239. štev.
V Ljubljani, sreda 6. oktobra 1920. PožtaiQa p,a{ana»8»tovw. jjj jejQ>
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto ... K 240-— >«1 leta . . „ 120--
letn leta . ,
M ffiCSCC . .
60-
20-
Za inozemstvo:
cel« leto	.	K 400--
pol Seta.	.	„	200 —
četrt teta . . .. „ 100 — ia dicccc	„	35-—
1
lioij»lna
Za Ameriko:
celoletno .	.	8 dolar,
polletno .	.	.	4.dolarje
četrtletno.	.	.	2 dolarje
Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
e
Oglasi se zaračunajo po ‘ -«m orosiorn in sicer
ca
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.	"	.SSS	-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. tu. _ vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj s v. Rokopisi se ne vračajo.
Ljubi
‘jHUa.
Plebiscit v coni B 31. oktobra.
Celovec. 5. okt. (Izvirno ooroč.) Glavna plebiscitna komisija te imela danes dopoldne seio. ki te traiala dve uri. Udeleženci prlnoveduieio. da le bila zelo burna ker so Italilani zahteval!. nai komi sila podore nemški nrcdln? o zasedbi cone A do švicarskih četah.
Komisiin ie italiianskn zahtevo odklonila.
Nadalie se ie pečala komisiia z vnrašauiem plebiscita v coni B. Čla-
ni komisiie so uv«rienl da se bo Izrekla cena A za lueosIavUo in da se bo moral zato v smislu mirovne do-eodbe vršiti plebiscit tudi v coni B. Zato ie komisiia kllub protestu itali-Tanskeva in nemškega zastopnika sklenila da se bo vršilo vlasovante v coni B v nedelio dne 31. oktobra.
Skleo plebiscitne komisiie ie vplival naravnost porazno na celovške Nemce. Vsi so pooarient m obupani. Ker vidite. da nimaio prav nobene nade več.
Antanta ie odklonila zasedbo cone A.
Dunai. 5. oktobra. (Izvirno poroč.) Glasilo zunanjega ministrstva »Po-iTscbc Korresnnndenz« Javila. da ie roslanlška konferenca v Parizu odklonila avstriiskl pretilo?, nai zase-'telo cono A zavczidše čete. Vprašani? zasedbe po nevtralnih četah še ni rešeno, ni na unania. da bi izpadlo
za Avstrilo. Zato ie dunaiska vlada naročila svetemu zastopniku v Parizu. nat še enkrat mimo orosi za zasedbo, ker si drugače Nemci ne bodo uoa!i glasovati. (Nai pa doma ostaneio. sa1 na Izidu tako ne more-lo ničesar spremeniti! Ured.)
Obupani Avstrijci.
Duna], S. oktobra. (Izvirno poročilo.) Dunajsko časopisje se bavl zadnje dni Iz-ključno s koroškim plebiscitom. Vsi listi so polni laži o Jugoslovanskem terorju, obenem pa pišejo cele bajke o jugoslovanskih vojaških pripravah. Baje stoje na Jesenicah In pri Dravogradu celi polki, pripravljeni *a pohod na Koroško. Listi Izražajo boja-
zen, da general Maister ne bo zasedel samo cono A, ampak tndl celo cono B a Celovcem vred. (S. zna zgoditi, če bodo poskušali Nemci Izzivati nemire in Izgrede! Ured.) Zato rotijo antanto, na) s« usmili uboglb koroških Nemcev In le zadnji hip zasedo cono A po nevtralnih četah.
Jadranska pogajanja bodo v Benetkah.
IDU Pariz. 5. okt. Jugoslovanski poslanik v'Rimu le izlavil. da se bodo pn?aiania med Jucroslayiio in Radio n todrnnskenj vnrašanlu pričela iS. t. m. v Benetkah.
I.DU Zagreb. 5. okt. »Novosti« favllaio iz Beograda. da ie bila za včeral določena seia ministrskega sveta, na kateri bi se bilo imelo razpravljati izkllučno samo o Jadranskem vprašanim Seia Da se ie odgo-dila ker so nastopile razne ovire, in tako ministrski svet še ni končno-veltevno sklepal o direktivah našim delegatom za ooeraiania z Italijo. Nckai dni že razpravlla vlada o sdo-menici Andrlie Radoviča. Zelo ver-
jetno le, da bosta šla k Dovalamem z dr. Trum bičem tudp ministrski" predsednik dr. Vesnič in Andriia Radovič. Kraia poeaiant vlada še he priobči. Zdi se. da bo naša vlada pristala na to. da se Dovaiania vrše v Benetkah. Z merodamih strani do-znavaio da bomo dosegli sporazum z Italilo natoozneie do druge polovice tega meseca, ker bodo oovaiania traiala samo nekai dni.
I.DU Zagreb. 5. okt. »Riicč« lav-lia iz Beograda; Italijanska vlada zavlačuie novatenia. ker želi počakati rezultatov plebiscita na Koroškem. Od rezultatov plebiscita te odvisno kako bo nastopala Italila pri Doeralaniih.
STAJV1BOLIJSK1 PRIDE V BEOGRAD.
LDU Beograd, 5. oktobra. Bolgarski ministrski predsednik Starabolijskl so bo na svojem potovanju v London dva ali tri dni mudil v Beogradu. Stambolljskl posetl Beograd neollcljelno ter najbrž« zato, da poizve, kakšno je razpoloženje v beograjskih političnih krogih,
i aata—e—g—i-riacr_ij—raM—zae*mdarama—amuh
ČU.ITE KOROŠKI SLOVENCU
Nemška Avstrila ie Imela takoi Brvo leto svoleva obstola čez deset milijard orhnanikliaia. Alt boste res tako nesnevjntni da boste glasovali za državo — republiko dolgov? Ne. nikdar! Svoi etes boste oddali Jugo-slavili!
STROGA REKVI7ICI.IA 2ITA V RUSIH.
LDU Berlin. 5. okt. Iz Moskve lavlialo: Brezžična brzoiavka. naslovljena »Vsem«, noreča: Vseruski centralni izvrševalni odbor te soretel nastopni sklep; 1. Od vseh delajočih niških kmetov se zahteva oo-polna oddala živil brez upora. 2. Dela zo pripravo živil se morate v najkrajšem času končati. 3. K delu za preskrbo se morate pritegnili nal-boltšs moči. 4. Dela za preskrbo so istega Domena, kakor dela nri transportih. Brzolavka poživile na koncu ruske delavce, nai se pokorite klicu vrhovnega organa in nai zberete^se moči za boi proti lakoti
j^»agrrgljirjTrrrr-T«n-mA«
PROSTA VOŽNJA ZA GLASOVALCE NA KORpSKEM.
Vsi oni. ki Imaio glasovalno pravico na Koroškem, dobe na vseh progah ltižne železnice v naši državi !n na vseh progah državnih železnic brezplačne vozno listke. In sicer v dneh od T.—10. oktobra za vožrite na Koroško In v dneh od 10.—17. oktobra za povratno vožnte v svole bivališče. Pri železniški blaeahil nai se Izkažete z glasovalno Izkaznico »11 s potrdilom dotične občine, kler imaio glasovalno pravico.
KOROŠCI!
Prf plebiscitu dobite dve glasovnici: belo In zeleno. Bela le za Tuco-slavifo. zelena oa za Avstrijo. Na volišču raztreaft* zeleno glasovnico. Pustite pa celo belo glasovnico. Obe. celo belo glasovnico In raztrgano zeleno vtaknite zopet v knverto in Izročita zaprto kuverto volilni ko. mlsiH
JUGOSLAVIJA NE ODSTOPI OD SVOJIH ZAHTEV.
LDU Zagreb, 6. oktobra. Današnji »Ob. zor« Javila lz Beograda, da trdijo politični krogi v Beogradu, Icl ao blizu vlade, da naša delegacija ao bo odstopila od minimalnih zahtev. C« bi Italijanska vlada zavlačevala sporazum lit če bi hotela razpravljati o stvareh, za katera konferenca ul merodajna, posebno če bo stavila pogoje, ki žallio narodno In državno pravo Jugoslovanov, bodo n8šj delegati prekinili pogajanja. Vlada In purlauW»t ata v tem jogtcdu v popolnem soglasju.
M. Zžvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
i€ tocU«l!<< ie Zariul Rinaldc>- »Ušel Brez pomisleka ie u j ,
med zebe ter splezal*»izdol- S našel ni njčesar. niti ni slišal drugegi kakor nlinskanie valov ob mostovo stehrovie.
»Prekleto!« le zarohnel.
Šele ko so videli Rinalda praznili rok so morlvci spoznali, da ie Ca-restane oobecnil. Louvignac ie hotel skočiti v vodo in ga dohiteti plavale, zakaj bil ie prepričan, da se ie vitez izročil valovom.
»Ne!« mu ie ubranil Rinaldo. »Utonil bi. in tega ne smeš. ko nas le Itak premalo. Kai pomeni ta vrvična lestvica, moister Lorcnzo?«
»Po niei sl prinašam Žive vode. ki te Dotrebulem nri nekaterih čarodejnih operacijah...«
Pazboinike ie streslo. Praznoverna groza te ohladila nlihov gnev. Podvizali so se Iz hiše. in pritlikavec bh ie zainan ustavljal. nai bi se pokrepčali z rite-m v o burehundsko starino. Ko ie ostal Lorenzo sam. se Te sklonil tudi on skozi okno ter deial. maiaJe z glavo:
»Neverietno! Da bi vsal vedel, koga sem rešil ? Nu. Rinaldo mi pove niegovo ime.«
. Hotel se ie vrniti k svojim kemičnim poizkusom, toda nekakšno str-meme mu le tiščalo na možgane kakor megla.
»Zakai sem rešil neznanca?« ie povzel ves zamišljen. »Ukanili so me živci, boeme da. Videl sem. da ga hočete zaklati, pa sem odklenil vrata. ne zavedate se. kal počenjam.
ŠIRJENJE PROTIBOL.ISEV1SKE-GA POKRETA.
LDU London. 5. okt. »Manchester Guardian« noroča iz Rige da se no vsei Rušili širi gibanfe »roti sovJetem. Prebivalstvo le izgubilo ves interes za volno orotj Potiski, ki ie bila izprva pontilarna.
