7. štev. V Ljubljani, sobota 8. januarja 1921. p<,5lntaa «’Ma"a v IV: leto. Velja v Ljubljani in po pošti: teto ieto . . k 3:o -pol leia . , t*irl feis \a rcsec 18] — 93’ — so- la inozemstvo: tt.fi leto fo. tit . č*irt leta U niestc K 100 — „ 200-— „ 100— . »•- /aca°° (to Za Ameriko: fceloleino . . S dolar, polletno ... 4 dolarja četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pusiijajo RaroCnino »o nakaznici. "w * se inračunajo pa in sicer lr*ak0 Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 3li-tičnean poročilu Giunia. poročilu Marjanoviča o ciclu zbora, finančnem poročilu dr. Mandiča in poročilih grofa Kulmcrja, Plavšiča in dr. Gazzari ia v imenu odbora, ki ie ii-uanciral zbor. se ie seia odgodila na »opoldne. Med tem časom ie poseben odbor (prof. Spinčič, dr. Rybar, dr. Aeielinovič in dr. Vratovič) še posebej proučil zaupne dele odboro-vmi Doročil. Na Popoldanski scii 1c bil sedamo Spreiet nastopni sklep: Rapall-ska pogodba je žalosten rezultat sočasnega razmerja oolitieniii sil Italiic •n naše države ter ni izraz prava in nraviee, brez česar ni trajnega jn popolnega miru. Zato Jadranski zbor na svojem 2. zborovanju v Zagrebu dne 6. januarja 1921 a) ostane v celoti ori občnili načelih in smernicah. Proglašenih na prvem zborovanju, b) sprejema deklaracijo narodnih zastopnikov iz odtrganih kraiev od 1, .decembra 1920 v Beogradu, kakor ?e danes obiavlieno. c) smatrajoč vprašanje odtrganiii kraiev za vpr -šan*c integritete našega naroda nosiva ves svobodni narod, da z vsemi silami podpira narod zasužnjenih kraiev. da se gospodarsko, kulturno in narodno vdrži in razviia. Z ozirom na to uoziva svobodni del našega naroda, da podpira vse organizacije, nameniene tel svrhi. a v prvi vrsti J ugoslo vensko Matico, ki gospodarsko in kulturno podpira Jugoslove-ne v inozemstvu, d) Gledaioč na vprašanje odtrganih kraiev kot samo na del širšega vpvašania o-našem položaju ra Jadranu in vprašanta o orientaciji našega gospodarskega življenja napram našemu Primorju, člani in zaupniki Jadranskega zbora ix) zaslišanju poročil predsedstva in lzvrševalnega odbora ter predlogov večine predhodnega oosvetovanta od 5. ian. 1.1. sklenoio nastopno: 1. 5 sklepom dela dosedanjega prvega raz d ob ia izreka Jadranski zbor izvrsevalnemu odboru absoiu-torjj s prizuaniem in zahvalo. 2. Delokrog zbora se razširi v tej smeri, da nospešuie in zavaruie vse-kurme narodnostne, gospodarske, kulturne in politične interese našega naroda na Jadranu, preskrbujoč tem interesom vpošlevanje v metali in izven mei naše države, pri čemer ital naša lioravičena revindfka-ciia na odtreanc kraie tvori stalnost m bitnost teh interesov. •' 3. Z ozirom na to sc Jadranski zbor preosnule v organizem, ki bo 00 svnij sestavi prcdstavllal vse či-aitelie v jadranskem vprašanju, kateri bodo na podlagi pravil, ki se bodo surricla na podlagi dosedanie oblike zbora, mogli pospeševati vse naše Jadranske interese. 4. Izvrolieni novi odbor, oziroma niegovi zagrebški člani mpraio pripraviti vse potrebno za skjicailie ustanovnega zborovania razširjenega zbora , v roku 6 mesecev v Beogradu, ako pa bi to ne bilo Izvedljivo, v mestu, kiju bilo najprimernejše. ZASEDBA OSVOBOJENEGA OZEMLJA. Beograd, 7. Jan. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava naš dopisnik, so končane vojaške In administrativne priprave za zasedbo ozemlja, ki je še okupirano po Italijanih, a prisojeno po rapallsk) pogodbi nam. Z zasedenem začno naše oblasti v pondeljek zlutraj. Prevzemanje državnih uradov bo trajalo več dni, računa sc pa, da bo končano tekom prihodnjega tedna. Prebivalci osvobojenih pokrajin so pripravljajo, da kar najbolj slovesno sprejmejo naše vojaštvo In uraduištvo. NAŠI OTOČANI PREPODILI ARDITE. LDU. Cifkvenica. 7. januarja. V Dobrin ju na otoku Krku so skušali Arditi ropati. Prebivalstvo pa se je na vsem otoku organiziralo in oborožilo ter prcgualo ardite, ki so se zbrali v mestecu Krku pod varstvom kraljevih karabinjerjev. Po vsem otoku Krku so se osnovale narodne straže. Povsod vlada sedaj največji mir in red. Enako se je zgodilo tudi na otoku Rabu, kjer so se arditi umaknili v mestece Rab in kjer čakajo sedaj ugodnejših časov. NOVI RAZGOVORI MED TRUM-BIČEM IN RADIČEM. LDU. Zagreb. 7. jan. Nocoj le došel v Zagreb naš bivši zunanji minister dr. Ante TrumbiČ. ki bo imel tukaj posvetovanje z Radičevo stranko glede njenega stališča radi sodelovanja v konstituanti. PRISEGA KOT KUPČIJA. L13U. Zagreb, 7. jan. „Večer“ poroča iz Beograda, da so komunistični poslanci pripravljeni, položiti prisego v konstituanti. Kot proti-ushtgo pa skušajo izsilili, da se jim zopet dovoli izdajanje njihovih listov. Beograjsko komunistično vodstvo je nezadovoljno z zagrebškim vodstvom, ki je prezgodaj pokazalo obraz in ker ui znalo najti zvez z seljačkimi reiniblikansko čutečimi množicami. UjEDINJENJE ZEAILJORADNJKOV. LDU Split, 7. jan. Včeraj fe bilo tukaj mnogoštevilno obiskano prvo pokrajinsko zborovanje težačke stranke. Na zborovanju so govorili poslane! Stolč, Džokič, Moskov-ljevič in Franič, ki so kritizirali delo vladnih strank in razvijali progrjm zeinljorad-nlkov. Poslanec Moskovljevič Je naglašal, da Je naloga zemfioradničke stamke mod drugim tudi ta, da pripravi pot notranjemu, to Je duševnemu edinstvu Srbov, Hrvaltiv In Slovenccv. Sklenjeno je bilo, da se »Sa* vez težaka Dalmacije« smatra odslej za sestaven del »Savcza zemljoradnlka« v Beogradu. ANGLEŠKO RUSKA TRGOVSKA POGODBA. LDU. London, 7. jan. Zunanji minister lord Curzon je v noti. naslovljeni ruski vladi, protestiral proti očitkom ruske vlade, češ, da je edino Anglija kriva, da se trgovinska pogodba še ni ratificirala. Lord Curzon izraža v noti nado, da se trgovinska pogodba kmalu ratificira. Načrt pogodbe, katerega ponese Krasin v Moskvo, je tak, da se lahko z gotovostjo računa na to, da ga bo ruska vlada sprejela. KOLERA MED VVRANGLOVCI. LDU. Moskva, 7. januarja. Med ujetniki \Vran2l0ve armade v Carigradu Je Izbruhnila kolera. Doslej fe bilo 20 mrtvih slučajev, Premiie za povečanfe produkcije. Stat kujoči rudarji so sc postavil) na pravilno slališče. Sklenili so, da pod gotovimi garancijami sprejmejo predloge vladinega ultimata od 4. t. m. Vrh tega hočejo storiti vse, da sc poveča produkcija prc-moKa, seveda pod pogojem, ki je ali bi vsaj moral biti že itak samoumeven, da pride del na ta način