in ki je nadvse pomembna za kulturno rast delovnih ljudi. je prepovedovala in preganjala. Toda delavska društva in tudi »Svobode* so zopet in zopet združevala delavce na odru, v pevskih zborih, na izletih itd., da z različnimi načini prikrijejo vladajoči meščanski družbi svoj glavni namen: izobraževanje. Te tradicije ne smemo zavreči, temveč jo dalje razvijati; prav sedaj, ko imamo vse pogoje. Izobraževati slehernega, da bo sposoben upravljati in znal gospodariti nad sredstvi, ki so naša skupna last in v sožitju urejati vse, kar nam je skupnega, to je naloga »Svobod*. .7:ato ie predsedstvo sklenilo v najbližji bodočnosti sklicati vse vodje izobraževalnih sekcij in predavatelje na posvet o izobraževalnem, delu, in sicer za »Svobode* iz Zasavja, Štajerske, Koroške in Prekmurja v Celju, ostale pa v Ljubljani. Dobili smo svojo založbo Na tej seji je bil sprejet tudi sklep, da Cankarjeva založba pride pod okrilje Zveze »Svobod*. To je izredno pomemben sklep, kajti že doslej je Cankarjeva založba bila med najbolj delavskimi, nam najbližja, saj je izdala vrsto del delavskih vodite! jev in mnoga najboljša leposlovna dela Odlikujmo najboljše končno je predsedstvo odločilo. Odsotnost širšega obravnavanja in j naprednih pisateljev. Naloga Cankar-spremljanja ljudskoprosvetne dejav- ! 3eve založbe bo nadaljevati svojo bo-nosti v našem tisku ne prispeva h j P at o dejavnost in jo še razširiti in kritičnejšemu odnosu do kulturnega i približati delovnim ljudem. Naloga dogajanja pri nas. oblikovanja za I vseh naših društev pa bo, da posta-vesti v presoji, kaj je dobro in kaj nejo kot celota, agitator dobre knjige slabo. } in da ustanove živo poverjeništvo za Zato je predsedstvo osvojilo pred- j našo založbo, log, da v bližnji prihodnosti skliče. ! širšo tiskovno konferenco, kjer bo ob- j razložilo svoje stališče o kulturnih rubrikah našega tiska. Obenem bo pregledalo možnosti, da hi v enem rh, V* J,* Vreaseasivo omočilo, izmed centralnih dnevnikov enkrat. i P°*ebna priznanja m odh- tedensko izhajala posebna priloga ,,°Jn“3°HVrb°li zaslužnim prosvetnim .Svobode. delavcem. Tako je prav. Saj so med j nami mnogi skriti prosvetni delavci, t I v • k i leta in desetletja ves svoj prosti Izobraževanje čas, včasih pod težkimi pogoji, po- , I svečajo izobrazbi in kulturi delovnih Medtem ko se veselimo napredka ljudi. Ne samo to. Predsedstvo bo pri-na vseh področjih društveno kulturno ] pravilo predlog, da odlikuje najboljše umetniškega udejstvovanja, pa ne ; ljudskoprosvetne delavce tudi Ljudska smemo biti zadovoljni z izobraše.val- skupščina LRS. Z RAZSTAVE KOROŠKIH MOJSTROV Kulturno sožitje ni na vseeno kdo razstavlja Vrsti umetnostnih razstav, ki smo tako pa je tudi inozemstvo spoznalo si jih imeli priliko ogledati v Ljub- slovensko likovno umetnost in ji iz-Ijani, se je pridružila v Moderni ga- reklo priznanje. Saj so dela Mihe Materiji razstava tridesetih koroških sli- leša in Rilca Debenjaka vključena v karjev-grufikov, ki razstavljajo sto j svetovno zbirko litografij. Na letoš-devetindvajset svojih del. V istem nji biennali pa je dobil poleg Mi-času razstavljajo sodobni slovenski. 1 heliča visoko priznanje eden naših grafiki, starejši in mlajši, na Ko- najmlajših grafikov, Marjan Pogač-I roškem svoja najboljša dela. nik. Da uživa Božidar Jakac velik V zadnjem času. zlasti po letu ugled tudi izven naših meja, ni po-1948, se je na razstavah v Ljubljani trebno posebej poudariti, zvrstilo že mnogo starejših in so- Zakaj medsebojno izmenjavanje dobnih mojstrov vsega sveta. Prav kulturnih stvaritev med katere sodijo tudi likovne umetnine? Zaradi vrtel dokaj dobre filme in tudi \na ki’30~podietJa’ kot ”a na?aci j temu primerno naj bi se uredile obisk je bil še kar dober. Nikdar | Prldobitne ustanove. 