UPOR RUSKIH ŽELEZNIČARJEV. •
London, 8. oktobra. (Izvirno poročilo.) Iz Rusije so dospele vesti, da so uradniki ruskih železnic pričeli stavkatL Ljudski komisar, ki lo hotel pomiriti stavkajoče, je bU ubit. V Semenovu so železničarji ubili dva druga komisarja. Nadalje je bilo brez vsake razprave usmrčenih 12 delegatov ruske vlade. delavci petrogradsklh tvornlc so odložili delo, In sicer zaradi tega, ker zadnje dni niso dobm kruha. Menijo, da Ima stavka političen značaj In da Je v svczl z nameravano odstraniiviio boJJševlško vlado v Petrogradu.
NEMIRI NA IRSKEM.
I DU London 5. okt. (Brezžično) Po poročilih Jz Dublina so v Corku v noči od sobote do nedelie zopet napadli stražnike ter enega ubili V Belfastu so sinfainovci težko poškodovali stotnika, ki se le vračal od sodne obravnave s sodišča.
Pred odločitvijo.
Italija poskuša, zadnje čase na vse na-(Sne, kako bi pridobila zase mnenje In glas zaveznikov v Jadranskem vprašanju. Agitacija po antantnem časopisju Je z Italijanske strani tako obsežna, da se je odločila celo resna »The New Europe«, da priobči mnenje skrajnega Italijanskega šovinista o roškem vprašanju.
Gospod Vttettl je londonski korespon-dent najbolj iovlnistlčpega laškega lista »L'!dea Nazionato«, In ta g. Vttettl razlaga v omenjeni reviji z dne 16. septembra t. L Italijansko šovinistično stališče glede Reke.
■Misli,« kJ jih razpreda Italijanski ko-respondent v tem članka za nas niso nove. Zanimiv nam bo pa odstavek, M ga prinašamo doslovno In ki se glasi tako-le:
■Na kakšni zakoniti bazi naj pa beograjska vlada protestira?« (Proti raški reggenci namreč. Op. ur.)
Reka se omenja v enem edinem paktu — In sicer v londonskem. (Opazka k čl. 6.) Toda beograjska vlada ni tega pakta niti podpisala, niti priznala^ Nima torej pravice, da se sploh oglaša. Samo tiste sile, ki so londonski pakt podpisale, smejo Interpretirati In presojati klavzule tega pakta. Razen tega so pa te klavzule obvezne samo za omenjene sUe (tudi za Italijo), ne pa za reške državljane.«
Teza Je tore) dana. Oospod Vltettl, zastopnik nacionalistične Italijanske strujo, obenem glasnik — kar na dan z besedo — sedanjega ministrstva v Italiji, anulira za Interesente na vzhodu Adrije londonski pakt
Za nas po njegovem mnenju ni obvezen kot ni obvezen za Rečane. Oboji ga nismo priznali, nttl ga no priznamo.
Dobro govorB, gospod Vltettl, pravimo! Naj al njegova btvajanja zapomnijo tndl val naši državniki, ki se pripravljalo k pogajanjem z Italijo; naj sl jih pa zapomnijo tudi tisti, Id Imajo v našem Imenu v rokah prvo etapo rešitve jadranskega spora — koroško vprašanje.
Ml nismo vezani na noben pakt Po Italijanski metodi amemo zaviti stvar kakor gre nam v prid. Maestra Vltettl je prvi dvignil In očitno zamahnil taktirko, ki nam kaže pravo pot.
No vprašujmo In no odnebujmol Ta kratki teden, oziroma tek par dol, ki nas še ločijo od prvo tu najvažnejše odločitve na Koroškem, moramo skrbeti za to, da se uveljavi naša volja In naša moč. Doslej smo hoteli ohraniti na vse strani absolutno korektnost, sedaj nam Je pa pred svetov-
MARIBORSKl NEMČURlI NAPADAJO NAŠE VOJAKE. Maribor. 5. oktobra. (Izvirno poročilo.) V nedelio zvečer ie napadla oiiana totea predrznih nemčuriev naše vofake. ki so se vračali fz neke gostilne v Meltu v voiašnlco. Oddali »o nanie več strelov In lih nato napadli ?.c. s k amen tem. Vsled strelov le prihitela na mesto močna voiaška natrulia. ki Je polovila okrog 30 nem-škfh banditov.
vrednost nemške krone pada vsak dan Danes dobite pri nas za njo le še 39 vinarjev, dočlin vam plačajo aa Dunaju za
eno jugoslovansko krono 2.80 nemšikh kron.
Da. živci, preklicani živci. Zbal sem se krvi. Strup ie vse drugačna stvar; on ubite leno izrahla. brez upitia in hrupa. Toda kri — tfei. groza!«
Spet se ie zamislil in sklenil po dolgem molčaniu.
»Gizela Angoulčmska... !n ta... že drugič!... Kakšna usoda se neki igra z inčuni, nrodalavccm smrti?«
V tem ie pristal Capestang brez težave na otoku, ki deli tamkai Sek-vano v dvoie rokavov. Žvižgate od mogočne radosti, s katero orešinin človeka zavest. da_ ie pravkar ušel gotovi smrti, ie privezal Loretizov čolnič ter zavil v Dauplišinsko ulico. Kmalu le razločil temno nročelie An-goulčmskega dvorda: njegov pogled se ie ustavil na vratih, ki iih te bil odprl tisto usodno noč. poln upov in svetlih sani...
»Gizela!« ic zamrmral. »Kje si zdai. Gizela?«
Nenadoma Da se ie zdrznil ter obstal kakor vkopan. Vrata zapuščenega dvorca so se odprla! Na ulico te stonil človek in krenil naglo proti sredini inesta!
»Oh.« ie pomislil Capestang v nepopisnem razburieniu. »čigava te ta postava? Ta hote? Ne varam se: markiz de Cina-Mars!«
Nehote te te ubral za niim.
»Baš nray!« ve renčal sam Pri sebi. »Za vsako ceno me le hotel videti mrtvega, ko Jih ie bilo toliko skunai. iaz pa sam: radoved.1 sem. kai noreče nocoi med štirimi očmi!«
Pospešil te korak. Baš ko ic hotel zaklicati markizu, da nai Dočaka, pa ie nlanila izza bližniega plotu trniic.a postav: obkolili so Cina-Marsa in Capestang ie zaslišal raskav elas:
»Na dan z mošnto. visoki gospod 1 Denar ali živllenie!«
»Stran, rokovniači!« te kriknil
nim forumom povedal na ves glas zastopnik naroda, ki nam Je na Koroškem sodnik, da ul pravilno, ako se držijo pogodbe In besede. Povedal je, da sme vsakdo teptati mednarodne odločitve, ki mu niso po volji. Reka, ki se ne omenja v londonskem paktu, oziroma se omenja na ta naiin^ da pripade Hrvatskl, sme danes teptati' to odločitev po D* Annunzijev! volji. To pomeni: pravice ni, glavno je moč, in naši vodniki naj sl ta princip zapomnijo za vse bodoča čase,
NI pa glavno, da no pozabimo tega Vitettijevega Izvajanja na Koroškem. Najvažnejše nas Sele čaka. Naši zastopniki, ki bodo po izvršenem koroškem plebiscitu gotovo v najkrajšem času sedeli pri Isti mizi c Italijanskimi delegati, naj vedo, da je bilo načelo Italije do danes vedno Isto: Italija ni nikdar mislila pošteno, mi smo ]l bili vedno le avstrijska soldateska, nikdar niso Italijanski državniki gledali V nas vstajajočega naroda, pač pa večne barbare. Zato pa ne smatra Rim, da bi bilo potrebno proti nam poštenje In čisti dogovori, ampak brutalna sila In strategično meje.
Ml, ki smo sc trudili, da prepričamo ves svet o nasprotnem, ne smemo s tem prepričevanjem izgubljati niti hipa več. Stališče nam je dano, sosedje hočejo, da bi so uklonili pod Jarem, In to nam ostane eno edino — upor proti sili in stisnjena pest.
V nedeljo rešujemo na Koroškem ne le vprašanje pripadnosti pokrajine, v nedeljo se bo odločilo tudi to, komu pripadejo najmočnejše strateglčne pozicije In a tem obenem končni uspeh: Italiji ali nam.
Ml verujemo, da nami
' DRŽAVNOZBORSKI VOLjLCII
Po vseh občinah so razpoloženi ta teden volilni Imeniki za volitve v konsiltu« anto. Vsak volllec naj se prepriča, ali je v Imenika vpisan ali ne. Ako ni vpisan, naj zahteva, da se volilni Imenik popravi ln se vpiše tudi on. Kot dokazllne listine veljaio krstni list, domovinski Ust ati po večjih mestih potrdilo policijskega ravnateljstva o Stalnem bivališču. Vse listine so kolka proste.
Tudi za svoje somišljenike lahko zahteva vsakdo vpis v volilni Imenik, ako niso vpisani. Ako vidi v imeniku koga. k| ni opravičena, smo zahtevati, da se Izbriše.
Zato preglejte vsi takoj Imenike.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA«
6. oktobra.
Valute In devize.
C ur Ih: Berlin 10.10, Pariš 41.40, Ml« tan 25.45, Praga 8.30, Beograd 20.75, Za« grob 5.20, avstr, krono 2.10.
Dunaj: Zagreb 263-283, češke krone 427-453, dinarji 1045-1095.
Praga: dinarji 245, Ure 312, franc. Iranki 450, avstr, krone 22.50.
Beograd:	franki	202-205,	dolarji
30-40, lire 123-132, marke 50.50, avstrijske krone 10.15-10.20.
Zagreb: dolarji 118-119, avstrijske krono 39-40, franc, franki 790-800, lire 508-510, češkoslovaško krono 175-180.
markiz s trdnim glasom. »Alti Na pomoč!...
Klic mu te obtičal v grlu. Capestang ie videl, kako se te metala vsa gruča senrintia. Nagel blisk ie ore« šinil vitezove možeace: a že Je dlr-ial tte. grozeč se sam nad sebol: »T.odov iaz. da sem bil zmožen takšne misli — tfei!... Držite se, uosnod. pomoč ie blizu!«
Ni se mu zdelo vredno, da bi potegnil meč. Kakor strela ie padel med tolovaje, pobil prvega s oestio.' treščil drugega ob plot in zgrabil tretjega za grlo:
»Poberite se. golazen ali pa vas nr/kolfem z vašimi lastnimi tiožmi. <te ue oskrunim meča v takšni pre-šičU brvi!«
Vsi krvavi in prestrašeni so zbežali ronarii v temno noč prepričani.
da so naleteli na samega peklenščka.