povišanega dobička tudi njim na korist. Ne vemo še, kako stališče Je ali bo za-vzšla premogokopna družba k temu predlogu. Čudno Jc namreč, da fe družba stavila najraje ličnejše zahteve tekom pogajanj, le onega po povišani produkcij ne. Morda so Imeli prav stavkujoči delavci, ko so trdili, da družba sploh ni Interesirana na več-3 prodkcljl prepojta. Tem bolj pa Jo interesi na država, saj Je povečanje produkcije skoraj edino sredstvo za zboljšanje današnjih neznosnih gospodarskih razmer. Edino le s tem moremo omejiti naraščanje draginje, edino s tem zboljšati socijaino mi/.erijo. Povišanje plač in mezd Je Je vedno dvorezno orožje, ki vedno udad tudi onega, ki ga Jc dosegel. Večja produkcija pa prinaša olajšanje brez oškodovanja na drugi strani. Ako bi Imela torej trboveljska družba res kake pomisleke proti rudarskemu predlogu, bo pač vlada Imela toliko močj In cnerglie, da bo znala te ovire odstraniti. Delavci soudeležbo na dobičku, m-stalem vsled povečane produkcije. Temu pač tudi podjetje ne more ugovarjati. Vprašanje So te, kako to soudeležbo urediti, ker Je mo- goče le tedaj, če ima delavstvo vpogled 't poslovanje podjetja. To pa Je za današnje naše kapitaliste še nekaj nepojmljivega in Zveza Industrijccv se je čutila dolžno priskočiti Trboveljski družbi da pomoč s prin« cipijelnlm protestom. Povdarjamo pa za naše kapitaliste. Mnogokje drugje so podjetniki že pristali ne le na kontrolo delavstva, ampak narav-, nost na soudeležbo, in to ne v svojo škodo. Najnovcjšl primor Imamo na Angleškem, kjer se Je rudarski štrajk končal na temelju premij za povečano produkcijo In kooperacijo rudarjev in lastnikov. Uspeb Je bil naravnost sijajen. Produkcija premo« ga se jc povečala nad vse pričakovanje i/t skupno delo Je prineslo dobiček ne le podjetnikom |n delavcem ampak ▼ prvi vrsti vsemu narodnemu gospodarstvu. A kontrola In kooperacija bi bili pm koraki k socljallzaciji. Za Hudi, lk še vedno ne pofmijo duševne revolucije današnjih dni, Jo to velik bav - bav. Ml pa smo overjeni, da bi dobila tak§na ureditev ravno vsled tega socifailzačnega značaja pole* materljelno - gospodarskega pomena šo Idealno • socialen pomen, k] bi po svoji vrednosti In važnosti prvega daleč prekašal. Zato želimo, da bi med točkami trboveljskega sporazuma, do katerega pride po vseh znamenjih te dni, stala v prvi vrsti določba o nagradi delavstvu za sv ako tono premoga,,ki Jo spravijo nad dosedanjo nor-i malo na svetlo. RUSKO-ROMUNSKI ODNOŠAJI. LDU Bukarešta, 7. Jan. Vlada objavlja komunike, ki se peča z odnoiaji med Romunsko In sovjetsko Rusijo. Med dr. se v komunikeju glasi: Pogajanja med obema državama se Jc pričela žc lanskega iebru- ! mirnem tonu. Koncentracija ruskih čet na romunski meji Je bila odrejena vsled tega, ker Je bila Rusija primorana, da nastani j svoje četo zimo v enem delu drisve, j kjer jih bo mogoče prehraniti. Čc bi tila romunska vlada nameravala napast} Rusijo, tedaj b! se bil Izvršil napad' tedaj, ko so zbrali Rusi vse moči na poljski fronti in, na | frontah protircvolucionarcev. ITALIJANSKA KOMUNISTA IZGNANA IZ ŠVICE. Bern, 6. jan. (Izvirno poročilo.) Zvezni svet je zaradi komunističnega delovanja izgnal iz Švice v Lau-sannn i>rcbivajočega Italijana Teren-zija in Tem pelinija. RUSIJA HOČE ANEKTIRATI PERZIJO. LDU. London, 7. jan. Po vesteh iz Carigrada se peča ruska vlada z mislijo. <1a bi svojemu ozemlju priklopila Perzijo. ZAPADNA OGRSKA IN ANTANTA. Dunai. 7. jan. (Izvirno poročilo.) Iz Budimpešte poročaio. da ie prejel predsednik madžarske mirovne dele- j gaciie dva dneva pred Božičem od poslauiškega sveta v Parizu noto. v kateri se povdaria, da le priklopitev Zanadne Ogrske k Avstriii obvezna za velesile, čeorav Madžarska sma- j tra. da to zank) ni obvezno. Tudi izročitev Zapadne Ogrske Avstriii ni pravica za Avstrijo, temveč dolžnost, ki lo mora izpolnit* antanta Zato bo sestavjiena Posebna komisiia ki bo od Madžarske prevrela Avstrni ori-soiene kraie ter tih potem tel izročila. Vsebina te note fe napravila v budimpeštanskih političnih krogih porazen vtis. Listi tokižik) javnost, da nota ni tako huda in Jzraž.aio uoanie. da se bo dala zadeva Zanadne Ogrske morda še ublažili. SREDSTVO PROTI TUBERKULOZI. LDU. Pariz, 7. jan. Radi spretnih in mukepolnili poskusov Txxi-ravnatelja Pasteurjevega zavoda dr. Calmetta se nudi človeštvu blagodejna iznajdba. % Tuberkuloza pri živalih je premagana. Dr. Calmetta je izjavil, da jc to šele začetek in da se nam odkrivajo še nove mo?rt0sti, ako bomo x tej stvari naoredovalL STAMBOLIJSKI ZA SPRAVO SLOVANSKIH NARODOV. LDU Praga, 7. Jan. Sotrudnik« Usta »Venkov« Je Izjavil Stambolijski, da Je na Poljskem Imel nad 20 govorov, v katerih Je nastopal za češko-poljskl sporazum. Obenem Je Izjavil Stambolijski, da fe kljub odklanjajočemu stališču beograjske vlade za češko posredovanje, če mogoče pod osebnim vodstvom predsednika Masaryka, ki naj bi s posredovanjem Joscgel, da bi so Srbija lu Bolgarija spoprijaznllL Stambolijski je rekel, da bi se Bolgarija rada podvrgla pravoreku razsodišča, sestavljenega Iz slovanskih narodov, ki naj bi odločevalo v. srbsko-bolgarskem sporu. POGAJANJA Z MUSLIMANI SE SE NE VRSE. Sanilevo, 7. Jan. (Izvirno poročilo.) Kakor so doznava Iz poučcnlb krogov so vse vesti o pogajanjih z muslimani neresnične. Muslimanski poslanci se nahajajo vsi doma. deloma v Sarajevu, deloma na deželi. Vlada Jih Je sicer pozvala v Beograd« odpotujejo pa tfa šele v pondeljek. MINISTER KUKOVEC V ZAGREBU. LDU Zagreb, 7. Jan. Minister za trgovino In industrijo dr. Vekoslav Kukovec Je Imel včeraj Intimno konferenco z nekaterimi predstavniki našega gospodarskega Živ« ljenja. ki so mu ob tej priliki »poročili svoje želje In pritožbe. Minister Je Plavil, da vlada uvldeva upravičenost mnogih pritožb In da Je treba v trgovinski politiki pričeti delo v drugih smereh, ki bodo Ime!« več ozira na našo domačo produkcijo. Nadalje Je Izjavil, da so pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe z Nemčijo prekinjena, ker se morajo prej še razčistiti nekatera sporna mednarodna vprašanja, ki izvirajo Iz določil versaillcske pogodbe. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 7. Januarja. ^ ^Valute In devize. Dunaj: Dinarji 1680—1700, dolarji 674—678. švicarski franki 10.42S—10.475, češko krone 751—757, madžarske krono 120.25—122.25, Itre 2270—2325, nemške marke 923—929. Praga: Dinari! 