1 en denar-! obveznosti, ki jih ima kino-pod- j tega, 1 daje f 'nn ker širi kulturno pobude za boljše obzorje in umetniško nih težav kino-podjetij ne kaže jetje do skupnosti, kakor tudi po-zapostavljati, saj podjetja, ki j litika kupovanja in razdeljepa-prazno ^1 - - -J- - imajo blagajno, ali pa nja filmov. Lu-Bo Premalo delavcev ni zašel o denarno zagato čeprav je imel le tri predstave na teden in ni dobival nobenih podpor ali subvencij. V letošnjem letu pa je zašel kino v resne težave. Začeli so deževati razni računi, ki jih prej ni bilo. To se dogaja pač zato, ker so spravili osa kino-podjetja Na nedavnem, drugem občnem in bo pri oseh vzbudilo zanima-v en koš — kot pridobitna pod- -zboru »Svobode« o Laškem so nje za kulturno prosvetno delo. jetja. I člani med drugim ugotovili, da Mešani, ženski in mladinski Naš kino ima v letošnjem letu i je v njihovem društvu še premalo pevski zbor so letos nastopali kar 178.458 dinarjev izgube in sicer I delavcev. Kako pritegniti delavce 40-krat in se s tem uvrstili med zato, ker so nekatere dajatve po j posameznih podjetij, med ostalih najdelaonejše sekcije društva. Tu-našem mišljenju neupravičene. ’ 190 članov? Sklenili so, da bodo dl igralska skupina je privabila Tako smo, na primer, plačali njihove sekcije, predvsem igral- -• -i. - j, j— .-i. skupine, pevski zbori in ša- histi začeli obiskovati posamezne tovarne in podjetja ter jim o njihovih sindikalnih dvoranah prirejati igre, pevske nastope in $a- vstvarjanje Sleherna umetnina namreč odraža posebnost dežele, značaj njenega ljudstva in seveda tudi umetnikovo osebnost. 7,ato je umetnost raznih narodov tako raznolika in zanimiva. Hkrati s tem, da mednarodne likovne razstave kulturno zbližujejo ljudi, pripomorejo tudi k zbližanju in razumevanju med narodi Zato toplo pozdravljamo razstavo koroških grafikovi Prihodnje leto bo v Beogradu svetovni kongres slavistov Na svetovni kongres slavistov, ki bo oktobra leta 1955 o Beogradu, bodo prišli slavisti vsega sveta. Prvič po resoluciji Inform- biroja bodo prišli tudi slavisti iz ! Vendar pa ob tej priliki ne nm-vzhodnih držav in bo menda iz , remo mimo nečesa, zlasti ker vemo, Sovjetske zveze prišlo 20 dele ga- ,la HTe današnja Avstrija napredno tov, ki jih bo vodil znani filolog 8 AvA tZuAflt V inogradoi\ veškega gorja. Med koroškimi raz- stavljenimi grafikami je namreč več listov Lobisserja, ki ga koroško ljudstvo pozna v prvi vrsti kot zagrrze-s nega nacista in sovražnika Slaven-| cev, manj pa kot kvalitetnega umet-je_ nika. (Svoje politično prepričanje je Priljubljena ustanova Jeseniški kovinarji, zlasti pa 408.812 dinarjev raznih dajatev in od tega samo za socialno zavarovanje od honorarjev 105.281 dinarjev. Dalje smo plačali 51.554 dinarjev obresti na osnovna sredstva, 55.849 dinarjev davka okra- k* tudi na prihodnjem občnem 1 ju Jbrez davka pri nakupu vstop- hooske turnirje. L o bo po njiho-iboru lahko ugotovili: letos smo\nic), 166.000 dinarjev za amorti- vem mnenju najuspešnejši način . r’** laiuzu ugotovili: emli bolje kot lani. med letom precej gledalcev. Ponos društva je knjižnica, o kateri imajo 4000 knjig in jo je letos obiskalo 5980 bralcev. Razveseljivo je, da so prebirali knjige najbolj mladi ljudje, ki so pridno obiskovali predavanja ljudske univerze in ji tako omogočili, da je program poučnih m zanimivih seniška mladina, rada obiskuje jav- '■ Uvljeujem, ™>‘3> Nit,,]”! 1*1 I,, ,. I — »•»> ,1 7,4.