(Dalje prih.)
Avstrija ima,
Jugoslavija nima.
Kaj ie to?
Grofov, baronov, vitezov in sličnih klativitezov Jugoslavija nima. Res, v tem pogledu smo zaostali za Nemci. V naši dr-žavi smo demokrati od kralja do cestnega pometača. V Avstriji pa Je vsak tretji prebivalec uradnik ali častnik, skoraj vsak deseti pa Ima že pritiklino grof, baron, vitez, plemič ali vsaj kak »von«. In vsi -ti ljudje so vajeni dobro živeti in lenuhariti na stroške kmetijskega in delavskega stanu. Ker Je v Jugoslaviji plemstvo odpravljeno, so plemeniti tiči zleteli v Avstrijo n. pr. grol Kiinigl, vitez Kaltencgger, baron Scinvarz Itd.
Pa ne samo, da mora delavno ljudstvo rediti te plemenite pijavke, tudi največ in najboljšega sveta imajo, V Jugoslaviji so veleposestva nemških plemičev pod nadzorstvom ter so bodo kmalu razdelila. Saj Je sam naš vladar slovensno Izjavil: »Zemlja bodi božja ln kmetoval. V Avstriji do tega nikdar ne prido, ker ravno plemstvo še umetno drži državo. — Na Koroškem Je skoraj polovica zemlje v rokah nemškega plemstva. Samo v Slovenski Koroški, ki meri z ZUSko in Kanalsko dolino 288.000 ha, Imajo nemški grofje In baroni 130.000 ha sveta v svoji posesti In to naj bo demokratična republika! Sedaj Je zagotovljeno, da se na Koroškem takoj po plebiscitu razdelijo nomška veleposestva, da bodo slovenski kmetje vsaj nekoliko Odškodovani za prestane krivice tn nemška ropanja.
Veleposestva se razdele med male kmetovalce. Tega sveta Je toliko, da pride skoraj na vsakega prebivalca 1 ha. In kako begat Je svet nemških plemičev I To ko najlepšl gozdovi, najboljši travniki In njive. Večino tega sveta so nemški pleml-81 z zvijačo In uaslistvom vzeli slovenskemu kmetu. Poglejmo le v grebinjskem okraju. Tam so nemški grofi In baroni po-knpUl ln prlsleparlll kmetije ceHh župnij, zasadili travnike In njive z gozdovi, bile la gospodarska poslopja pa pustili propasti In strohneti Bivši posestniki pa so pri njih ga drvarje In lovske gonjače.
Kdor noče biti še dalje tlačan nemških veleposestnikov, bo glasoval v nedeljo za ‘Jugoslavijo, pa bodi Slovenec ali Nemec.
»JUGOSLAVIJA* dfte 8. oktobra 1090,
*Mnogo zakonov, nobenega zboljšanja'*
»Neue Frele Presse« tASe v zvott Večerni izdati 2. oktobra, o Priliki za-Kedania avstriis!ke zbornice: »Nemško-avstr iška revščina se ni ublažila, temveč fe še narastla. V avstrijskih jHskaroah se tlskafo bankovci noč ln <*an fn cena našeoa denaria vsled te-ea stalno oada. Naše ogromne vsote nnžiratoče volštvo obtežute proračun s sto (n sto mUiionl in tako do-jtrebne varčnosti ni nifcier ooazKi. (Proti draeinll se ni oodvzeto ničesar. jDdtranie Hudgtvp cvete naprel ln or-teanlzadla prehrane le že tako kmalu no nov! žetvi, v oooolnem raz. padn. Ustava ne za dovolil niti ual-Jskromnclgih želi in celo nfenl branild moraio priznati nieno pomantklli-vost«
Tako niše naiibolf naciiimalisttčen etunaiskl Ust. Dasi tik Dred plebiscitom na Koroškem, ko ve. da bodo gori navedene vrstice čltaii tudi na Koroškem, ne more Dočakati, da ne bi Dodal to tako resnično sliko o do-lložafu v Avstriji. Vsak dunaiskl Ust namreč ve. da. M se mu smeial cd Dunai. ako bi oisal o Avstriii talce laži kot fih prinašalo »KSrntner Lan-desstimmie« in drugi nemško-korožki Usti. Dunajčani že sedal stradalo tn »rlčenteto zmrzovati. čutite vse oro-kletstvo avstrijske revščine na lastni koži.
Slovenski Korošci 1 Vemo diobro. da vsi veste, kako slabo se podi Avstrijcem. Vendar Da le moeoče med vami še kdo ki verlame lažem nem-ško-koroških listov, ki tih. sedaii na-meaioma zanašalo med vas. da bi no-tem morali vi s svoiim premožen iem Plačevati avstrijske dolgove. In če poznate kakega takega zaslepi ten Ca dalte mu prečita« zvornie vrste, da se bo 1 z besed dunaiskeza lista prepričal. kako ie v Nemški Avstriii. Recite mu na! se spametuje in n»1 vre v nedetio na vsak način na volišče, kier nai raztrsa zeleno glasovnico, belo glasovnico na oustl celo ln oholo vtakne v kuverto. Le tako boste Drišli v bolfšo bodočnost, k! vam to more dati samo Jugoslavija.
Neopravičljiva narodna mlačnost.
Gornia Radgona. 2. okt. 1920'.
Ko nas ie zaouščal Dreišnii komisar. smo za trdno pričakovali, da novi komisar ne bo tako notmstliiv na-pram Nemcem in nemškutarjem. kakor. ie bil Dreišnii. Toda žatihoe smo
se varali, še veliko slabefše le sedal. Res te sicer, da smo z Avstriio v mirovnem stania. ali da se dovoli do-
Jnoma prosto gibanic v naši državi naihuiišim orotiiucroslovanskim rovarjem. kakor Klenošku. Resaču, Kocbeku in drugim, to vendar ne ere.
Iz Gornie Radgone obiskuje 16 otrok nemške šole v Radgoni- torej v tuio državo. Od teh Jih hodi 10 v liudsko in 6 v meščansko šolo. Med slednjimi sta dva otroka nekega iu-goslovanskega državnega uradnika. Od vseh otrok Jih ie 12 slovenskih starišev. Ljutomersko okraino glavarstvo Je sicer obisk radgonskih nemških šol prepovedalo, toda komisar ie ukrenil no svoie in obisk dovolil Da se naši otroci tam ne vzgajalo v našem duhu. bo Dač vsakomur iasno
Zelo čudno se nam nadalje zdi. do kat zahaja g. komisar skoro vsak dan v Radgono. Nemškim uradnikom se menda ne hodi Dredstavllat. slovenskim se še doslei ni. Sploh ie ž niim tukajšnie slovensko prebivalstvo nezadovoljno. Nerazumliivo Je. kako moreio naše oblasti na tako odgovorno mesto postaviti tako mlačnega moža. Merodaine oblastf opozarjamo. da vzamefo v roke železno metlo in Dometeto vse kar ne spada sem na ogroženo postojanko Slovenije.
230, žtev.
dvoie: na manjšino v Ulstru. M M dobila vse pravice, in na irsko večino. kateri se ni Donuial parlament temveč skupščina, ki ne bi Imela pravice kontrolira« niti davkov, ni« imenovati enega samega uradnika za Doliciisko službo. Z eno besedo, britanska vlada ie hotela dati vse
Jugoslavija.
Vprašanj, vpjocodSkodHtaa njl konferenc, raditaIne y
.K0mis,a*' “	Na*laSaI	J«.	sc	program	radBorf.
ae Je bavil« z vprašanjem vojn* odškodnine, Je končala svoje delo. V kratkem bo objavljena naredba, s katero bodo deflnf-
uuum.sKa vjaaa ,e hotela dati vse objavljena naredba. s katero bodo deflnl-
£ Z?e^ng!?°Z,k' dr<?'°, 1 m "™	VTO!*”»*	.
I	do	“■	m,	,*r-*	’	—•
Temu so se Irci uprli. Niti eden m . ®ara,evo' f oktobra- Včeraj dobski poslanik ni hotel spreieti vlad- ^ po * Jo 1 *esfanelc »upnikov radikalno nega načrta. Tn Ja h m h. At	stranke, na katerem Je objasnil dr. Srskfč
V čistem ozračju,
Praga. 2. oktobra 1920.
Mnogo šuma in ropota so povzročili dogodki v soc. demokratski stranki na Češkem. Ves čas sem vam poročal. da Je vse to prisiliena senzacija. Da Je bilo res tako kaže izid kongresa levičariev oziroma komunistov. ki te pustil vorašanic vstoDa v III. Intei naciionato odprto. Duševno vodstvo na kongresu Je imel dr. Šme-ral. ki ie govoril bodisi zelo umirieno ali pa silovito politično. Izrekel se ic proti .vsilievaniu revoiuciie. ta se dela sama od sebe delavstvo ie ne namerava forsirati. kaftl ne ere da bi se s silo vstvai ile ruske razmere.
Rezultat kongresa ni ne tič ne miš in nova smer si ni« imena ni dala. Naibrže so mislili, da ostane vse pri starem. Toda desničarii so napravili to kot odločno ootezo. Predstavništvo češkoslovaSke sor* demokratske stranke le na seli dne 30 sept. izključilo iz stranke vse voditelje. ki so aranžirali kongres komunistov. Kongres stranke se vrši novembra in vsi delegati ki so se udeležili komunističnega kongresa, moraio oismeuo izilaviti da III. internacionalo zametu-iek) in da'priznavalo edinole soc. demokratični Drovram. Poslanskima kluboma te naročeno, da izldiučita vsakogar, kdor ni brezpogoino za sac; dem. program.
Komunistom torei ni postlano In deianJa zadniih dni so ftm škodovala, ker so niihovi bivši sodruei marsikai o njihovih voditeljih razkrinkali, kar bi bilo sicer ostalo skrito. Bilo ie ore-cei blata. •	   Dr.	P—n.
Meščanska vojna na Irskem.
Irska Je že dolgo časa pogorišče Butih botiev med sinfainovci hi četami angleške vlade. UboJstva. uničevanje imetla in pustošenje dežele so tam čisto vsakdanji dogodki in vse to se godi radi angleške trmoglavosti. ki noče dati Ircem zahtevane svobode.