218, švicarski frntikJ 1358.50, lire 307, funti 321, dolarji 87. avstrijske krone 12.90, poljske marke 11.50. C u r 1 h : Berlin 8.921/*. New York 625, London 23.52, Pariz 38.50, Milan 22.5?, Praga 7. 20, Zagreb 4, Dunaj 1.45, avstrijske žigosane krone 1, Varša\a 1, Budlmpe-Sta 1.071/*. Beograd: Barza radi božičnih praznikov zaprta. Zagrčb: Borza radi pravoslavnega .božiča zaprta. Protest proti rapallski pogodbi. Vladi v Beogradu, zavezniškim vladam, vladam nevtralnih evropskih držav, veleposlaniški konferenci v Parizu ter Zvezi narodov v Ženevi fe bila poslani sledeča deklaracija bivših narodnih zastoj)* Bikov n:.51h zasedenih krajev; Že v začetku vojne so proglasile evropske velesile, katerim se Je pozneje pridružila tudi Italija, da spada med ciijs svetovje vojne turi! zaščita in osrobujenjo malih narodov. Ameriški predsednik Wii-son |e uvrstil v svoj program tudi ureditev Tzbodnlli me] Italijanskega kraljestva po Jasni narodopisni črti. Z rimskim paktom, ki Je bi) sklenjen 10. aprila 1018 so ngotoviii zastopniki italijanskega in Juse-slovanskega naroda, da se teritorialna vprašanja med Italijo In Jugoslavijo rešijo na prijatclski način, na temelju narodnostnega načela in pravice narodne samoodlo-J-be ter z ozirom na živ!jenske interese obe!! narodov. Rimski pakt so Javno odobrili merodajni italijanski faktorji, pozdravila ga Je angleška vlada, vlada ameriških Zedinjenih držav ter sestanek premierlev Francije, Italije in Anglije v Versaillesa t. Junija 1*513. Po pogodbi, sklenjeni v Rapallu 12. novembra 1920 med Jugoslovansko in italijansko vlado bi imelo priti pod Italijo «10.000 narodno zavednih Jugoslovanov, ki kompaktno prebivajo na Goriškem, v Trstu In okolici, v Istri, tar v delih Kranjske la Dal-niaeije. Radi takozvane italUjanske strateško meje Je potegnjena Črta med Italijo In Jugoslavijo čez živo telo Jugoslovanskega naroda, ki prebiva v zasedenih krajih. Temu narodu ol bila dana prilika, da se svobodua i/reCo za državo, kateri boSe pripasti. Z rapalisko pogodbo so zasedeni kraji odrezani od svojega narodnega zaledja ter izpostavljeni gospodarski, carodni ki kulturni propast!, Rapallska pogodba, katero le Jugoslovanska vlada sprejela samo pod pritiskom razmer, krši narodnostno načeto bi pravico samoodločbe narodov, zoperstavlja se svečano danim obljubam In ugonablja prebivalstvo krajev, ki Imajo priti pod Italijo. Zato Jugoslovani v teh kraj® sanmargerit-skega sporazuma ne morejo priznati, hi zastopniki zasedenih krajev svečano In naj-»dločneje protestiramo proti rapallski pogodbi ter Izjavljamo, da nc bo trajnega mira In zažeijencga prijateljstva med Jugoslovani in Italijani, dokler se ne popravi krivica, storjena nad našim narodom, dokler se ne izvede revizija rapallsko pogodbe. Dunaju preko Beograda Vesti. Id prihaiato s Koroškega, nam krčita nesti. Preganjanja. ki »o lim izpostavljeni naši Jftidje. brezpravnost. ki vlada onstran Karavank zn vse one. ki so se v Dlebiscit. gibanju Dostavili na našo stran, dose-cra take meie. da le strah. V naših Časonisih se vrste dan za dnem ie-remiiske tožbe, pozivi na pomoč, obumii klici trpinčenega liudstva. Kdo ne »ostala nestrpen vzoričo neznosnih in brezkončnih uaihuisih eamosilnosti nemških gospodoval-cev? V tei težki atmosferi ie naihuj-*5a zavest onemoglosti nemoči, ki tlači že nas v svobodnem delu Slo-veniie. kal šele one bedne naše so-narodniake. ki so ostali ood tujčevo oeto. Ako hočemo vršiti svoje narodno delo primerno, izdatno in esek-tivno. moramo naiti Uidi akcijski način, ki nam in Korošcem do eni strani moralne utehe, do drugi oa tudi tleftniske pomoči. Tak način se mora naiti ravno sesku. ko stojimo pred slovesno otvoritvi io ustavotvorue skupščine. Par- A&a»iar a^a»air!T-;»aia»i Romarji »Umetniškega gledališča^. Del svetovnoznanega »Umetniškega gledališča« iz Moskve gostuje Pravkar v Zagrebu, Gostovanja so &e pričela 18. decembra 1920 s »črešnfevim vrtom« Čehova. Adrru!-Bistraciia umetniške trupe le sklenila z zagrebško upravo prvotno pogodbo za pet predstav. Kor ie bilo oa zanimanje občinstva nenavadno veliko ter ie rastlo od predstave do predstave. ie uprava neglede na ogromne stroške in s tem zvezane viso-ke vstopne cene rok gostovanja podaljšala. Tako bodo znameniti moskov-sU gostie odigrali pred zagrebškim občinstvom skoro ves svol repertoar. V prvem ciklu so igrali Čehova »Crešniev vrt«. Knula tlamsuma »V Icieinoliih živHenia«, Dostojevskega »Brate Karamacove«. (scene iz romana, dva večera) in Čehova »Td Isesfre«. Usoeh ie bil ogromen. Po [vsaki predstavi ie prirejalo do zad-iniega kotička zasedeno gledališče bučne ovaciie imenitnim gostom. Tudi med akti ni bilo ploskanja ne konca nc kraia. dasiravno člani do sta-. lamentarn? običaii nam obetalo za takrat zunanjepolitično deklaracijo. V niei mora stati tudi Dasus o našem preteklem in sedanje® in bodočem razmerju do Avstrije, specllalno po-glavie o vprašanju Koroške. Dolžni smo še odgovor dr. Rennerju in da-lie novemu državnemu tajniku Mavru. Kak bo ta odgovor? Mi smo ga svoi čas zapisali in vsakdo izmed nas bi ga brez posebnega oremišliania lahko bral iz svojega narodnega čuvstvovanja. iz trpkega žolča in gnieva. ki nas peče. Naša skrb pa ie ali bomo tak odgovor Culi z minrstrske tribune v Beogradu. S posebnim povdarkoin zadišemo tukai. da ie danes naša slovenska odgovornost velika. Svesti si ootrebe. da si mora naša slovenska nesreč:i iskati leka v pozitivni akciji ne v brezplodnem, sentimentalnem nerganiu, pozivamo naše ljudi v Beogradu. da ob tej priliki izpolnijo svo-ln dolžnost. Treba ie zainteresirati beleraisko časopisno iavnost za ko-r6ške dogodke in s tein ustvariti primerno resonanco. Naši poslanci v parlamentu so dolžni napraviti primerno akciio. da se bodo v nkrf ču-li glasovi, iz katerih naj zvedo na Dunai« odgovor. Naša dolžnost le povzročiti, da se bo to zgodilo, in ne sama to. marveč do ooisanl ootl doseči. da se bo na Avstriio izva’aia oresiia. ki nal zboljša položal naših nesrečnih Korošcev, pred vsem pa iim da v teh težkih časih preiskušnie moralno oporo. Poslanci »z Slovenile vseh strank mornio danes vršiti tudi zastopstvo neosvobolenili delov Sloveniie. Tega se moraio zavedati, zato iih opozar-lamo danes, ko le še primeren čas. Konec ustavne debate. Beograd. 