-,..11 — J ; i. .... ... . . — razbrati tudi iz Čitalnico, ki je ena izmed Števil- njegovih spominov, izšlih v posebni nih sekcij jeseniške »Svobode*. | knjigi). V Čitalnici imajo bralci na raz-'. Sicer je res, da bi to opozorilo koristilo vec pred otvoritvijo razstave kakor sedaj. Toda obiskovalci pač polaga dnevne časnike, razne ted- nike in strokovne revije. Čitalnico nismo prej vedeli kaj več o tej raz-(;motno podpira ves železarski ko- ^avi, kakor da si bomo lahko ogle- lektiv ter tovarniška sindikalna 1 zacijo itd. Seveda je o takih po- zbliževanja delavcev z društvom predavanj v celoti izvedla, dali grafike koroških mojstrov. Zato I>o bi kazalo, da bi se v bodoče organi-d Vinica. Vse kaže, da bodo prostori zatorji podobnih razstav ognili ljudi kmalu pretesni in jih bo treba raz- Loblsserjevega kova, ki žalijo'nacio-i nama čustva naših ljudi. Strdi. Ni j. K JI I SE DOGAJA V SOVJETSKI ZVEZI BOJ BIROKRACIJI »Velikanska« državna administracija. — Uslužbence bodo poslali na produktivno delo. — Škodljiva praksa direktiv, referatov, podpisov in resolucij, — »Popravimo stare napake!« — Posebne nagrade premeščenim uslužbencem. IZ FRANCIJE Strojevodje in kurjači so stavkali V začetku tega tedna so stavkali francoski strojevodje in kurjači, ki so | člani Avtonomne federacije sindikatov. Zahtevali so, naj jim delodajalci povečajo plače, ki so v primerjavi / drugimi plačami precej nizke. Stavka je trajala dva dni in še ne vemo, kako se bo končala. industriji. Prav toliko bodo dobili še Moskovski radio je sporočil, kot pra- jih, ki morajo voditi tako administra-, ^st*’ k* jih bodo poslali v Sibirijo, — -----— j. j. u: ---1. veiiko to- Kazahstan ali na Visoki sever. Tudi tisti, ki bodo morali v šolo, da bi se česa spuščati usluž- izučili, bodo dobili po trimesečno plačo drugega. Vsak v višini dosedanjih mesečnih prejemkov, fužbenec, V Sovjetski zvezi resno lotili. IZ SVOBODOLJUBNEGA TUNISA Ob obletnici mučeniške smrti delavskega voditelja Francoske kolonialne oblasti v Tunisu so prepovedale demonstracije, ki jih je hotela organizirati Generalna zveza tu-v proizvodnjo,« je govoril moskovski niških delavcev ob obletnici mučeniške radio. Uslužbencem, ki bodo šli delat, smrti pokojnega tunizijskega sindikal-bodo izplačali posebne nagrade za čas nega prvaka, Ferhata Hašeda. Po tej premestitve. Trimesečno plačo bo dobil prepovedi so sindikalne organizacije tisti, ki se bo moral še česa izučiti v sklenile, da bodo na delavskih zboro- vi angleška agencija Rcuther, da se v Sovjetski zvezi začenja velika kampanja proti birokraciji v »velikanskem« državnem aparatu in sploh v administraciji. V mnogih ministrstvih in uradih se je razvila škodljiva birokratska praksa, da so namesto neposrednega dela z ljudmi pošiljali direktive, sestavljali referate, predpise in sprejemali resolucije. Bilo je vse preveč sektorjev, oddelkov in uradov, ki so opravljali isto delo, zlasti v preskrbi. To se opaža ne le v administraciji, marveč celo v majhnih podjet- cijo, da bi zadostovala varno. »Nič več se ne sme prep bence zdrav iz enega urada in za delo sposoben uslužbenec, administraciji ni potreben, naj gre torej stvari BURMANSKI PREDSEDNIK VLADE NA KITAJSKEM Dobri prijalelp Prisrčen sprejem predsednika burmanske vlade U Nuja v Pekingu. — Izrazi hvaležnosti Burme za pomoč v borbi proti kuomintan-govcem v Burmi in za sklenitev trgovinske pogodbe. negotovostjo. Toda spoznali so, da je Kitajska prijateljska dr" l ! Y‘ vanjih počastile kojnika. spomin organ vskih velikega OB VOJAŠKI POGODBI MED AMERIKO IN FORMOZO Škodljiva poteza Vojaška pogodba med Washingtonom in Formozo je zaostrila tako napete odnose v Aziji. — Amerika bo zgubila ves svoj ugje“ če ne bo v kratkem spremenila svoje nestrpne azijske politik6. Minuli Četrtek države podpisale Združene