Vzroke dogodkov na Irskem te nafleoše osvetlil v pariškem »Mati-nu« irski poslanec v angleški zbornici T. P. O. Connor. ki Je objavil iziavo. v kateri pojasnjuje ooložai na Irskem takole:
Irsko vprašanje te postalo tragično zato. ker so bili Irci v mnogih obljubah ki so iim bile dane. prevarani. Leta 1916 le bil Donuden ,obem nasprotnim trškim strankam, nacionalistom in oranžistom. kompromis, ki ie Jamčil self - gu vernem en t irski večini. Irska večina ie na ta sporazum končno pristala, toda oranžist. ki so imeli svoiega vodio v britanskem kabinetu, so celo stvar obrnili. Ko ie postal Llovd George ministrski predsednik, te dal irski konvenciji svečano obllubo. da dobi Irska samostojen parlament. 1918. leta pa Je o.btoubil predložiti zakon ki bo zajamčil Ircem popolno samoupravo. Izpolnil pa ni ne te ne one obliube.
Na ta način s® prišli irski revo-Iuctonarcl do orepričania. da ne more Irska Pričakovati prav nobene pravičnosti od Angležev. Zato ie irska večina prešla iz konstlluacio-nalne opozicije v revolucionarno odo-zfcito. Letos ie britanska vlada prir šla na dian z načrtom, do katerem bf se razdelili stari irski narod na
nega "nčrta. To Je bil tudi pravi povod da te prišlo na Irskem do meščanske volne, kier vladalo sedal take razni ere kakor v Belgiii za časa nemške okupaciie. Borba Ircev n borba ^ proti angleškemu narodu, temveč boi za samostojnost, bol proti britanski vladi ki sc proti brezpravnim Ircem ooslužute ravno i stili sredstev kakor vse imperiialističns. vlade proti šibkim narodnim manjšinam. ■____________
Volitve in primorski
program.
Nosili bi vodo v Savo. če bi Še Dosebei dokazovali, da Je osvoboditev Primorcev mogoča Ie teda-i. če dela za nto ves Jugoslovanski narod, kar ga ie na svetu. Ves slovenski sentimentalizem ne pomaga nič. resnica ostane, da Je vsako naše n'eme preslabo, da samo izvede odrešitev zasedenega, ozemlia. Zato ostane polno v veliavl resnica, da ie oredoogo! našega vstaienia v Pri-moriu — uiedinienie naroda.
To uiedinienne ie formalno doseženo že pred 2 letoma, ali potrebno te. da se uiedinienie še poglobi in s»cer tako. da nikdar ne en Jugoslovan ne bo mogel zaklicati to se mene ne tiče Primorsko vorašanie nt moie vorašanie. Kadar bo uJedinJe-nJe izvedeno tako Idealno, da bo vsak Jugoslovan ravno tako zaveden borec primorskega vprašan ia. kakor vsak prizadeti Primorec, te-dai smo na pragu rešitve.
Zato so oa šlcodliivci naroda, ker so škodliivci oiegovega naivažnei-šega vnrašania. ki Je ravno Primorsko. vsi oni ki ne gofe s vso silo misel uiediniienia.
Zal imamo priliko videti dan na dan da nekateri delato vso oreie. ko oa da bi goiili misel skupnosti, idefo u.iedinienia. Vsaka napaka brata se razkrivava v svet. vsak nieeov greh se napiše v naiboli kričečih barvah in sem na tam ne manika dosti. da se ne goii Plemensko sovraštvo odkrito. O raznih tihih in zakotnih pogovorih niti ne govorimo. Vsoeh vsega tega nisania. posledica vseh teh zaplotnik govoric ie da se ustvaria nastranienie. ki Je naravnost v kvar uledinieniu.
Med nami se vzbuia nezaupanje bi mržn-ia do brat.v. to na rodi kot reakcijo niržnJo do nas. Iz te mržnie pa ie samo en skok do nezanimanja za primorsko vorašanie.
Skorai bomo v volilnem boju ln skorai bomo tudi okusili vso njegovo grenkobno strast. Nikakor se ne čudimo če uvidimo vsak di).n. kako skuša kdo sebe oprati s tem. da črni drugega. Ali bratie. eno ne pozabite nikoli 1 Kdor bi šel v strankarski strasti tako daleč, da bi hotel s plemenskim sovraštvom pridobiti sebi tal — temu ne veruite. pa magari da vam obJJublia modrino z neba. Ker temu človeku ni na srcu primorski provranl. ker ta človek ni rodobub.
Mi smo na tem. da si zgradimo , ustavo, ki nai veže vsa tri plemena na živlientei ln smrt. Ustava ki bo taka. da nas združi in snoii za večne čase. ic naš vzor. Kdor na poizkusi vložiti v ustavo seme. ki bi nas moglo razbiti, ta le škodliivec naroda, ker ie proti utedinieniu. temeiiu do-zitivnva Jadranskega nroorama.
Vse. kar smo napisali te sicer stara resnica ali žal še vedno ne dovoli uvaževana. Skraini čas. da Ji damo zopet ooino veliavo s tem. da nastopi vsak brezobzirno ln trdno proti vsakemu, ki seie seme razdora, ker Je tako škodliivec primorskega vnrašania.
program stranke, k! Je bfl odobren n« zad-
„	Rivjiiaiu maiKKfi
ne Stranke glede agrarnega vprašanja st«, nja z zahtevami kmetov.
Beograjski obrtniki proti davku na obrt LDU. Beograd, 4. oktobra. Jntrl bodt ImeH beograjski obrtniki velft shod v dva, rani kazine,, na katerem bodo protestira# prot! davku na obrt In proti uklnlenlu pto-Sevanja carine v naravi.
Razna poročila.
Novi nemiri v Italiji.
Lngano, t oktobra. (Izvirno poročilo.) V provinci}! Padna Je Izbruhnila aplošna stavka poljedelskih delavcev. V provinci)! Trapanl ao, kakor poroča »AvanUt, zasedi! poljedelski delavci vsa posestva nad 3000 hektarjev. V provinci« Tronto se Je vsied usmrtitve delavca proglasila splošna stavka, kateri se Je pridružilo tudi železniško osebje. Vlaki med Rimom ln Genovo vozijo preko Florence. Ravnateljstvo družbe za izdelovanje avtomobilov »Fiat« v Turinu, v kateri dela nad 20.000 delavcev, ae pogaja s svojimi delavci glede preosnove družbe v delavsko zadrugo, ker le njen generalni ravnatelj Izjavil, da Je nadaljnji obstoj družbe na kapitalistični podlagi v sedanjih časih r Italiji nemogoč.
Italijanski kmetje zasedajo veleposestva.
LDU Berlin, 4. oktobra. »Hollands Nieuws Bureatu Javlja Iz Rima: Iz Palerma poročajo, da so kmetje zasedli neko veleposestvo. Vsa veleposestva na Siclllj! se nahajalo v rokah delavcev In kmetov. Pogajanja v Rigl.
LDU Berlin, 5. oktobra. »Deutsche AU-gcmeinc Zeltung« poroča Iz Rige: Poga-anja so se danes obnovila. Na konkretne ruske pogoje glede predhodnega miru so Poljaki odgovorili s splošno izjavo. Obe stranki sta se danes optimistično izraziU o sporazumu. Zdi se, da so Rusi pripustil! vprašanje glede samostojnosti vzhodne Galicije. Posvetovanja komisije, kt so tajna, se bodo nadaljevala pozno v noč. Govorice o ministrski krizi se ojačujejo. Knez Sapieha odpotuje v Rigo.
Poljsko - litvansko premirje. l,DU. Pariz, 4. oktobra. Iz Varšave se poroča, da so Poljak! In Utvancl sklenili prcmirle.
LDU. VarSava, 4. oktobra. Poljsko-litvanska delegacija, k! se bavi s sklepanjem premirja, Je Že Izvršila del pogodbe, ki se tiče levega brega reke Njernna. Boljševiška agitacija proti VVranglu.
LDU, Praga, 5. oktobra. »Narodni Ll-sty* poročajo po vesteh iz Scbastopola o tajni naredbi Iz Moskve, ki poztvlje bolj-ševiške agente, naj metodično poizkušajo kompromitirati VVranglove, ukrajinske ln poljske čete ln da organizirajo pogrome, za katere naj bi se obtožil razred Intelektualcev In delavcev. Razen tega morajo tl agenti vstopati v protiboljševlško vojske In v njih nagovarjati vojake za plenjenje In terorizem.
Ženevska konferenci.
LDU. Berlin, 5. oktobra. Listi javljajo Iz Haaga: Londonski dopisnik Usta »Aften-post« brzojavila, da o opustitvi ženevske konference ne more biti niti govora. Angleška vlada vztraja pri tem, naj se konferenca nadaljuje.
Odpoklic dunajskega madžarskega poslanika.
LDU. Budimpešta, 4. oktobra. Po Čeških listih razširjene vesti o odpoklica dunajskega madžarskega poslanika Gratza se proglašajo s kompetentnega mesta z« netočne.
Obsojena madžarska komunista.
Budimpešta, 5. oktobra. (Izvirno poročilo.) V procesu proti poveljniku budira-peštanske rdeče straže, Francu Jancslku,
la njegovemu namestniku dr. Juliju Sz!*r* *e J« danes l*reWa sodba. JancsUr Je b« zaradi zločina razžaljenja veličanstva (Tj ta upora obsojen na 15 let prisilnega dela, dr. Szigra pa na 10 let Doba preiskovalnega zapora, 13, oz. 12 mesecev se tinw všteje v kazen.	’
Potovanje VenJzelosa,
Atene, 5 .oktobra. (Izvirno poroč8<J.) »Patris« dementira vest o potovanju V*, nlzelosa v balkanske prcstolice. Venlzel« ostane na Orškem, dokler se ne Izvrše rth lltv* v parlament, ki bodo T. novembra.
Prepoved alkohola ▼ Avstriji.
Dunaj, 5. oktobra. (Izvirno poročilo) Povodom volitev bo od 16. do 18. oktobra prepovedano vsako točenje alkoholnih Pijač.