6. Jan. Na zadnli seii ministrskega sveta v sredo zvečer je bila dokončana razprava o načrtu nove ustave-Sklenilo se le. da minister pravosodja in za konstituanto Trifkovič izvrši zadnjo redakcijo nove ustave, da se da potem ustava v tisk in razdeli poslancem. V glavnem se Je sprejel načrt ustave izdelan od vlade dr. Vesniča z malimi izpremembama. Novi načrt ima določbo, da mora biti pouk v ljudskih šolah obvezen in brezplačen In da se v vsej kraljevini vrši no enem. programu. Za državni svet In kasači tako sodišče le uveden volilni sistem. Danes popoldne od 17. do 20, je bila sela ministrskega svata, na kateri so pretresali ustavni načrt ter se ie sklenilo, da se bodo v bodoče izdaiali redni komunikeji o delu vlade na ministrskih seiah. da iavnost ne bo Dovršno ali enostransko informirana o delu ministrskega sveta. 6. t. m. ob devetih se le v ministrstvu za socialno politiko sestala važna konferenca, na kateri so pretresali gospodarski položai delavcev in sklenili koraki za rešitev delavskega vprašanja paralelno z vladno akciio zooer protidržavne elemente. Kcnfeience so se udeležili vsi inte-resirani ministri. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. .IE .JUGOSLAVIJA". Vesti o zasedbi Raba in Krka. Trst, 6. jan, »PIccofo della Sera« poroča iz Rima z dne 6. t. in. e j ut raj: Včeraj so večerni listi prejeli iz Ancone vest, da so Jugoslovenske čtste zasedle cvtok Rab, kar je v političnih in parlamentarnih krogih povzročilo veliko vznemirjenje. Poudarjajo, da se Je zasedba otoka, dasJ ga rapallska pogodba priznava kraljevini SHS, izvedla pred izmenjavo ratifikacij sporazuma. Tako postopanje ne nasprotuje le vsaki obliki mednarodnega prava, marveč je tudi nekorektno. — V vladnih krogih potrjujejo vest o zasedbi otoka Raba. Po informacijah, ki jih je dobilo ministrstvo za zunanje stvari, otoka niso zasedli vsled ukaza beograjske vlade, ampak po iniciativi krajevnih vojaških poveljnikov. Zasedli so otok, ker se na njem nahajajo le majlini oddelki čet. Tudi rcSJd legionarji Se niso popolnoma Izpraznili otoka. Italijanska vlada Je proti zasedbi ta!;o] protestirala pri beograjski vladi potom srbskega poslanika v Rim« In italijanskega poslanika Manzonija v Beogradu, ki je zaihtcvala; naj Jugosdovenske čete takoj zapustijo rftok. Domnevajo, da bodo Jugoslovenske čete, Id M so lahk smatrale za Iregularue čete, ker so postopale brez ukaza vlade, kmalu zapustile otok. Menda ni treba poudarjati, da &e ratifikaciji rapallske pogodbe ne moreta izmenjati, dokler se iugosioveiulke čete ne umaknejo z otoka. List pripominja, da Je bila v Rimu razširjena vest, da so Srbi zasedli otok Krk, da pa Je bilo to poročilo dementiratio. Danes poročajo, da so Srbi zasedli otok Rab. Očitidno sta sc v prvi vesti zamenjali Imeni dveh sosednih otokov. Razna poročila. Slovenci v Kragujevcu. Kragujevac, 3. jan. Kragujevac leži v osrčia Srbiie in tvori glavno mesto svetovno znane junaške Šuinadiie. V mestu le srbski tonniški arzenal, ki ie bil Dred voino ooDolnoma moderno ureien in elede kakovosti ni zaostajal prav nič za dunajskim arzenalom. Seveda pa ie tudi mnogo maniši. Imel ie v mnogoštevilnih ličnih obiektih livarno za tooove. puškarnteo. oddelek za Izdelovanje municiie in številne druge strokovne oddelke. Danes ie žalibog Dopolnoina razrušen. Med voino so odnesli Nemci in Avstrijci vse stroje, zgradbe same oa občutno poškodovali. S popravami so začeli takol po osvoboditvi Srbije. Delo gre res le počasi nanrel. a napreduje vendar. Danes ie zaposlenih v arzenalu že nad 1500 delavcev. Med njimi ie tudi precei Slovencev. Arzenal ima lastno obrtno šolo (oitonmčka škola) ki ima namen vzoaiati strokovno lz-vežbanc kvalificirane delavce. Solo obiskuie letos tudi 6 slovcenskih d£čkov. 9 Slovencev Da obiskuie te-čai za puškarske moistre. Slovenci se v lepi Šumadiji med prijaznimi Srbiianci prav dobro počutimo. Za pritožbe, ki iih prinašajo slovenski listi iz raznih struj srbskih garnizii mi dosedal nimamo povoda. Ako bo šlo tako naorei. se bomo vrnili v ožio domovino le s hvalo in ljubeznijo do srbske »brače«. Božič smo praznovali prav lepo. Tako priletno seveda ni bilo. kakor bi bilo doma med svoici a nabralo se nas ie veliko število orečanov. seveda skoro sami voiaki. N::ši malčki iz pito-maoke školc sp priredili Iiubiko božičnico z okrašenim božičnim drevesom. Posetila sta iih tudi upravnik arzeneala in nadzornik šole. Srečno novo leto vam v Sloveniji Slovenski fantje. aBBBI—BH—BBB8 rem običaju svoiega gledališča ne prihajata pred zaveso. To fe bil res dogodek v Zagrebu. Časopisi so posvečali vsaki predstavi obširne in izčrpne članke: vsi kritiki so enotias-nn konštatirali. to ie vrhunec skupne icre. to ie nekai nenavadnega, tega Zagreb še ni videl. Navdušenje v občinstvu. pa tudi v umetniških !n zlasti igralskih krogih le bilo nepopisno. Vseh pet dni v Zagrebu skoro niso govorili drugega kot o »Iiudožestve-nem teatru«. Naval na gledališke blagaine ie bil tako velik, da so cele trame ljudi ostale brez vstopnic. S pravtako sijajnim uspehom je gostovala trupa v Sofiii in Beogradu. Člani »Umetniškega gledališča« niso politični begunci, temveč so prišli po naključji za meje ruske sovjetske republike. Zgodilo pa se ie to tako. 1919. leta ie dosegla mizerita prehrane v Moskvi svoi vrhunec. Ljudje so stradali, da jc bilo strah in groza, na karte nisi skoro ničesar dobili pri tajnih prekupčevalcih pa so bile fene tako visoke, da sc niti ovsenega. s slamo mešanega kruha nisi mogel tiaiesti do sitega. Kakor povsod. tako so se tudi v gledališču pojavile posladice pomanjkljive iu. sla- be prehrane v boleznih, ter pretile nanesti težels udarec ansamblu, repertoarju in sploh celemu »Hudo-žestvenem teatru«. Te težke prilike so napotile upravo, da ie poslala del svoiega ansambla v Ilarkov. Južno rusko mesto, središče žitorodne Rusi te. Na ta način bi se oba dela velikega ansambla lažie prehranjevala. Med neko predstavo »Crešnlevega vrta« v Harkovu pa se ie zgodilo, da so čete generala Denikina zasedle mesto. Zveza liarkovske trupe z Moskvo ie bila pretrgana. Trupa je odšla iia Krim. potem v Odeso. Rostov na Donu in sledniič v Ekatorinodar. sedež Denikinovc vlade. Po Deniki-novem porazu se ie preselila trupa v gruzijsko mesto Tiflis. Tu le ostala šest mesecev ter dala 50 predstav. Nato so se obrnili »hudoZ-cstveniki« proti Batuniu ter se izselili v Cavi-grad. Od tod so iili pozvali v Solilo, v Beograd in Zagreb. Vsa družba ie povabljena v Milan in na Dunaj in se dosedai še ni odtočila, kam pojde. V Ljubljani bodo gostovali »hu-dožestveniki« dne 11.. 