ameriške pogodbo o vojaškem >g°' sodelovanju in medsebojni pomoči s p^rci- po- slulim formoškim diktatorjem Čang Sekom. Ta pogodba naj bi bila le člen Te dni se burmanski predsednik vlade U Nu mudi na Kitajskem. V zdravici na banketu, ki ga je priredil kitajski ministrski predsednik Cu En Laj je U Nu izjavil, da je nadvse zadovoljen s prisrčnim sprejemom, ki ga je doživel na Kitajskem. Dejal je, da so Ču En Laja v Burmi pričakovali s precejšnjo j tolpam da bi a. '' “H Bivšo italijansko kolonijo Somalijo je OZN zaupala v skrbništvo Italiji. Kaj čudno srečanje lepo zlikanih otrok italijanskih kolonizatorjev in somalijskih otrok! Takih prizorov somalijski otroci ne bodo pozabili. KRITIKA KOMINFORMOVSKIH NOVINARJEV REfiS JEZIK Sekretar partije Etienne Fajon kritizira novinarje »Humanite«. — Naklada »Humanite« padla od 571.000 na 121.000. — Ofenziva proti navadam komunistov, da čitajo buržujske časopise. »Naš novinarski jezik je zelo reven,« je kritiziral sekretar francoske komunistične stranke Fajon novinarje »Humaniteja«. Pravi, da jih je obsedel nek strah in se zato poslužujejo samo jezika in izrazov iz uradnih partijskih dokumentov. Fajon (izg. Fažon) pa ni povedal, da njihovi novinarji pišejo tako zato, ker ne sme nihče misliti po svoje tudi v okviru partijske linije. | Istočasno je Fajon povedal, da tiskajo danes »Humanite« le v 121.000 iz-j vodih, medtem ko so ga prva leta po j vojni tiskali že v 571.000 izvodih. I Centralni komite naznanja v posebni resoluciji, da bo začel veliko ofenzivo na navade komunistov, ki rajši čitajo meščanske liste kot partijske. Zakaj je tako, je povedal pa partij Fajon ržava, ki spoštuje male narode, da ni prišel v Burmo kot predsednik tuje sile, marveč kot predsednik bratske dežele. Posebej se je zahvalil za pomoč Kitajske Burmi v boju proti kuomitanškim -- ki še ropajo po Burmi in dejal, >e tok dogodkov lahko močno obrnil brez te pomoči in bi se Burma lahko spremenila v drugo Korejo. Zlasti ceni kitajsko razumevanje, ki so ga pokazali s podpisom trgovske pogodbe, ko so odkupili od Burme 150.000 ton riža, kar smatrajo za dokaz prijateljstva. Ob koncu je še poudaril, da sta bili med Kitajsko in Burmo v vsej zgodovini le dve vojni in še to takrat, ko so bili na Kitajskem tuji zavojevalci. Vsa vprašanja rešujejo danes v duhu prijateljstva, kar predstavlja veliko silo za zagotovitev miru v svetu, je dejal U Nu. Z NOVE ZELANDIJE LABURISTI PRIDOBIVAJO Na zadnjih volitvah diji so dobil Novi Zelan- ; laburisti osem mandatov več kot leta 1951. Sedaj imajo v parlamentu 38 mest, nacionalna stranka pa 42. Hanoj je svoboden! Kolikšna radost prebivalcev in borcev Ho Minhove osvobodilne armade, ko so vkorakali v mesto! v verigi pogodb, ki so jih v zadajaj času sklenili ameriški diplomatje z ? j katerimi azijskimi državami, pa velesilami, ki imajo v Aziji svoje terese. Še najbolj pa je podobna med južnokorejskim reakcionarnim st8 cem. Sing Man Rijem in Washington^ ki je vzbudil številne ugovore in Pf(r teste. .j« Formoško-ameriški pakt je prilil o1'. na ogenj, ki že nekaj let divja na je.fl delu sveta. Kitajci se Formozi noče! odpovedati in trde, da jo bodo v kr8 kem osvobodili, ameriški diplomatski jj vojaški velmožje pa hočejo obdrz8j Formozo kot važno strateško točko, bi jo lahko izkoristili kot odskočno d sko za morebitni napad na kitajsko c. lino. Med Formozo in Kitajsko pa diy vojna, ki terja velike človeške in ni8,(. rialne žrtve in ki koristi le reakcion8’ I nim načrtom nekaterih ameriških zadnjaških krogov. . I Po ameriških parlamentarnih volitv'8^ ki so prinesle zmago demokratom, so ! Washingtonu začeli govoriti o nujno Pl( j trebni spremembi ameriške