Razkol med socljallstl na Wilrtcmberškenu
Stuttgart, 5. oktobra, dzvirno poročilo.) Na zborovanju neodvisne socialno-demo-kratlčne stranke VVflrtemberške je prišlo do razkola. Po živahni debati so sprejeli predlo* glede pristopa k moskovski mter-nacljonall. Nato Je 70 delegatov zapustile dvorano.
Francozi pomnožujejo svoje čete ob Rona.
LDU. Berlin, 5, oktobra. Listi poročajo Iz Karlsruin da zavezniki števila svojih Čet na levem bregu reke Rena niso znižali. V Rensko Palacijo Je prišlo nasprotne 30. septembra več črnih formacij.
Tnrškl vstašl napadli Armence.
LDU. Amsterdam, 4. oktobra. Kakor doznavajo »Times« iz Carigyda, se potr« iuje vest, da Je Klasim Karabelrtr paša s 15 do 20. tisoč možmi regularnih Čet prekoračil armensko mejo In zasedel Polti. V Armeniji vlada slino razburjenje. Vlada more postaviti proti napadalcem komaj polovico svollh čet, da ne oslabi svojih posadk ob severovzhodni tn Južni meil.
Kriza v angleški Industriji,
London, 5. oktobra. (Izvirno poročilo.) Kriza v angleški trgovini in industriji postaja vedno bolj očitna. Ena največjih tvornic v Schiefieldu je včeraj odpustila več tisoč delavcev, ker JI manjkajo naročila. Menijo, da se bo v kratkem zaprta več tvornic.
Delavski nemiri v Indiji.
London, 5. oktobra. (Izvirno poročilo.)
V Indiji so Izbruhnili delavski nemiri. V Assanu je došlo do spopadov. Pet oseb Je bilo težko ranjenih, med njimi policijski ravnatelj. Položaj Je zelo resen. Vojaštva je konsignirano.
Rudarska stavka na Japonskem.
Vmadlvostok, 5. oktobra. (Izvirno poročilo.) Na Japonskem so rudaril pričeli stavkati.
Rodbina Kerensbega prispela v London.
London, 5. oktobra. (Izvirno poročila.) Soproga Korenskega, kateri se Je posrečil« pobegniti iz Rusije, je s svojimi otroci dospela v London.
Nemiri na Irskem.
LDU. London, 4. oktobra. Pomoči na S, f. m. je bila policija v Corlcu zopet napadena, pri čemer je bil 1 policijski uradnik ubit ta 4 ranienl. Podobna poročila prihajajo iz Dublina. V grofiji Cork so ustavili vlak z vojaškim materijalom ln ga oplenili.
Gospodarstvo.
'+ Domači sladkor. Finančni minister lijarder Henry Ford znižal cene svojim av-v Je pozval upravitelje vseh sladkornih to- | tomobilom na predvojno višino ta tako prl-varen na dogovor, da ustvarijo produkcijske smernice za letošnjo sladkorno kam-
VELEZANIMTVI ROMAN »VERA« V KRATKEM V KNJIGI.
IZIDE
PODRUŽNICAM »JUGOSLAVIJE«. Poslali smo Vam lepake za »Vero«. Nalepiti In raznositi L
K
NAŠIM RAZPRODAJAM IN ZAUPNIKOM.
Razprodaj« dobe po en lepak za »Vero« In prosimo, da ga Izobesijo ua vidnem mestu. Zaupniki ga dobe prihodnje tok
panjo. Cena sladkorja bo ustanovljena po produkcijskih stroških In ne bo presegala 1C—11 dinarjev. Sladkorja bo dovolj na razpolago.
+ Zabranjen uvoz vžigalic ▼ Bosno In Hercegovino. Brez privolitve delegacije
finančnega mintstrstva le do nadaljnjega zabranjen vsak uvoz vžigalic v Bosno ta Hercegovino.
+ Vžlgalno vrvico le prejel Urad za pospeševanje obrti. Oddaja jo v kolačih ta tudi posamezno v svoji pisarn!, Dunajska cesta št. 22 od 8. do 12. ure dopoldne.
H- Industrijsko obrtni muzej v Beogradu. Ministrstvo za trgovino bo vkratkem osnovalo Industrijsko- obrtni muzej v Beogradu, kateri bo Imel nalogo, da bo pospeševal domačo industrijo ta obrt.
+ Padanje cen v Ameriki. Po vesteh lz Amerike so pričele večje tvrdko v vseh strokah znatno zniževati cene. Tako poroča »Time*« Iz Nowirorka. da ic znani mi-
slili tudi druge tovarnarje, da slede njegov emu zgledu. V trgovskih krogih se Izjavlja, da Je višek draginje prekoračen ln da se kaže splošna tendenca na padanje cen. Ako se bo ta tendenca trajno vzdržala v Ameriki, bo Imela za posledico tudi padanje cen v Evropi.
+ Cešhobolgarska trgovska pogodba. »Politika« doznava Iz Prage o pogajanjih za Izvoz In uvoz med Češkoslovaško in Bolgarsko: češkoslovaška dovoli uvoz rožnega olja Iz Bolgarske ta se obvezuje, d* prepusti Bolgarski 550 železniških voa sladkorja ta 800 železniških voz koksa z* bolgarske državne železnice. Kot kompenzacijo sc prizna za to Češkoslovaški prednost pri nakupovanju žita letošnje žetve na Bolgarskem.
+ Letošnja francoska žetev krušnega žita znaša 62 milijonov meterskih stotov in je od leta 1914 najboljša.
Pošljite naročnino!
110. štev.
(tf.orMCtaUMMMMMi
Dnevne vesti.
— Lokomotivo In carina. IV Ju-
eoslaviii nam nrimanikule lokomotiv. Neštetokrat smo že slišali ln čitall to. tudi na lastni koži občutili. Komisija za komisiio ootuie v inozemstvo kuno vat in si iznosoievat. oredvsem na — zapravliat. Seveda. 200 frankov na dan. to se že splača. Lokomotiv iz inozemstva na še vedno ni.
V Mariboru, na koroškem kolodvoru iih ie stala cele tedne in stoti 5e danec cela vrsta. Manfka iim samo Dar viialcov in drugih drobnih, kosov. ki na so tudi na istem kolodvoru. samo nar metrov dtoč. ki Da iih carina ne zna zacaziniti. Morda ss ie to v zadniih dneh le že zgodilo, ''amo na. da se tedne in tedne ni in da so morale lokomotive samo vsled 'etra čakati. O carina, o Abdera!
-- Kal fe s tobakom? Kakor nalašč v odgovor na našo včeraišno notico smo predeli danes obvestilo, da so naši vrli orožniki v nedelio večer zalotil? ob demarkacijski črti tihotansko tolno ravno ko te hotela iztihotnriti blizu tisoč zavoičkov boliševa cigaretnega tobaka. V tolpi so štii^e Čenovanci. en Goričan in ena nosestnica iz Boh. Bistrice. Vsi so bih aretirani. *obak izročen carinarnici. — Do tu ie vse leDO. a zdai se začsnta križeva not neumnost? naševa birokratizma. Tobak namreč roma nazai v tovarno, kier tra nre-viietn in 7,noet oddata trafikantom ter založnikom^ — verižnikov in tihotapcev. Orožniki imak> s tem samo trud in še lastne stroške. Pole« leva na moralo stradati kruha in tobaka. Naravnost občudovanja vredna ie niihova poštenost in požrtvovalnost" da še soloh kal zanleniio. ker tim vlada kllub ponovnim obljubam in kliub zakoniti določbi ne da nrav nikake nagrade. Nad 3 mili-ionc ie vreden tobak ki era ie že orožništvo zanleniio. dobilo do danes za to n! še niti eusva zavolčka. niti ene krone. In nri tem le ojačano na.isiabše od vseh državnih nastav-liencev. Temu mora biti konec sicer nridemo v anarhiio. iz katere ne bo več izhoda.
— Dr. Korošec prevzame zopet svoie nosle. Minister dr. Korošec, ki si ie nonolnoma onomovel od svoie bolezni, bo tekom tedna zopet prevzel svoie nosle v železniškem ministrstvu.
— Desetdlnarsk! falzifikati ne ob-
sfolaio. Iz Beograda se noroča. da vesti o nonareieniii desetdinarskih bankovcih ne odgovarjata deistvu.
V nrometu ie sicer nekai desetdinar-skili bankovcev, ki so maniši nego ostaji. toda tudi ti so nravi. Pravi se tudi oni. katerih seriia se nrične z ničlo.
— t Dr. Josip Georg. V Makolah na svolem Dosestvu ie umrl te dni e. dr. JosiD Georg, odvetnik v Šmar-itr nrl Jelšah, načelnik okralnega za-stona in predsednik tamošnie nosotii-nice. Pokoinik ie nostavjl v svofl onorokj Družbo sv. Cirila in Metoda za s vrneva univerzalnega dediča. Narodni dobrotnik le naklonil družbi s tem čez 1 miliion kron. Velikodušnemu narodntaku bodi ohranien časten snnmin!
— Oskrba armade. .Finančni minister Jo stavil ministrskemu svetu predlog, da na| se v bodoče vsa oskrba naše armade, posebno, kar se tiče obleke ta čevljev Izroča domačim tvrdkam. Tekom svojega utemeljevanja Je minister naglasil, da bo na ta način država prihranila vsaj 250 milijonov dinarjev, poleg tega pa se bo .% ten pospešila domača produkcija In denar bo ostal v državi. Ministrski svet Je predlog sprejel.
— Novi kovani denar. Kakor smo 2« poročali, se bo naš novi kovinski denar koval na Dunaju. Izdelalo se bo v celem 300 milijonov komadov, ta sicer Iz tako-zvane gama-kovine, mešanice iz cinka ta bakra. Tekom treh tednov bodo matrice, kt so sedaj izdelujejo, gotove, nakar se ■začne kovanje denarja.
Si krai|PreD0Vetlan duna!sitl dnevnik. V na-nlk »NemSLa, J£e??.vedan dunajski dnev-interesom	kw p15e pr0tl
pripravnik Ivan Gregorič in kurjača France Jamnik ter Andrej Gorjanc. Imenovani so vod BI o priliki regentovega poseta dvorni vlak Iz Zagreba v Ljubljano ta nazaj.
— Kopališče Liplk odgovarja na mno-gobrojna vprašanja, da bo kopališče odprto celo leto. Obenem prosi, da Javi vsakdo pravočasno svoj prihod, ker se Je ra zimsko sezono prijavilo le veliko število po-setnlkov. Uprava kopališča LIpik.