12. in 13. Januarja t, 1. ter se ootem vrneio v ZftgrebV *' -- ^ Pred deraisijo francoske vjade. Pres-biro javlja: V parlamentarnih krogih sma-j trajo za mogočo demisljo kabineta g. Ley-t guesa. Kabinet bo menda podal ostavko pred sklicanjem parlamenta, tako da se bo nova vlada predstavila parlamentu prihodnji teden. Ako bi se mu to ne posrečilo, se imenujeta osebi bivšega predsednika republike Polncareja in predsednika sedanjega parlamenta. Sestanek vrhovnega sveta. Agence Ila-vas potrjuje, da bo sestanek vrhovnega sveta v Parizu dne 19. t. m.; razrnotrivr.lo se bo stališče zaveznikov spričo neizpolnitve raznih doSočb mirovne pogodbe in protokola spaskega po Nemčiji Or§kj parlament. Povodom otvoritve grške narodne skupščine ie imel kralj, ki Je bfl, kakor poroča »Neue Freie Pressc-, ves ginjen v Atenah prestolni go^or, v ka- | terem je izrazil svojo srečo in i.vojo ljubezen do naroda ter svojo hvaležnost napram i zaveznikom za njihovo dobrotno vpošteva- nje in uvažanje pravic grškega nanla. Naznanil je reformo ustave v zmislu dcmolmii tično organizacije zbornicc. Olede zveze J Srbijo je izjavil kralj, da je s to zvezo dima garancija za mir na Balkanu. Sijajen sprejem morilca Esad paSe ? Albaniji, Iz Skadra poročajo: V Val on o dospel morilec Esad paše. Nasprotniki a-morjenega predsednika albanske vlade sa priredili manifestacije ter so morilca v triumfu peljali skozi mesto kot rešitelja domovine. ProtibolBeviškl pokrc* na Kavkazu, Pariški listi poročajo, da je na južnem Kavkazu prišlo ''od vodstvom imama- Šaniila do resn” .-rotiboljševišklli pokretov. Pri spopadu /. boljše vik! so ti izgubili 4000 mož, 100 strojnic in 6 topov. Arditski sinfainovcl. V dublinski giof1-Ji so oboroženi sinfajnovci preiskali hi?8 davkarjev in odnesli denarja v skupni vrednosti 10.000 funtov Stcrlingov. Gospodarstvo. MOŽNOST NAŠE TRGOVINE Z REKO. Pred kratkim smo poročali, da ie poslal voditelj reške avtonorna-ške strank© g. Ootthard italiianske-mu generalu Caviglii brzojavko, v kateri ga prosi za posredovanie pri beograiski vladi glede preskrbe Reke z živili. O tej zadevi ie dal g. Ootthardi zagrebškemu »Jutaralemu listu-t še sledeče informacije: Že koncem novembra sem v Beogradu hotel doseči odoošilianie živ-lienskih potrebščin na Reko oo odhodu D’ Annunzia. Glasom mojega predloga nai bi država sama prevzela pošiljanje živlienskih potrebščin na Rekp. da bi na ta način Rečani dobili živ.eža dovoli in poceni. Mol predlog ie bil na nristoinih mestni snreiet z razumevanjem. Neki minister mi ie celo deial. da bi bilo nespametno, če bi vlada predlOK zavrela. Prioomnil ie samo. da ie edina ovira za spreiem tega predloga rapallska pogodba, katera tedai še ni bila ratificirana od strani Italije. Irdiroktno na se mi ie namignilo, da bi so t Reko lahko sklenil trgovski sporazum le. če bi na to cristala Ita-liia^V tei zadevi sem se notc-m skušal rmeo!ati z nekaterim! velebanka-mi. a tudi od njih Sem dobil pojasnilo da sc v tei zadevi brez vednosti Italiie ne sme in ne more nodvzet; ničesar. Sedaj čakam samo še na nosaiania med Beogradom in Rimom. ko pa bodo ta končana, bom svoje predloge ponovil, kaiti narod na Reki ie izlakan in potreben oo-moči. Večina reškega prebivalstva ni kriva, da ie prišlo na Reki do dogodkov. ki so se tam odigrali pod D’ Annunziievo vlado. V interesu Jugoslavije ie, da na Reki činiDrel zavladaio normalne razmere, kakor tudi to. da bi se uporabljala kot plačilno sredstvo jugoslovanska valuta. Iz tega razlo?a. bi se morale SHS krone s prvotnimi žigi. ki se nahaiaio tamkal v obtoku, izmeniali oo kliuču. kakor se ie to zgodilo v Jugoslaviji, pri čemur bi sc odbilo znanih 20%, Valutno vpra-šanis na bi bilo treba rešiti, šs nred-tk> bi dospele na R&ko prve noši like živil. V slučaju, da bi živila dospela prei. bi morala Jugoslavija dati navodila bankam, naj prejemalo plačila za nakazano blago v navadnih žigosanih kronah. V nasprotnem slučaja bi bil nakup živeža od strani ljudstva, ki ima denar te vrste, popolnoma nemogoč. Vprid reškega prebivalstva bi bilo. če bi se na Reki sestavila začasna vlada, v kateri bi bile zastopane vse sedanie politične stranke. Za Reko bi bilo najboljše, če bi postal Dredsednik reške države kakšen angleški ali amerikanski veleindustri-lalec ali lastnik naroplovnega podjetja. S tem bi bila preprečena nadvlada kakšne posamezne stranke. m Borza. Trst. 5. t. m. avstrij. krone '4.75—5, češke 32-32.50, dinarji 74.75—75.50, dolarll 28.90—29, švic. franki 442—445. — Jadranska banka 390, Lloyd 1890. '+ Zltnc cene. Iz Osijeka od 5. t m. se poroča: Radi ustavitve tovornega prometa cene žitu rastajc. Mlini plačajo pšenico po 1020 — 1040 kron. Meka 0 no tira 15.50, za kuhanje M.50, za kruh 13.50. Koruza iKVitra 410—420. Dovozi pa so radi omejenega prometa seveda zelo slabi. + Naša lesna trgovina. Radi stavke premoga rje v In omejitve železniškega prometa ni skoro nikakega prometa z lesom. Povpraševanje po lesu je sicer znatno, toda prevažati ga ui mogoče. Cene lesa so ostale povsem nespremenljive. Otvoritev prometa z Madžarsko bi mo^la oživeti trgovino x gorivom Ul lesom za železniška vagone. + Obrtuiško-iiidastrijska razstava. * Celju. V letu 1922 ob priliki 30 letnice Obrtnega društva, namerava isto prirediti v Celju veliko obrtno - industrijsko razstavo. Pričele so se za to razstavo že predpriprave. Naše Celje Je za tako razstavo kakor nalašč pripravno mesto. Saj se naliaia okrog njega večje število moderno urejenih rudnikov, različnih tovarn ter drugih manjših obrtniških ter Industrijskih poctle-tij, ki bi pa sloves pridobila posebno s tako razstavo. Nadalje imanvo v bližini Celja razna kopališča in Celje samo je pred vojno slovelo kot krasno letovišče s krasnimi savinjskimi kopclji. Ker kopališča niso oa-daljena, bodo posetniki istih Imeli lepo priliko, si to razstavo ogledati. Upamo pa tudi, da bodo naši domačini in razni merodajni krogi šli prirediteljem razstave vseskozi na roko in Jim omogočili to namero ‘vseskozi častno Izvesti. Namerava se prirediti posebni oddelek za obrtniško in industrijsko umetnost. Obrtno društvo bo poslalo v Zagreb posebno komisijo, ki bo tam proučila zasnovanje take razstave. Obrtnika In