Za učiteljski sindikat. . V posledniem času ip začelo naše učitelistvo misliti pozitivneie neeo kdaj prei o nameri. da tip stavlia svo.ieea dela več strankarski politiki v službo. ki ii ie dosedai služiio prevdano. Za to svoio novo težnio ie učitelistvo javno manifestiralo z novn smerio. ki je rckel bi naiizdatneiša DOt v borbi proti strankarskim vDlivom in naiiačip iamstvo za napredek šole in učitelistva. Brez te iavne manifestaciiV in borbe bi se učiteljstvo nikdar ne otreslo iavneen mnenia da ni veo strankarsko ooredeIfeno Se nekai! Ako bi bil učiteli materialno dobro situiran- ne bi bil kot tak orodie strankarskim nolitikom. Ali on deli usodo 7 ostalim državnim uradništvom. išče kruha in kdor išče kruba in se bori 7 živlieniem dela če^to brezpoeoino. Zato ie v odvisnosti sto:eč učiteli Dolitikom drasrocen materiial. ker ea uporabiiaio za svoieea aeitatoria. Mislim da ip tem nazorom ««riai odklenkalo. vsai v Slovehi.ii. Dasj smo sp rešili sitn.e muhe. vendar vidimo, da ip naša strniena falanea še slaba v borbi zooer notranip in zunanip rfa.sprotnike. Akonrav smo v osmem Ietu državncea cdinstva. vcndar oblika naše oreanizaciip šp ne more biti definitivna za uspešno borbo. Izkušnie so nam to pokazale Treba nam i.f edinstveneea ooeleda v po^Iedn nove borbene forme preranizaciie in tudi v noeiedu uporabe borbene metode za zaščito našib interesov in v obrambo našeea prava En del učitelistva bi hotel da našo orcanizaciir> Dostavi na sindikalm, osnovo. ria se na ta način ddsežp nreansKa \P7 c sindikati intelektualnih h fizičnih delavcev dočim ie drusri del za današnii način in obliko stanovskeea orsranizovama. Za orvo ideiOi 7di se. ie mlada. za drueo in današrvn stareiša učiteliska sreneraciia. V tem Droblemu učiteljstvo koleba med mamliivim mirom prošlosti in moteniu paitriarhainc sedaniosti. ter realno stvarnostio da tako ni moelo več dalie. Ali življenie nas neha nanve.i. Potreba ie izvršiti reoreanizaciio celokupnega iujjnslovanskeea učiteiistva nn osnovi sodobnih zahtev in sindikalne podlaee. K temu nas siliio fakta in izkušnie Dreteklostl. kaiti Dostati moramo tako močni da .bomo lahko zahtevali in r\e nrosili. da se osnovna šola izpremeni v državno ustanovo. da sp nieno vzdrževamV zaiamei tudi v državnem budžetu. da Sp spoštuipin iasni zakoniti nrednisi da se redno izplačaio nriDadaioči Dreiemki da se prizna učitelipvo delo za koristnn državi In za sam narod da se ne dela krivic učitelistvn z raznimi nersekueiiami in sličnimi deian.ii. Ne smemo obdolžiti samo onih »zuri«. da smo orišli takn daleč. temveč tudi učitelistvo ip na tem krivo in to radi ntdoumne oasivnosti za borbo v svrbo pobolišania svoieea socialneea noložaia. NesDorno deistvo ie. da edino učiteljstvo \7 lastne^a drži na vsai Drimerni višini v državi osnovno šolstvo. In vendar nas omalovažuieio in smo nrhneroma malo močni, smo šibki neborbeni in brez zavesti. Pa Dride še sedem čudežev. Prvi je tu: odtesrliai 7a noDlavlience! In kako se mi nroti temu borimo? Protest in Drošma ori tem bo ostalo! A zato treba borbe a ne moledovania. Ustvariti moramo oogoie za tako borbo To ie iznrememba v ideoloeiii. ki se vrši med učitelistvom \n tudivnašiintelieenci Usmerieno ;p delo za zvezo vseh umnib delavcev in za borbo izven ožreea stanovskeea kroea ori bratskih organizaciiah. Ta proce«; ie oosnešila voina. da }e očisdeden in jasen. Stvar ie razumliiva. Mislili smo da pridp no svobodi na vrsto dvie nrosvete. A ta sen ip ostal orazna iluziia. Dočim smo se borili v orošlosti za svobodo- se moramo boriti sedai oroti nasiliu. Šola ie ostala ista cma stara patriiarhalična mrtva hiša ki i.e tudi vojna Dri nas ni izDremenila. To ip še bedna ustanova. kateri odeovaria tudi beda učitelistva. Trda ueotovitev- a resnična! In zato se ie ideolvgija izDremenila tudi med učitelistvom in se še SDreminJa. ne eovori se več 0 nrošniah temveč 0 borbi, ne eovori se o orosiaški oreanizaciii. temveč 0 borbenem udruženiu — 0 učiteliskem sindikatu in 0 zvezi uradnlškib sindikatov s fizičnimi manuelnimi delavci. Peter .lereb.