politike Aziji. Mnogi vidni ameriški državniki ' j politiki so že zahtevali naj AmerJ^ ‘spremeni svoj nestrpni odnos do h tajske in naj prizna to veliko dežel": Toda kot kaže, bo preteklo še vode, preden bo Wasnington da mu podpiranje reakcionarn ---—* *kode kv»«. .»v.. dosedanje azij*5* po vse^ svetu. AZIJSKI SOCIALISTI ZAHTEVAJ0 KONČAJTE SPORI Azijska socialistična konferenca. je zasedala ob koncu novembra v kiju, je sprejela spomenico, v kater' zahteva, naj Organizacija združenih rodov konča spor med Vzhodom in ^ hodom okrog sprejema novih člano* OZN. Azijska socialistična konferenc* predlaga, naj sprejmejo v OZN države, ki to žele. Predsednik konference generalni ^ kretar burmanske socialistične stranjo U Ba Šve je dejal novinarjem, da azU' ski socialisti to »energično priporočaj0* saj bi to pomenilo prispevek k zmanj' šanju napetosti v svetu. »C II-J | režimov prinaša več škode kot korj^ j in da je zavoljo svoje dosedanj . politike izgubil veliKo ugleda PO OBČINSKIH VOLITVAH V ZAHODNEM BERLINU Socialistični Berlin Na nedeljskih občinskih volitvah v Zahodnem Berlinu so dobili socialdemokrati 64 mandatov, klerikalci 44 in svobodni demokrati 19 mandatov. aupanje V nedeljo so bile v Berlinu volitve poslancev zahodnoberlinskega mestnega sveta. Zmagali so socialdemokrati, ki bodo imeli v novem občinskem svetu nad polovico poslancev. To *so bile že tretje volitve v Zahodnem Berlinu. Leta 1948, prve dni znane blokade, ki so jo proglasile sovjetske oblasti, so zahodnoberlinski volivci prvič volili. Tedaj ie dobila večino socialdemokratska stranka. Na drugih občinskih volitvah, 1950. leta, je zmagala vladna koalicija Adenauerjevih krščanskih demokratov in svobodnih demokratov. Pri tretjih, nedeljskih volitvah, pa so volivci izkazali zaui socialdemokratski stranki. Vpisanih je bilo 1,694.000 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 1,534.000. Za socialdemokrate ie glasovalo 44*/e volivcev, za krščanske demokrate 30*/«, za svobodno demokratsko stranko pa 12 #/o. Socialdemokratje bodo imeli 64 sedežev, klerikalci 44 in svobodni demokrati 19. Na letošnjih volitvah je prvič nastopila tudi Enotna socialistična stranka iz Vzhodnega Berlina, ki je dobila le 2,7 •/• glasov. Nemška stranka, ki je tudi prvič nastopila in ki je znana kot pristaš nadaljevanja nacističnih tradicij, pa ie dobila slabih 5#/b glasov. Ker pa volilni zakon onemogoča strankam, ki dobe manj kot 5#/# glasov, da sodelujejo v parlamentih, sta ostali Enotna socia- listična in datov. Nemška stranka brez man- Reuter. Obenem pa je zmaga zahodno-berlinskih socialdemokratov slabo znamenje za Adenauerjevo vladno koalicijo, ki se je zelo prizadevala, da bi prebivalci Berlina, naravne nemške prestolnice, potrdili njeno politiko. Prav gotovo bo socialistični Berlin krepko pod- Ta volilni izid je najboljše potrdilo nrl napore zahodnonemških socialdemo-politike nekdanje socialdemokratske Kratov za mirno združitev obeh delov mestne občine, ki jo je vodil znani socialdemokratski župan, pokojni Ernest atov Nemčije v enotno, napredno in demokratično državo. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za. Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305. 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Me- FRANCOSKI SOCIALISTI IN MENDES-FRANCE ZADREGA SOCIALISTOM Tri resolucije na kongresu socialistične stranke. — Za sodelovanje v vladi pod določenimi pogoji. — Socialisti izgubljajo pristaše, Mendes-France jih pa pridobiva Bili so ljudje, ki so mislili, da šne pogoje neki so postavili socialisti, bodo francoski sociaflisti z velikim saj je znano, da nimajo pravzaprav navdušenjem sprejeli predlog mini- j nobenega programa kljub temu, strskega predsednika Mendesa-Fran- i da so vsakemu pripravljeni z viška cea, naj stopijo v njegovo vlado. - Ljubljani 601-305. 