Industrijska podjetja pa se že scd4 opozarjajo, da se začno pripravljati tra to razstavo, ki utegne biti velike važnosti za nadaljnl razvoj obrtništva in industrije v Sloveniji + Nova tovarna v Ljubljani, M. Zalo* kar. Izdelovalec droži. Je kupil F. Siipanči-čevo opekarno v mestnem logu, ki Jo prezidava za tovarno drož. H- Pisarna obrtno-zadružnesa nadzos-nlštva ter urada la pospeševanje obrti sc ie otvorila v Celju v Prešernovi ulici v h!5l< kjer se nahaja pisarna dr. Kukovca. + Stlri in pol (4'/s%) odstotkov obresti plačuje od hranilnih vlog in vlog na tekoči račun Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8 ter Jih Izplačuje vslkdar takoj brez odpovedi. V časih najhujše denarne krize je Jugoslov, kredit, zavod svojim vlagateljem v polni meri ustrezal ter sl Je pridobil s svojim solidnim poslovanjem splošno zaupanje. Prometa ie imej lani nad 300 milijonov kron io Jamstvena glavnica Je narasla nad dva milijona kron. Jusoslov. kreditni zavod stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. V Prekmurju ima v Murski Soboti in Dobiji Lendavi lepo procvitajoči podružnici, ki sta postali žlvcc vsega go« spodarskftga fivljenja Prekmurja. Ker rastejo njegove naloge čedalje bolj In Je dosedanja zadru&ia oblika pretesna, Ja vložena prošnja, da se spremeni »Jugosl. kreditni zavod« v delnlšŠC/ družbo t. j. v banko. Temeljna glavnica banki 4 milijone kron Je od članov-zadružnlkov Jusoslov, kredit zavoda It podpirana ter bo banka gotovo lepo uspevala, ker Ima v Jugoslov. kreditnem zavodu trden temelj z lepo rezervo In bogato poprišče ter hvaležno polje v podružnicah v Prekmurju. + Gospodarska razstava v Pragi, 17, maja 1. t. se vrši v Pragi gospodarska razstava, katere namen Jc, da se pokaže s«-danje stanjv* češkoslovaškega gospodarstva. -1- Ekonomske razmere v Roniuniii »Adaverul« poroča: Današnji poloZaj Je dovolj dober, akoravno vsa prirodna bogat-stva Romunije ne Iskoriščpjo dovolj. Produkcija lesa znaša 5 in pol milijona ton; od tega se izvažala 2 milijona. Produkcija nai-te Je za časa vojne znatno nazadovala, vendar se že bliža normalni produkciji. —> Državni dolg znaša 20 milijonov lejev. Državni proračun je povsem normalen. Dor hodki znašajo okoli 6 milijard 116 milijonov, a izdatki 6 milijard 625 milijonov. + Francoska vina itnnja sledeče cene: Rdečkasta vina (9 in P dl stopinje) liekto-11 ter po 85—90 frankov, rdeča vina (9—12 stopinj) hektoliter po 70—80 frankov, bela lina vina po 100 frankov hektoliter. + Nova ležišča premoga v Rusiji. Po nekom poročilu lz MosJive so odkrili pri Kislovodsku v Kavkazu nova ležišča kasne* nosa premgga, Dnevne vesti. — Regentov božič. Prestolonaslednik Aleksander bo prebil božične praznike v Topolu. — Kedaj nam vrnejo odtegnjenih 20%? Teče žc drugo leto, odkar so nam pii žigosanju bankovcev odtegnili ?0%. Obljubljeno je bilo, da se odtegnjene svotc kmalu vrnejo, kar pa se Se danes ni zgodilo. Poslanci naj v Beogradu odločno zahtevajo, da sc obljuba brez odlašanja izpolni. — Tujih šolskih sester ne potrebujemo. Pri Sv. Petru tik Maribora imajo šolo šolske sestre, ki so sicer rodom Slovenke, to-Ja njihov konvent je nekje v graški okolici z nacljonaino Nemko kot prednico. Ravno tam imajo svojo malico tudi nune, ki vzdr-žuq]cjo dekliško šolo v Apačah. Te pa do-sedai sploh slovensko niso znale. Ako tudi konvent preskrbi slovenščine zmožne šolske sestre, vendar ostanejo pod nemškim vplivom, zato si lahko mislimo, kakšno bo njihovo delovanje v duliu jugoslovanske državne misli. Zakaj bi se ne mogla apaška šola podržaviti? Imamo šolske sestre, ki so dobre Slovenko in narodne vzgojiteljice v št. Rueprtu pri Velikovcu, ki bodo gotovo morale zapustiti kraj, ako Se niso izgnane. — Namestite jih v Apačah! — Nadzorstvo nad ruskimi begune!. Ker je z raznimi dokumenti dognano, da so se ruski begunci začeli vtikati v naše notranje politične stvari, Je ministrstvo za notranje stvari sklenilo, da se ustanovi poseben oddelek, ki bi sc pečal Izključno z ruskimi begunci in zbiral podatke o njihovem držanju. — Bivši poverjenik dr. Verstovšek dobi baje mastno sinekuro pri mestni hranilnici v Mariboru, ker se mu ne ljubi iti nazaj v Solo. Cisto po starem avstrijskem sistemul — Vsem članom In prijateljem »Jugoslovanske Matice«. Položnice Jagoslovcu-ske Matice se dobe brezplačno na vseh poštnih uradih brez izjeme. Kadar pošiljate udntno, kadar pošiljate prispevke, poslužltc se položnic! Nabirajte za »Jugoslovansko Matico«! — Nov! minister za agrarno relormo Uzunovič je nastopil svoje mesto. — Poroči! sc Je g. inž. Ivan Domlcelj t gdč. Milo Ferjanov©. Čestitamo. — Poroči! se je 4. tm. Ferdo Pokcržnik, nadučitelj v Skalah z gdč. Maro Lazarjevo, Profcsorlevo hčerko iz Gorice. — Razpisana so mesta uradnih žlvlno-edravnlkov na Vranskem, v Krškem, S-L Jerneju in Cerknici. Prošnje se vlagajo do 31. tm. Natančnejša določLIa v »Ur. listu« — Na štirirazredniej v Boštanju ob Sa-r) (z nerazdeljenim dopoldanskim poukom) ie razpisano učno mesto za učitelja (ali če tega ne bo, menda tud! za učiteljico — saj se je sklenilo zahtevati razpis sploh in ne z omejitvijo za moške prosilce). Lep kraj, oddaljen od železniške proge le pol me, na kar se posebno opozarjajo mlajše moške učne moči s sposobnostnbn Izpitom. Ker le rok kratek (le do 16. t. m.) naj vlože prošnje takoj pri okrajnem šolske in svetu v Krškem. — Klub »Soča« naznanja vsem svojim članom in prijatelje;« društva, da sc vrše odslej redni sestanki društva vsako soboto v Eostiln! »pri Zlatorogu«, Gosposka ul. Jutri predava g. Saša Železnikar o svo-jih doživljajih v Rusiji in Sibiriji. K Neva pridobitev po domačem zavarovalnem zavodu. Splošna zavarovalna družba »Jugoslavija« je, kakor znano, prevzela do sedaj v naši kraljevini že dve veliki Inozemski zavarovalnici in sicer zavarovalno družbo »Feniks« in pa »Graško vzajemno zavarovalnico.