— Uradniški vlak bodo uvedli med Zemunom ta Beogradom. Služil bo ▼ to, da bo prevažal beograjske uradnike, ki stanujejo v Zemunu, zjutraj ta opoldne v Beograd ter zvečer zopet nazaj v Zemun. Baje Je takšnih uradnikov nad 500.
—- Pristojbine za časopisne brzojavko v prometu s Švico. Od 1. novembra naprej so dovoljene t Švico časopisne brzojavke z znižano pristojbino za 50%, t. J. JI centimov ali 22 par od besede.
— Važno za trgovce. Doznavamo, da mednarodna odpravniška tvrdka Emil Franki 1 drug, Zagreb, Ciglana 20 (telefon 6-83) vrti blagovni promet komadni ta va-gonsld iz celokupnega Inozemstva, tako tudi z Avstrije. Podružnica te tvrdke se nahaja na Dunaju, VII., Stlfgasse 33. Opozarjamo gg. trgovce ta Industrialce na to tvrdko ta Jo priporočamo.
— Službo strokovnega učitelja za k*, ramlko (IX. čin. razr.) razpisuje Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. Zahteva se teoretična Izobrazba ta praksa v izdelovanju lončene posode, opeke ta glinastih Izdelkov sploh. Prošnje, kolkovane a kolki za 3 din. in opremljene s študijskimi izpričevali, zlasti z izprlčevalotn o praktični usposobljenosti, naj so vlože do 1. novembra pri ministrstvu Industrije ta trgovine, oddelek v Ljubljani. Pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti ▼ Ljubljani, Dunajska cesta 22.
— Čevlje kupujte Iz domače tvornlce Peter Kozina & Ko. Ljubljana, Breg. Znižane cene.
Ljubljana.
bi rekel, da ni	taTet
da imamo se sedaj, ko je stara Avstrija že precej časa pokopana, slovenske družine Jel vzgajajo svojo deco — v nemškem jert-ku in Jo pošiljajo v nemške šole. Tako pcJ šilja n. pr. ga. P., hči kontrolorja P prisilni delavnici, svoje otroke le v nemške šole, češ, da se v slovenskih premalo naučijo. Mnenja smo, dokler tekne nje| ta njeni deci sladek slovenski kruh, naj se drži tudi slovenskih običajev.
— Za usluge kraljevemu dvoru so bili odlikovani: z zlato kolajno: Lnštnfkcijska strojevodji Rudolf Gale In France Strajhar, strojevodji Edvard Klarer hi France Zagradnik: s srebrno kolajno: strojevodja-
= Baron Zois v Ljubljani. Iz občinstva smo Dieieli: V IJubliart se mudi baron M. Zois. uradnik ori deželni vladi v Celovcu. Občinstvo ie radi nieamveea nrihoda zelo razburjeno in bi rado vedelo, kal ie barona prignalo nazai0 Ali še ne bomo Domell s sovražniki našega naroda?
— Pred uradniško stavko. Na vprašanje, kdaj in kje se Je vršila burna skupščina državnih nastavljencev, o kateri poroča suočnji »Sl. Narod«, naznanjamo, da •e dotični shod ni vrill v Ljubljani, ampak — v Splitu.
— Očistite Jarke! Svoječasno se Je posestnikom v mestnem pomerijo vsako leto pravočasno naročilo, naj očistijo jarke ob svojem svetu. Bližajo se nam čari Jesenskega deževanja. Ker so iarki do vrha zaraščeni, so poplave neizogibne. V tem oziru Je posebno zanemarjeno proti Rožni dolini In na Opekarski cesti. Mestni Jarki se prav nK ne razlikujejo od privatnih.
— Umrla Je včeraj zjutraj ob 3. url gdč. Marija Jeločnfk v starosti 67 let. Pogreto bo danes v sredo popoldne ob 4. url Iz Rožne ulice št. 39. N. v m. p.l
— Nove stavbe. Na Sv. Petra nasipu sl gradi trgovec K. A. Kregar dvonad stropno hišo. Obenem dvigne staro hišo ob Sv. Petra cesti, da se prlredc spodnji prostori ra trgovina Obe stavbi bodeta veljali okrog 1 milijona. Delo Izvršuje stavbna tvrdka Andr. Corne. Isti stavbenik Je dvignil ob Costi na loko pritlično hišo čevljarja Jerieta v enonadstropno.
— Sokolski dom na Viču Je že pod streho. Sedaj se vrši notranja dela, tako da še letos začno s telovadbo ln predstavami. Lična stavba je tfk gostilne »na Pošti«, ki Je tud! Sokolova last.
— Pasji kontumae v Ljubljani se Je zopet razveljavil, ker se ni pojavil noben nov stnčaj pasje stekline.
Vsi kolesaril In motociklisti se sklicujejo n« sestanek v četrtek zvečer oto pol *• T restavraciji Novi svet. Zadeva le važna. Pridite vsi, kolta Je naša Koroška pri srcu! — Športna zveza.	k
— Oremil trgovcev v Ljubljani. V četrtek, dne 7. oktobra t L ob 2. uri pop. se vrti v veliki dvorani »Mestnega doma« protestno zborovanje vsega trgovstva Slovenije proti ogromnim bremenom, katere vali finančni zakon na trgovski stan. Qre-mij trgovcev vabi vse člane, da se tega zborovanja polnoštevilno vdeleže. V znak najostrelšega protesta proti novi trošarini, prometnemu davku ta monopcJ«! taksi naj bode v četrtek popoldne vse trgovine v
j Ljubljani zaprte.	k
— Cercie irancals Ima v soboto 9. oktobra t. 1. ob 6. url zvečer svol redni občni zbor v poslopju I. državne gimnazije v pritličju na levo. Clonl in siploh prijatelji francoskega jezika so uljudno vabljeni, k
— Sestanek vpodabljajočlh umetnikov »e vrti v sredo, 6. t. m. oto 20. url v restavraciji »prt Roži« (j. nadstr.). Razpravljalo
bo o važnih aktualnfc umetniških zadevah.
— Tajništvo N88 poshije vsak dan od 9. do 12. in 3. do 7. v strankini pisarni v Narodnem domu. Tam so na vpogled tudi voliiul Imeniki ra Ljubljano in okolico ta so dobo vsa pojasnita ra rddnmacBe.
Maribor.
teškl legijonarii so dosodi zooet v nadaltnih dveh transportih iz Trsta v Maribor. Tudi to not flh ni nihče sDreiel. ker ni niti nostaia niti kdo d rud obvestil občinst vo o ntihovem prihodu. Pač lene vtise bodo odnesli naši severni bratie iz naše domovine!
Tukajšnji državni urad proti veriiaf-
kom je obsodil Ivana Režeka Iz St. Janža pri Ptuju radi poskušenega fcstihotapljenia enega konja ta ene kobile na 1000 K globe
kt en mesec zapora; Zupanc Aao la Rogan
Alojzijo h Gradca, nadalje Koderman Katarino is Stare Gore pri sv. Kungoti, Osterman Marijo Jz Lelteršperga, Marijo Rclf iz Maribora vsako na 500 K ta 8 dni zapora, poleg tega Hm Je bila slanina zaplenjena; branjevca A. S., ker Je prodajal hruške z 200% dobičkom, na 1000 K ln 8 dni zapora; zasebnega uradnika Leona B. vsled veri-ženja s različnim blagom na 1000 K ta 8 dnf zapora; J. K., ki Je, izkoriščajoč novo trošarino, zvišala ceno pivu na 8 K za liter, radi navijanja cen na BOO K ta 3 dni zapora.
Koroško.
Nemško prizadevanje. da bi se Korošci pridobili za Nemško Avstri-k> Je smešno in nonolnoma brez Domena. Kateri Korošec ie neki tako neumen, da bi ver id nemškim agitator i cm in propagandnim nemškim časopisom! Vsak Korošec ve. da so naivečli lažnllvcl na svetu avstril-ski Nemci hi niihovi časonisi. Ce bi se za molstrstvo v laeantu in zavl-laniu tudi dobile medaTie. bi morali biti zlasti vsi‘'celovški časonisi odlikovani z zlatimi medaliaml. Nemški Časonisi so lagali med volno, ko so Dišali, da bo zmagala Avstrooerska in da bo oo volni Avstrooerska velika in bogata, Vse se Je izkazalo danes za laž. AvstroovTske monarhil« snloh ni več ostala ie samo majčkena in snufana Nemška Avstrite. ki ie kakor bolehen otrok ki ne more ne živeti, ne umreti. Nadafie so nemški časonisi med voino Dišali, kakšne grozne reči da so nočeniali francoski. anideški. ruski in srbski vo>iakt. Danes vemo. da se Je godilo ravno nasprotno. Nemški ln madžarski vo-iaki so nočeniali oo vseh boiišč&i strašne grozovitosti. —
Nemci razsipalo v propagandne svrhe živila sami oa nlrnafo kal Jesti. Nnibf>11 imenitno ie to. da Nemci na eni strani razsipata no glasovalnem ozemiiu živila, na drugi stran? na stradalo doma tako. da nriliala nemško meščansko prebivalstvo v glasovalno ozemlie med Slovence In kn-nu?e živila ali na zadnie zameniuie razno blago. Kal iim le neki treba razsipat? tisto bnre malo Živil M so iih s težkim trudom dobili od Jugoslavije za svon ničvreden denar. Da bodo Korošci vedno dobro oreskrb-iieni z živili, za to bo poskrbela že bogata Jugoslaviia sama. Korošci na tako neumne limanice ne gredo, ker vedo. da mora nemško razsinante Kmalu orenebati. ker Jim bo vsega z man ik a to.
Kie so tatovi (n roparii? Nemci agitirata Droti Jugoslaviji * letaki, na katerih le naslikan srbski vofok z gtosio nod oazduho. iz žepa Da mu visi ukradena ura. O tatvinah oo naših in srbskih volakih ni bilo oritožb. Vsakomur na le v groznem spominu, kako so kradli in rooali lansko SDom-lad nemški volaki no Slov. Koroški. Prekosili so Arnavte in Hune. Samo nri učiteliu g. Jeklu v Apačah so razbili in poromali do zadnfeva žebMa v steni Razbili so okrog 200 Daniev čebeli ter oožrli in odnesli med. Zaklali in Dožrli so celo — breto svlndo z mladiči vred. In taki roparji govore o kulturi!