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vrača sečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna posamezna številka 10 din. Toda zgodilo se je natanko tako kot pred dvema letoma. Takrat bi se moral socialistični kongres odločiti, ali naj socialisti stopijo v Pinavevo vlado in so se pojavile tri resolucije: za, proti in neodločen ne. Tudi tokrat je kongres glasoval o treh resolucijah in sicer za, proti in za s pogoji. Največ glasov je dobila Usta resolucija, ki pravi, da so socialisti za sodelovanje v vladi M en d esa-Fr aneea, le pod določenimi pogoji. Mendes France je za to. kar pravijo, da imajo socialisti na programu. Le rok si noče vezati, češ da so to stvari, ki se jih naenkrat ne da doseči. Prav te tri resolucije pa kažejo, 480 din: kakšne so razmere v francoski socia- Alžiru, ko s silo duši upor, m lietični stranki. Mnogi se čudijo, kak- zročajo marsikatero hudo uro. reči, da so oni najbolj marksistična stranka na Zahodu, če ne sploh edina stranka, ki se dosledno drži marksizma. Te tri resolucije kažejo, da si niti v programu niti v taktiki niso edini. Seveda se to odraža tudi na razpoloženje članstva, saj bodo začeli razmišljati, zakaj so pravzaprav člani take socialistične stranke, ki vodi tako neodločno politiko (na primer do nemške oborožitve). Takšna socialistična stranka seveda ne more veliko pomeniti in tudi ne pomeni dosti. Istočasno je pa Mendčs-France zelo dejaven in vedno bolj priljubljen. Obiskuje tudi manj važne prireditve na podeželju in govori o svojih načrtih ter pridobiva ljudi. Dogodki v ko s silo duši upor, mu pov- V Keniji plamti osvobodilni kljub večkratnim poročilom a11 gleških kolonialnih oblasti, da ^ odpor gibanja Mau-Mau strt. ^ sliki del množice, 24.000 Keniji’ ki čakajo na zaslišanje tudi P° več mesecev. OKNO V SVET SLOVENSKO DELAVSKO GIBANJE IN PROCES PROTI »KRVAVCEM« Ob sedemdesetletnici Železnikarjevega procesa Napredujoče delavsko gibanje je vzbujalo že v pričetku osemdesetih let preteklega stoletja po vseh evropskih državah strah vladajočih reakcionarnih režimov. Na Dunaju so n. pr. priredili že v juliju 1870 velik veleizdajniški proces proti tedanjim delavskim voditeljem Hein-richu Ober\vinderju. Andreju Sheuu. Johannu Mostu, Johannu Pabstu in drugim. Prav tako so tedaj razpustili dunajsko delavsko izobraževalno društvo in več strokovnih društev. Ti ukrepi pa so delavce samo vzpodbudili. Že 13. nov. 1870 se je vršil ustanovni zbor novega delavskega izobraževalnega društva na Dunaju, ki se ga je udeležilo 2000 oseb in je bil mogočen odgovor na trikratno zavrnitev odobritve ustanovitve tega društva. V febr. 1871 je Hohen\vartovo ministrstvo udeležence gornjega veleizdaj niškega procesa pomilostilo. Vendar je bilo vse delovanje socialnodernokratičnih organizatorjev in društev strogo nadzirano. Tedaj pa se je uveljavila — dasi za kratek čas — pariška komuna, ki je zadala meščanstvu prav mnogo strahu Kapitalistično časopisje je pisalo o raznih izmišljenih grozodejstvih in strahotah pariške komune i-n socializem je tako oostal meščanom sumljiv in strašen To razpoloženje so porabile vlade vseh nazadnjaških držav za nadvse nasilno preganjanje delavstva in njegovih voditeljev. V Nemčiji so uprizorili lipski veleizdajniški pro- ces, Avgust Bebed in Wilhelm Lieb-knecht sta morala v zapor, delavske organizacije pa so razpustili. Tudi avstrijska vlada ni zaostajala, dasi je bilo preganjanje pod liberalnima ministrstvoma Hohenwarta in Auersperga omiljeno. Kmalu pa je nastal med delavci samimi razkol, ločili so se na radikalne in zmerne in vodili so hude frakoijske boje. Po berlinskem kongresu ter okupaciji Bosne in Hercegovine in po nadomestitvi liberalnih režimov s katoliško-konservativnimi, pa se je pričelo novo preganjanje delavskega razreda, zlasti še, ker so postali radikalni oziroma anarhisti pod vodstvom Mosta in Peukerta zelo aktivni. 