« V zadnjem času Ic pridobila ta družba še cn zavarovalni zavod in sicer zavarovalno družbo »Fran-co-TIongroise«. — Damska ročna torba z blagajniškimi ključi št. 16621, ročnin avalom in več drugimi stvarmi, za n..,-j(,elja brez vrednosti, je bila pozabljena v torek, 4. t. m. v vozu 3. razreda popoldanskega vlaka Ljublja-na—Zidamndst. V kupeju sta se vozili dve dami iz Trbovelj, en gospod iz Celja ter še neka dama. Pošten najditelj se prcisi, da najdeno odda proti dobri nagradi v hotelu »Vega«, Ljubljana, Celovška cesta 26. pri Antonu Maver. Obe dami iz Trbovelj naj blagovolita sporočiti svoj naslov na navedeno adreso. K. zanimivosti, da, celo pikantnosti. Vse te vesti so bile aktualne in najnovujše, saj jih qe policija marljivo zbirala še od lanskega Silvestrovega večera, da jih izroči skupno po enem tednu uredništvom. Ne čudili bi se, ako bi se bila lotila podgana aktov pni carinskem uradu, kjer jih »mažejo« in spioh vsled naglega reševanja diše po »špehih«. — Zjutraj, ko so odprli policijsko pisarno, je podgana pobegnila, še preden se ji je mogla pravilno napovedati aretacija. — Fiektričua razsvetljava v Rožni dolini se obeta v najkrajšem času. Tvrdka Vojnovič je že postavila droge po celi naselbini. — »Posredovalnica za begunce, ki |o imela svoje prostore v baraki na južnem kolodvoru, je s koncem leta 1920 prenehala s svojim delovanjem. Njene agenda (odpremo beguncev v zasedeno ozemlje) le prevzel urad za zaščito beguncev, Turjaški trg 3-II. — Neprevidnost. Marija Kovič, žena brzojavnega mojstra iz Vodmata 54 je včeraj v štedilniku zakurila. Bila pa je tako neprevidna, da io drva polha z bencinom in vžgala. Pri tern je bencin puhnil s tako močlo lz štedilnika, da jo je Po obeh rokah, po nogah in životu močim obžgal. Morali so Jo prepeljati v bolnico. — Mestna zastavljalnica ima tomesečm dražbo dne 13. ob 3 uri popoldne. — Mestni kruh se bo prodajal v mestnih prodajalnah še do nedelje 9. tm. Od pondeljka 10. tm. dalje preneha pekarna s svojim obratom popolnoma. — Pripravljalni odbor odseka postajnih la pomožno postajnih odpravnikov ZJŽ. vabi vse tovariše in državne železnice, da se zanesljivo udeleže stanovskega sestanka v nedeljo, 16. tm. ob 11. dopoldne v gostilni pri Novem Svetu, Gosposvetska cesta. — Osrednja Zveza Javnih nnleščenccv in vpokojcncev ima v soboto, 8. tm. ob 20. ur! nujno odborov© sojo. Ker gre za važne stvari, je potrebna navzočnost vseh delegatov. K —» Koncert za srednješolce. V nedeljo 9. t. m. prirodi godalni koncert za srednješolce v veliki dvoran) Uniona. Začetek ob 10 liri dop. Spored: 1. Haydn: d mol kvartet, 2. Mozart: B dur kvartet, 3. Bottboven: c mol kvartet. Razlago oskrbi prol. Kozina. — Eksportci akademiki sc pozivajo, da se udeleže važnega sestanka v soboto, 8. tm. ob 2. pop, v restavraciji » Narodnega doma«. K Telovadno društvo Sokol v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 23. tm. ob 9. zjutraj v telovadnici v Narodnem domu z dnevnim redom: Citanjc zapisnika zadnjega Izrednega občnega zbora,, poročila funkcijonarjov, volitev novega odbora, slučajnosti. Informativni sestanek članov ln članic bo v četrtek dne 20. tm. ob 8. zvečer na galerij! telovadnice. K. — »Društvo fugosl. trg. vlsokošolaca« v Bečtt naznanja akademikom, da se vrši pJcs eksportnili in konzularnih akademikov dne 12. t, m. v gornjih prostorih »Narodnega doma«. Vstopnina 20 K. F.ventuelna pojasnila daje društveni tajnik vsa5-- dan od 6. do 7. v kav. »Zvezda«. — Pevsko društvo »Slavlja« VIč-GIta-ce vabi vse prijatelje petja r,a svoj koncert, kateri se vrši v nodeijo, dne 9. tm. ob pol 8. url zvečer v Ljudskem domu ua Viču, Med pevskimi točkami sc nahaja tudi pred kratkem zložena pesem »Soči» od neznanega skladatelja. K — Veliko predpustno plesno veselico priredijo magistratni nižji uslužbenci danes ob pol 8. zvečer v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. K obilni udeležbi vabi veselični odbor. K — Velik zabaynl večer — Športni ples — so vrši v nodeijo 8, tm. v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu kabaret, japonska kavarna, ples, srečelov, šaljiva pošta. Dostop brez posebnih vabil. Predprodaja vstopnic pri »Svetli«, Mestni trg in v drog. Kanc,' Židovska utica. Vstopnina 30 K za osebo, člani S. K. Ilirije ta akademiki 20 K, toda le v predprodaji pri »Svetli« v potek in soboto od 14, di, 17. ure. K Maribor. Ljubljana. — Ena, ki se niti policije ne boji. V noei od 6. na 7. t:n. je na doseduj Je nepojasnjen način prišla v poslopje ljubljanskega ravnateljstva na Bleivveisovi cesti velika podgana, ki je vso noč žrla in razdirala važne ahte. Uničen jo ves obsežen materi-’ Ca,lc Cel°kupni policijski aparat z veliko vestnostjo In natančnostjo skoraj teden dni zbiral o predrzni vlomilski družbi v Zeleni Jam!. Prav lahko sc zgodi, da sc bodo zločinci pred poroto postavili na Mo-žckovo stališče, češ: Sodnija naj nam dokaže, da smo kradli!« Kako se jim naj dokažejo vlomi, ko Inn dokaze podgana v trebuhu?! — Se večja škoda pa je spisov, ki so bili namenjeni za objavo v časopisih. Saj vlomi se bodo v Ljubljani še ponavlja-b, vlomilcev še ne bo tako brž zmanjkalo, loda novice, ki so bile namenjene javnosti ne povrnejo nikoli več. Občinstvo Je predrzna podgana prikrajšala za mnogo Tihotapstvo fa kolodvoru. Skladiščnik južne železnice Mihael Vihar, Ki Je bS v nem svojstvu svojčas u služb eri v Mariboru in sc sedaj nahaja na Dunaju, je pred kratkim dospel semkaj kot spremljevalec dveh vagonov, določenih za materialno skladišče južne železnice v Mariboru. Pro-. ti večeru je pričel tamkaj razkladati Iz o-monjenih vagonov blago v skladišče za br-zovozne pošiljat ve. 5'užbitjoč! stražnik ln tudi prometni uradnik sla dognala, da gre za tihotapsko blago, ki je bilo takoj zaseženo. V zvezi s tem poizkusom tihotapstva sta tndi dva Vikarjeva brata, ki sta usluž-bena ua koroškem kolodvoru, ter skladiščni delavec Franc Peršon in železniški uslužbenec Anion Črcpan. D oči m je glavni krivec Mihael Vihar pravočasno pobegnil, so bili drugi privedeni pred sodišče ter naznanjeni carinskemu uradu zaradi nadaljnjega postopanja. Sedem zavojev zaseženega blaga, večinoma drobntne, Je bilo naslovljenih na tukajšnjega trgovca Letonjo, Id pač priznava, da je blage kupil ln naročil železntčarlu Viharju, naj ga odpremi in zacarinl, odločno pa zanika vsako zvezo s poizkusom tihotapstva. — Pred nekoliko dnevi je na koroškem kolodvoru uslužbem varnostni organ zapazil, da spravlja železničar Simon Celoiiso sumljive, s premogom pomazane omote proti dom;. Na zadevno vprašanje stražnika je odgovoril, da mu je izročil omete neki kurjač iz Nemške Avstrije z nalogom, naj jih spravi na dom in jih potem, izroči tukajšnjima trgovcema J. H. »ti A. E. Zaslišana trgovca sta sicer priznala, da sta kupila blago v Avstriji, in sicer v Gradcu, ln ta zaradi hitrejše odpreme izročila nckentu zaupniku, da