Za delavce v Avstr# ni prave bodočnosti. V AvstriiJ ta industrija res bolie razvita kot v Jugoslaviji, toda vse tovarne so z delavci že zasedene novih tovaren oa zadolžena Avstrite SDloh ne more več graditi niti novih rudnikov odpirati. Nasprotno oa se le začela ori nas industrija krenko razviiati. neprestano se usta-navliata nove tovarne V Ptuiiu se pri-oravliate dve novi tovarni, istotako v Slov. Bistrici. Povsod se delalo priprave za izrabo vodnih sfl. V Jugo-slaviii ima delavstvo lepo bodočnost ter ga bo na vseh koncih in kraiih Drimanikovalo. Na to nart Domisli koroško delavstvo Dred glasovanjem!
Duhovnik, ki dela sramoto svo-lemu rodu in stanu ie poleg Feiniga tudi nekdanii guštanjski župnik Au-gust Križal. Ne vemo aM ie šel prosto volino k Nemcem služit, ali le bil primoran. Danes^ oohuišule naše ljudstvo v Podkloštru. a zastrupil bi rad še ostale koroške Slovence. V ta namen ie nanisal knjižico »Ob 11. uri!« Ta narodni izdaialec skuša do-
kazovati. da so Nemci nravi osrečevale! Slovencev, ki so iim prinesli sveto vero Jim dali celo vrsto svetnikov in svetnic in še danes izdellu-iejo nnbožne podobice le Nemci. (Kako ginliivo! Ootovo iz gole ljubezni do Slovencev.) Nadalle trdi izdalica. da ie večina slovenskih duhovnikov na Koroškem — nemškega rodu. kakor kažeta imena Einspieler. Ehrlich. Maverhofer itd. Ko bi mi ne vedeli, kako so neinŠKi uradi delali take Nemce. Župnik Schilttel-konf zna dokazati, da so se predniki pisali Tresovlav. iz Dobnika so napravili Aichholzerla. iz Mlinarja Miilleria itd. Izdalica hvali celo koroško šolstvo, dasi otroci ne znalo niti nisati in brati v materinem ieziku. Za vzor mu Je renegat Košat, ki le kradle! Slovencem narodne Desmi ter izdalal naše naneve za oristmo nemško blago. Križal laže. da so v Slovenili upeliane srbohrvaške šole. Vsaka hudobila se more odpustiti, le narodno izdaistvo nikdaT. Hvala Bogu. da so Križali le redki med našo duhovščino. Niegovo zeleno brošuro so koroški Slovenci ogorčeno raztrgali, kakor bodo raztrgali dne 10. t. m- zeleno glasovnico.
Kta Je tista »visoka« nemška kultura? Poidimo to iskat v Bolgarilo in Srbita, na bomo videli strašne spomine na to »kulturo«. Videli bomo grobove, v katerih le pokopano na stotine umor len Ih nedolžnih žrtev nemške nodivianosti. Za časa volne se ie pokazala vsa visočina nemške kulture ko so žive zažigali, pustili Hudi cd lakote umirati. Jih za šalo zabadali in obešali. Ce le to sad nemške kulture, notem se ml Korošci zahvalimo za nio Sicer oa vidimo sadove nemške kiHture tudi sedal na Koroškem v zavratnih napadih na Slovence. Zato na bomo Korošci 10. t. m povedali, da ne maramo nemške kulture.
Loče ob Baškem Jezero. Tukatš-nie žunanstvo se prisrčno zahvaliule za bratski SDrelem naše šolske mladine kakor tudi za obdarovanje iste o priliki Izleta v LlubHano. Našim bratom hi sestram kličemo: »Na veselo svidenie do plebiscitu v Jugoslovanski Koroški!«
Zanlmtvo pismo nekeera Nemca Iz cone B Nata J-hibllančan Je preiei od nekega nemškega učitella iz cone B nismo oisano v nemškem izficu. ki se glasi na slovensko prevedeno takole: Dragi gospod K.l P d nas nam gre sedat še precei dobro. Poetaalo nas z živili katera so odtrgali od ust dusatsklm otrokom ln ostalem« stra-daiočemu nenrško-avstriiskemo prebivalstvu. Ko bo plebiscit Pri Jeralu in če bo cona B soloh ostala Dri Nemški Avstrifl. kar odkritosrčno dvomim. bomo na zonet stradali, da se nam bo kar svetilo v želodce. Vrh tega bomo na še morali vsa živila, ki se sedal delilo na ooi zastonl. plačevati v davkih itd. Da bi Nemška Av-strlla zmagala v coni A. na to soloh nihče Dri nas ne veriame. Tistim Dar celovškim postopačem, ki hodita hul-skat in adtlrat za Avstrlto v cono A. so tukai vsi Dosmehuleio. ker vedo. da 1o ves trud zastooi. Za naše nem-škoavstritsko beraštvo Pač ne bomo navdušili nikogar. Le kakšen bedak se bo še uiel na nemške limanice in glasoval za Nemško Avstrito. Jaz celovškim listom ničesar več m veria-mem. Ko sem bil zadniič pri Vas v Llubliani. sem videl kako Vam le dobro tam. Tako se mi dooade nrl vns. da bom tudi laz glasoval za Ju-gcslaviio. ko nride cona B do glasova n»:a. S spoštovanjem G
cozlnjami. Carnot se nadeja, da bo. njega-gova akcija sijajno uspela. »Glavno je«,'se Je Izrazil, »da pridejo mladi moSki v Franclja Ne dvomhn, da Je lepota Francozinj dovolj velika, da se ženitve uresničijo Is zagotovi zakonska sreča.« —
PREVEC ŽENSK V FRANCIJI.
V Franciji je okroglo za dva milijona Ve5 žensk, nego moških. Profesor medicinske fakultete v Pariz« Pavel Carnot eve-tuj« Francozinjam, ki na mnrerto dobiti v Francisi možev, da af Jih poiščejo drugje. Ker pa je dandanes v evropejskih državah splošno pomanjkanje mož, se je obrnil Pavel Carnot na Ameriko, da bi se ta usmilila velike množice ubogih fran’oskih ssmfe, Proučaval Je odnošaje v posameznih acie-rtkansklh državah ter dognal, da ta
IZ INŽENIRJA — VOJSKOVODJA.
General Wramgel, ki se vojskuje proti rdečim armadam, Izvira iz stare plemenit« baltiške rodovine na Švedskem. Rojen Je bil 1. 1879. v Petrogradu, kamor se Je bila njegova rodbina preselila.. Prvotno ie bH slušatelj tehniških študij, a ko se Je vnela rusko - Japonska vojna, Je oblekel vojaško suknjo. V začetku svetovne vojne Je bil poveljnik brigadi carske garde, kmalu na to pa Je postal divizijski načelnBc. L. 1917. se Je združil s Komilovom, a ko Je nastalo boljševlško gibanje, se Je obrrdl proti temu ln se je Izkazal kot eden najzmož-ncjšlh organizatorjev. Prvo predrevolucijsko armado je sestavil v Kavkazu, pozneje Je bil poveljnik desnega krila Denjiklnove armade.Vsled nesoglašanja s svojim vrhov nbn poveljnikom Je bil odstavljen — pozneje Je prevzel vodstvo njegovih čet la od tistega časa sc bije z boljševlkl. O Wrang!ovem značaju Imamo zelo različna poročila. Nekatera pravijo, da Je demoi« krat ln da med svojimi oficirji ne trpi re-akcljonarcev. Večina poročB pa pravi, da Je krat ta da Je postopal s civilnim prebivalstvom v avojera področju zelo strogo.
Gledališče in glasba«
V mariborskem gledališča se Je vršil« snoči vsestransko dobro uspela premilem Hebbelove drame »Marija Magdalena*.
Književnost in umetnost
■Ljubljanski Zvon.« XL. Vsebina 8. it* Vilke: Ivan Albreht: Meditacija. —- A. Gradnik: O, tl ilvUeoia črn open! vhr. — Ive Sorti: Gospa SHviJa. — Dr. Avgust Žigon! Korytkova pogodba z BlaznUftm. — Miru Jarc: V nočL — Franc Veber: Bergsonov* teorija smešnega. — Stano Kosovci Bre« besede. — Ivan Zorec: Mana. — Fran)« Ro*: la poinSi čaš. — Dr. France Go* Mft: O ramorastiem pravu. — (go Gruden! Narahlo, tiho. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. — Mfran Jaro: V rokah hlad. — Marija Kmetova: Večerna. — A, Oradnfc: Na gorlškea grada. — Književne poročila. — Kronika. — Nove lcnjlc«.
Južni ta Severni Ameriki mnogo več za
ženitev sposobnih kot ženitve željnih moških. Carnot upa, da bo pregovoril vlade posameznih dežci k tem«, da bodo poslala saimske moške v Francijo na ogled. Carnot Je šel sam v Ameriko In se osebno pogajal z zastopniki tamošnjih vlad. Njegov predlog so neki vsepovsod sprejeli z navdušenjem. Po predavanjih, v katerih Je — kar se razume samo po sebi — hvalil vrline francoskih deklet, so ga s pismi kar molki..ki a« Iritjo oženi« a Frao-
Pokrajinske vesti.
Skofla Loka. Kakor drugod, tako tudi prt nas ni dobiti stanovanj. To pa radi toga, ker merodajne oblasti nimajo oči, da bi videle, kje so nahajajo prazna stanovanja, 2upnlšče n. pr. kna na razpolago celih 1« sob, od katerih Jih bi lahko najmanj 5 od. stop Bo. Istotako Je prazno tudi cerkovnikovo stanovanje s 6 sobami in dvema kuhinjami Ko bi so potem še nekatere družine malo stisnile, pa bi o pomanjkanju sta* novanj v SkofH Loki ne bilo več govora-
Slovenska Bistrica. Naši nemškutarji postajajo od dne do dno predrzneJIL Vedno so le Matijo prt nas različni protidržavnf hujskači, M Shrjfo sicer od sloverfcft grošev, toda na našo državo bljujefo ogenj Im žveplo — ln aleor kar Javna MI zavedni Bistričani tega ae trpimo in zato pozhrtja-mo merodajne oblasti, da sl te temne elemente malo od bližje ogledajo ter jim ev. preskrbijo potne Uste tja, kamor Jih srce vrteče.