30. jan. 1884 je bil celo sprejet proti delavskemu gibanju poseben izjemen zakon. Socialistične delavce so sprva preganjali predvsem zaradi širjenja socialističnega tiska, tako Mostove anarhistične »Freiheit«, ki je izhajala v New Yorku, Peukertovega lista »Zukunft«, glasila zmernih »Wahrheit« in drugih. Razni letaki so bili prav tako povod za preganjanja. Tudi v naših krajih preganjanja niso izostala. Slovenci so bili udeleženi v raznih procesih. Tako je bil že v jan. 1884 v Gradcu proces proti 23 »anarhistom« Med obtoženimi sta bila tudi dva Slovenca in sicer Karl Hubmayer iz Ljubljane in Miha Kovač iz Konjic. Obtoženi so bili, da so hoteli izvršiti atentat na »presvetlega cesar- ja«. Kljub bombastični obtožbi so bili vsi obtoženci po 13-dnevni razpravi oproščeni obtožb© hudodelstev veleizdaje in poskušenega atentata. Deset obtožencev pa je bilo zaradi motenja javnega reda obsojenih na zapprne kazni od 13 mesecev do treh let. Ostali so bili oproščeni, med njimi tudi oba Slovenca. Tudi v Zagrebu so imeli v maju 1884 proces proti »anarhistom«. Očitali so jim zveze z inozemskimi anarhisti, naročanje in širjenje listov kakor »Freiheit«, »Der Rebell«, raznih letakov kakor »Bračo rad-uici« itd. Od štirih obtožencev stf. bila le dva oproščena, V. Hiža je dobili šest let, Franc Sernec (verjetno Slovenec) pa pet let. V Varaždinu so aretirali Franca Kešeta, rojenega v Ljubljani, ker so našli pri njem zabavljice na novodobno državo. Poslali so ga po od gonu domov. Tudi ljubljanski branilci starega reda niso zaostali. Že 20. aprila 1884 so zaprli Čevljarja Ferdinanda Tumo in krojača Franceta Železnikarja, ki sta bila — kakor pravi poročilo — že dolgo časa na sumu, da sta v zvezi s socialisti in anarhisti, ki so se pojavili po Peuker-tovem obisku tudi v Ljubljani. Pri Tumi, ki ga je ovadil vajenec, so našli v neki stari peči v drvarnici skrito večje število socialističnih tiskovin. — 8. junija 1884 so bili povabljeni k preiskovalnemu sodniku še Franc Šturm, krojač in najemnik gostilne »Pri metliškem vinu«; krojaški pomočnik Fran Dek-vaj, čevljarska pomočnika Viktor Honigmann in »lože Breskvar ter knjigovez pri Kleinmayer-Bamber-gu in bivši načelnik Delavskega izobraževalnega društva Edvard Kriegl. Na naslov Breskvarjeve že- ne so leta 1883 prišli iz Benetk v košari z grozdjem skriti anarhistični letaki v slovenskem jeziku. Preiskovalni sodnik jim je povedat, da so obtoženi veleizdaje in jim prebral zaporno povelje. Pridržali so jih v zaporih na Žabjeku, kjer sta ž© bila Tuma in Železnikar. — 11. julija so v Šentvidu zaprli še mizarskega pomočnika Franca. Eržena. Obtožbo proti »anarhistom« — kakor so jih sprva imenovali v Ljubljani (.šele pozneje so jim nadeli ime >krvavci»), je pripravljal neizprosni in nepriljubljeni namestnik državnega pravdnika Pajk, ki je bil 20. avg. 1884 pop. ob 3. uri celo napaden s kamenjem in kosi opeke, ko je Šel na sodišče. 25. avgusta so zaprli v Linzu v Gradcu oproščenega Karla Hubma-yerja, češ da je bil v zveži z Železnikarjem, toda že 15. sept so ga izpustili skupno z Breskvarjem, Hbnigmannom, Dekvalom in Erženom. Zaprli pa so še čevljarskega pomočnika Frana Dhiija, ki je bil rojen na Ogrskem. Dasi je bila obtožnica sestavljena v Ljubljani, je bila za sojenje določena sodnija v Celovcu, proti čemur tudi ni pomagal priziv obtožencev. »Krvavce«: Železnikarja Šturma. Tumo, Kriegla in Dhiija so prepeljali v Celovec v času od 20. do 25. nov., nklenjene, vsakega z drugim vlakom. Razprava v Celovcu se je pričela 6. decembra 1884 — torej pred 70 leti. Na listi porotnikov, med katerimi so jih izžrebali 12, je bilo 16 graščakov in veleposestnikov, med izžrebanimi pa so bili vsi trdi Nemci, od katerih nobeden ni razumel besedice slovenski. Železnikar, Tuma, Šturm in Kriegl so bili obtoženi, da so v govorih v ljubljanskem delavskem izobraževalnem društvu trdili, da se po zakoniti poti za delavce ne da nič doseči in da je pomoč možua le. če se razruši tedanji red, Zato je treba podpirati anarhistično stranko. S tem so zagrešili hudodelstvo veleizdaje Železnikar in Tuma pa sta zagrešila veleizdajo tudi s širjenjem tiskovine »Ein Mahnruf an das Volk« (Opomin ljudstvu). Železnikar pa tudi hudodelstvo motenja javnega miru, ker jo odobraval umor ruskega carja Aleksandra II., Dhiija pa so obtožili veleizdaje in žaljenja avstrijskega cesarja ter prestopka motenja javnega miru, ker je širil tiskovino »An das arbeitende Volk« (Delovnemu ljudstvu). V vzrokih za obtožbo je mnogo govora o delovanju Delavskega izobraževalnega društva od 1871 dalje, ko je bil v Ljubljani Johann Most. Razprava je trajala šest dni in zaslišanih je bilo 40 prič. Zasliševanje obtožencev in prič je zanimiv prikaz tedanjega stanja v delavskem gibanju v Ljubljani. Obtoženci so obtožbo zanikali, Kriegl pa je celo izjavil, da je obtožba podla laž in obrekovanje. Vse priče so bile vprašane o razmerah v delavskem izobraževalnem društvu; o prepovedanih časnikih in tiskovinah; o listu »Ljudski glas«, ki ga je hotel Železnikar pridobiti za socialistično gibanje in je bilo o tem listu sploh precej govora: o oduo-sih obtožencev med seboj in napram ostalim delavcem itd. Sodnik se je tudi zelo zanimal za delovanje de lavskega agitatorja Jakoba Weitza. ki je imel sestanek z delavci v Šentvidu. Veliko so govorili tudi o narodnostnih sporih med nemškimi in slovenskimi delavci v Delavskem izobraževalnem društvu. Obtoženci in zagovorniki so hoteli s tem vse spore v društvu označiti za narodnostne, da bi tako odvzeli obtožnici ost anarhizma, radikalizma in pre-vratništva, kar so bili mijhujši bav-bavi tedanjega režima "• boju proti delavskemu razredu. Po govorih državnega pravdnika in zagovornikov so se porotniki posvetovali dve uri o postavljenih vprašanjih ter so pri Železnikarju z 9 proti 3 glasovom potrdili vprašanji krivde zaradi odobravanja umora ruskega carja in zaradi razširjanja prepovedanih tiskovin. Vse ostalo so zanikali. Zaradi tega je bil obsojen France Železnikar na 8 let ječe. ki mu je bila pozneje povečana colo na 10 let, vsi ostali obtoženci pa vso bili oproščeni, česar tudi pritožba državnega pravdnika ni spremenila Celovški proces proti »krvav-cem« je imel namen zastrašiti skv vensko delavstvo. To je za nekaj let uspelo. Železnikarja so odpeljali v prostulo kaznilnico Suben ob Donavi, Tuma in Sturm sta se gibanju odtujila, Edvard Kriegl je odpotoval v Ameriko, v Chicago (tja je šel tudi agilni krznar Miha Keber), le Dhii je poleg Železnikarja, ko je prišel iz ječe, delal še v gibanju. V gibanju pa sta ostala samo še Ludvik Zadnik in Anton Grablovic, ki so se jima pozneje pridružili Kordelič. Brozovič in drugi mlajši, dokler ni po hain-feidekem združitvenem kongresu avstrijske socialne demokracije, delavsko gibanje v Avstriji ponovno pričelo rasti. Doba Železnikarjevega procesa j je važno obdobje v zgodovini sloj venskega socialističnega gibanja, ki zasluži, da se ga ob sedemdesetletnici toplo spomnimo. Cvetko A. Kristan