Rogaška Slatina. Umri Je dr. Hojset, zdravnik in posestnik tukajšnjega zdravt-IBča. Nevarno bolezen si Je nakopa! na Italijanskem bojišča. Bfi Je vedno ter vsako« mu ob vsaki uri na razpolago. Zavzemal s« slasti za revne sloje ter Jlfa zdravil brezplačno. Veliko zaslug sl Je priboril za tukajšnjo zdravilišče. Bodi dobremu zdrav« nflro zemljica lahka!
Konjiča Po dolgem času ae Je po prizadevanju tukajšnjih rodoljubov vendarle posrečilo, da sta Mia odpuščen« iz služb# zagrizena neročurj* Lebltsch ta Wetsch, Jd sta bila zaposlena v tovarni n izdelovanje usnja L. Lauritsch, kier so nahaja še veš takšnih elementov, s katerimi bo še treba obračunati. Sploh se opaža, da Je omenjen* tovarna, M stoji pod državnim nadzorstvom, glavna opora vseh hujskačev. Zahtevamo od gospoda nadzornika, da naredi konec tem razmeram. Od odpuščenih eden misli Hi v Avstrijo, drugi, absolvtran pravnik, hočo vstopiti k tukajšnji sodniji. Na to te sedaj opozarjamo merodajne činltclia kaJH človeka, ki ne. misli z nami, ne potrebujemo v državni službi. -- Nadalje Je odslovljen pri kneza VVindischgraetzu gozdar Hulschmlod. Vsem trem gospodom, ki se ne morejo vživeti v sedanje razmere, želimo srečno pot v Avstrijo.
Šoštanj. Umri Je v Šoštanju g. Josip Valenčak, Župnik v pokoju. Pokojnik Je bil miren ta dober človek. N. v m. p.l
■■iiraui iimea""1«11— 1." »~n~imrr-nrrm~i—i 1 n#r
Se Je čas, da m natančno poučite o razmerah na Koroškem In v naši neodreše-ni domovini sploh. Naročita nemudoma propagandne brošure: »Koroška«, »Naša Istra« ta »Jugoslovanska žena za narodno svobodo!« pri založbi »Zvezne tiskarne« % LfnbUanl Marijin trg 8.
(Kit PETER KOZINA & Co. t R
prodajajo se ob znatno znižanih
Pri naročilih naj se sklicuje
cenah na debelo in drobno.
na oglas v »JUGOSLAVIJI'
Odvetnik
dr. Milan Orožen
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista t?3o ne ustavi) asa
l D k IA Y i
I i\ t% 11	^ pa[j|1|B
| Pariš-Ljubljana, j j« najboljši.
kupuje po najviSjih dnevnih cenah
Družba ,SAD"
Sovina in industrija z de-. in gozdnimi pridelki,
Ljubljana, Beethovnova ni.
Prosi se za ponudbe. 1386
si dovoljuje naznaniti, da je odprl odvetniško pisarno v Celju, Kralja Petra cesta St. 9. (v hiši hotela »Beli vol“).	1699
Za malolrvne in po bolezni oslabele je edino sredstvo, zdravniško priporočena
.Jadranska kapljica*
kri in moč tvoreče dalmatinsko vino. Glavna zaloga:
za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
Aktualno!	Aktualno!
Dr. Josip Smodlaka:
Načrt jugoslovanske ustave.
iST Cena K ži8 —.
s® dospel!
Sv. Petra nasip 7.1432
Kdor si želi nabavili pristnega in 1633	znanega
Izdelovatelj usnjatih
dokolenic (gamaš) linUjiM Zg.Ma fl.t2.
Haložana
Dobiva se pri Hrv. štamp. zavodu d. d., Zagreb, Marovska ul 24.
naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prvo haloška trgovina s vinom ANTS KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah.
zarezani strešnik zakrivaš
(dvostrukl utornl crep) nudi takol dobavno v poliv bnl mnoZinl, del. drulba
Združene opekarne, Ljubljana
(prej VUMCVKJVEZ). — <Na željo se posije takoj popis in ponndba.
Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju
priporoča izdelke svojega
čevljarskega,
mizarskega,
tapetniškega, odseka, strugarskega,
biSarskega	|
Domača tvrdka!	Solidne	cene 1
F. J. PENES, Moste pri Ljubllani
razpošilja po celi državi od 5 kg naprej
kavo, poper, cimet, ril, svinjsko mast, sol, vžigalice, sveče, cikorjo, pimet, rum, testenine, škrob, žitno kavo, žbičke, milo, čaj, češplje, papriko itd.	1374	Pri večjih naročilih popust.
Zahtevajte cenikeI	Znižane	cene!
Prvovrstni cigaretni papir m atrotnlce znamke
Hlfesse
po najnliji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Gena?, Ljubljana, Stlenburgcva ulica«
Tovarna
vsakovrstno
Barva
obleke.
nenorrsftn*-- — — -iz	imv>	iwy*	aftffilivi	aft-.BftT	bas	■/>1 a fii an it Al
Tihi	k imn IIUIIUI DUH	I
1626	nsjffineJSI	f|
gonilni jermeni iz usnja
za vsa podjetja, po najugodnejših cenah. Izdelovanje gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, kolebarji, okrogle in kordelne vrvice i. t. d., kakor tudi dokazano najboljših usnjatih vrvi.
Najsposobnejša tovarna usnja!
Vinaorkestrion
ca 35 PS s priliko za zidanje tovarno 11 johov posestva, za vsako Industrijsko podjetje pripravno, so proda. Vprašanja na oglasno odpravo „Kaver“, Celovec, Wlenergasse 4 pod ,Ober-krain 477“.	1698
v najboljši uporabi se radi družinskih razmer ceno proda- Pojasnila daje ga.
ELISE BRIG GL, Celovec, St. Veiterstraese Nr. 16
naročujte naravnost pri
Balisti ulili lil fflHlllK
Celje, Giavni trg 8.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,
Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vid, Opatija, Sarafave, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsem večjimi kraji v (11-in inozemstvu.
sprejema vloge na hranilne kuffžice, žiro- in druge vloge
pod najugodnejšimi pogoji.
ur Prevzema vse bančne poste pod najugodnejšimi pogoji.
Tiska »Učiteljska tiskarna« y Llublianl,
Odgovoru! urednik Anion Pesek.
Stran 4.
»JUGOSLAVIJA* dne 6. oktobra 1620.
Mali oglasi.
Proda se:
GOZDNA POSEST z gospodarstvom 78 Johov — 600.000 kron;
GOSTILNIŠKO POSLOPJE z S> sobami,
hiša, malo gospodarstvo, v okolici mesta takoj ceno na prodaj;
KAVARNIŠKA OPRAVA, biljard, mize, kozarci itd.;
HOTEL V BLIŽINI KOLODVOORA, dobro idoC;
KAVARNA so da v najem, dobro idoča, tako! pod ugodnimi pogoji;
OVE POSESTVI Z MLINOM, 10 johov 300.000 kron, drugo 48 johov 600.000 K, poleg še več govedi;
YILE Z NJIVAMI OZ. VRTOVI od 145.000 kron naprej;
MODERNE, VELIKE NAJEMNINSKE HIŠE
320 tisoč do 1,500.000 K.
Informacije: ReaJitetna pisarna »Ra-pld«, Maribor, Gosposka ul. 28.	1895».
HIŠA V MESTU Z MALIM VRTOM
se proda. Stanovanje se lahko takoj nastopi. Naslov v upravi.	1900.
HIŠO S PEKARIJO
prodam. Je na prometnem in v industrijskem kraju in tudi pripravni za trgovino. Naslov L. Cohun, Trbovlje 201.	1883.
1 GNOA1-BENC1NOV MOTOR prodam zaradi pomanjkanja ilovice, 10 HP in stroj za izdelovanje opeke s transmisijo vred. Mijo Grobotek, Boh. Bistrica.
HIŠA V CELJU enonadstropna, dvorišče z velikim vrtom tik kolodvora, prostori sposobni za kako
podjetje, se poceni proda. Vpraša se pismeno pri Jos. Krulc, Marijina Oorica, Savski Marof.	1897.
HIŠA Z LEPIM VRTOM IN HLEVOM
primerna za obrtnike, tik glavne ceste v Trbovljah, se proda. Več se Izve pri lastniku Ivan Orešnik, zaloga pive Union, Trbovlje.	1873
dobro idoca Čevljarska obrt
s popolno opremo se proda. 6 delavnih moči In primerna zaloga čevljev. Naslov pove uprava lista.	i§77
Kupi se:
DOBRO OHRANJENO VELIKO ŽELEZNO BRADLJO
kupim. Ponudbe z navedbo cene na Rudi VVrischer pri g. Antosle\vIcz, Stari trg J, Ljubljana.	1895.
289. štev.
[	Siiažiaas
DVA DOBRA MIZARSKA POMOČNIKA za strojno delo rdblm. Plača po dogovoru. Anton Ooršek, mizarski mojster, Laško.
SLUŽKINJA,
starcisa, poštena, za kuho in druga domača dela, se išče takoj. Ponudbe pod »Služkinja« z navedbo zahtev na upravo »Jugoslavije«.	7	8S9
GOSPODIČNA, vešča vseh pisarniških del, strojepiska in stenografinja, z znanjem srbohrvaščine in Cirilice, išče primerne službe v Ljubljani. Ponudbo z navedbo plače pod »Cirilica« na upravo lista do 10. t. m.	1890.
OOSPOD1CNA 19 let stara, iz dobre družine, lepe zunanjosti, pridna, inteligentna, želi priti v
boljšo družino, v ali blizu mesta, da s« izuči kuhanja. — Seveda ne kot služkinja, temveč kot učenka. — Ponudbe pod štev, 2007 na upravo lista.	js70.
ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITD. Specialni prvovrstni atelje, Filip Prisiou, Hotel Malič.	jg^
ZELIŠČA.
Podesck (ušive) po . K 10 za kilogram sladke koreninice po . . K 12 za kilogram za večjo množino po dogovoru. Plačujem tudi razno cvetje, perje, korenine in lubje po izredno visokih cenah. Edvard Pišlcr, Vrhnika.	1902,
IŠČEM SOBO ALI SAMO POSTELJO
za takoj, če mogoče v bližini kolodvora. Naslov v upravi	j	863.