ga spravi čim-proj v Maribor ter ga tudi zacarinl iu izroči njima. Blago je bilo zaseženo, železničar pa naznanjen carinskemu uradu v svi- li o kazenskega postopanja. CeijG. Slovensko šolstvo v celjski okolici. V celjski okolici je šolstvo v posebno mizeor-nem položaju. V stari Avstriji Je pritiskal germanizem, da se šolstvo v celjski okolici ni moglo razviti. Celjski nemški mogotci so celo preprečili pozidan jo novega poslopja deške okoliške šole na mestnem teritoriju, tako da se nahajajo šolski prostori šc danes v nehigieničnih prostorih starega poslopja. Dalje celjska okolica še danes nima državne dekliške šole, ampak sc ista nahaja v samostanu šolskih sester, ki imajo za to istetako nezadostne prostore. Sedal, ko so vse te ovire za razvoj slov. okliškcga šlstva padle, bi bil pač skrajni čas, da bi se ■okoliški občinski zastop pričel baviti s tem vprašanjem, ki postaja od dne do dne bolj pereče. Kakor pa čujemo, ta zastop nima smisla za to in je odrekel celo podporo šolskim sestram,, katere so prosile, da bi jim priskočil na pomoč s kurjavo, ker pri mak državni podpori, katero dobivajo za to, da vzdržujejo z dobro voljo to dekliško šolo, skoro ne morejo izhajati. Tukaj bo treba vse pomisleke in bojazen glede stroškov vreči nastran in pričeti z reševanjem toga važnega kulturnega vprašanja. Društvo hišnih posestnikov v Colju je imelo shod, na katerem jo g. Frolich iz Ljubljana poročal o nameravani narcdbl vlade, da se s 1. februarjem dovoli zvišanje najemnin za 80 odstotkov. Sklenila se je resolucija, v kateri se zahteva odprava zakona o varstvu najemnikov; če b) pa to ne bilo mogoče, pa vsaj, da sc naredim o zvišanju najemnin sestavi v sporazumu z hišnimi pocestniki. Gbčnl zbor dijaške kuhinjo v Celju se Je vršil dne 4. jan. v posojilničnl dvorani celjskega Narodnega dama. Prof. Kožuh je kot predsednik otvoril občni zbor. Iz podanih poročil je razvidno, da je imela dijaška kuhinja v minulem poslovnem letu 85.129 kron 78 vin. denarnega prometa napram 19.431 K 96 v v letu 1919. Prehranjevalo se je v začetku leta 57 dijakov, katerih število pa je tekom leta padlo pod 40. Skupni dohodki so znašali v minulem poslovnem letu 53.290 K 57 v, izdatki pa 37.039 K 99 v. Za hrano se je izdalo 31.559 K 38 v, za kurjavo 2.270 K 18 v in za inventar 778 K 85 vin. Stanje premoženja k on c ca n minulega poslovnega leta znaša 36.778 K 60 viu; društvo dijaški dom pa ima premoženja 76.359 kron 40 vin. Razpravljalo se jo ua občnem zboru tudi o vprašanju dijaškega doma. II koncu sc je podelil staremu odboru absolu-torij ln sc nato zopet Izvolil stari odbor s predsednikom prof. Kožuhom na čelu. Zaradi prodaje šemalno vojašnice državi se huduje »Ciilier Zeitimg«. Menda se ji zdi kupnina tričetrt milijonta premala za podrtijo, Športna sla v nosi, ki se je 5. tm. vršila v Narodnem domu, je v vseh ozirih izborno uspela. V krasno ozaljšanih prostorih se je nabralo mnogo občinstva, kateremu se je nudilo obilo neprisiljene zabave. Športni klub, kot prlrocLiteHj veselice, se je res vsestransko potrudil, da je nudil posetnlkom nekaj izbornega. Koroško, Nagrada rencgatsklm duhovnom. Znani narodni odpadnik Fetalg, bivši administrator v Apačah pri Galiciji, je imenovan za mestnega pridigarja v Celovcu. Obenem Je Informator »Heimaitsdicnsta« za slovenske pokrajine, torej pravcati špijon. Drugi re-negat župnik Križaj v Podkloštru ima tudi zagotovilo, da dobi prvo dekanijo, ozir. pro-štijo, ki se izprazni. imenu bede zatiranih bratov, ki pričakujejo od nas dela in pomoči, kličemo: pomagajte, da bo mogla Jugoslovenska Matica delovati, se razvijati In vršiti svojo veliko nalogo. Dajte Ji toplega pribežališča, delavnice, da bo veselo vstvarjala bodočnost. RAZREDNA LOTERIJA. , 3. in 4. t. m. so se vršila v Beogradu orva žrebania naše razredne lorerite. Dobile so dosedai naslednic srečke 1177 600 din; 39219 2000 din; 405 400 din; 983 5000 din; 477 600 din; 42983 200 din; 2502 200 din; 43317 200 din: 2833 400 din: 45093 200 din: 5317 600 din; 48081 200 din; S601 1000 din; 259 400 din; 9604 400 din: 612 200 din; 11192 200 din: 49687 1000 din; 241 400 din: 50605 200 din: 12219 200 dinj 51329 200 din: 725 400 din: 53353 200 din; 13151 200 din: 491 200 din; 15361 2000 din; 907 200 din; 10274 600 din: 54312 200 din: 1900S 200 din: 743 200 din; 20211 1000 din: 55063 200 din; 237 400 din: 56286 200 dim 21411 400 dni: 57956 200 din: 23010 200 din: 58062 400 din; 24390 200 din: 204 200 din: 911 200 din; 64033 200 din; 25064 200 din: 65802 200 din; 102 200 din: 66557 200 din; 26025 200 din: 67279 200 dim 222 200 din: 299 400 din: 70S 200 dih: 963 200 din: 20396 1000 din: 71097 200 din: 30934 600 din: 73799 400 din: 31470 200 din; 74096 200 din; 33234 400 din: 76881 600 din: 724 200 din; 79595 200 din; 37269 60G din: 655 10000 din: 80111 60600+20000-80000 premija 81505 200 din; 93949 200 din; 594 400 din: 94219 400 din; 84055 200 din: 770 1000 din; 8o247 400 din: 98072 200 din; 970 200 din: 783 200 din: 8S8S1 200 din: 99371 600 din; 89617 600 din; 616 400 dir\: 93724 200 din: poslovili od Zagreba v sredo, 5. t. m. po predstavi Čehove drame »Crcšnjev vrt«, O tej priliki je bil izročen članom umetniškega geldališča lovorov venec, katerega sta umetnikom poklonila v imenu društva hrvatskih pnjlževn*kov dr. Livadič ta g. Baiadič. Članom je bil poklonjen lovorov venec tudi v imenu zagrebškega ruskega kružka. Šport m turi stika. Vremensko poročilo, Mojstrana. Temperatura 4 stopinje C; jasno, poti dobre. — Saninec ugoden. Snega na senčni strani do 71) cm, na solnčul strani nekoliko mnnj. Sneg je podnevi mehak; za smuke manj ugoden. — Planina pod Golico Temperatura 2 in pol stopinje C. Jasno solneno. Sankališče: okrajna cesta Sv. Križ-Jesculce. dolga 5 km, že dokaj izvožena, spodnji del ua več krajih odtajan. Na prvem delu saninec izvrsten, ker je v senci. Snega 40 cm, v Jutranjih urah osrenjcn, čez dan močno južen. Za smuke manj ugoden. Golica je dostopna in se je v ponedeljek pobelila. Obisk ob novem letu je bil zdo živahen. — Bled. Temperatura —5 stopinj C; suh mraz, brez mogle, jasno, lahen veter od severa. Sankališče v Zakl so urejuje. Jezero v Zakl zamrznjeno; led dokaj gladek; debelina 12 cm. — Saninec ugoden. — Smuka ugodna. Sneg osrenjen, teran v Zaki žc jako zvožen. Na jezeru V Zakl je bilo ob praznikih opažati mnogo občinstva, tako Utjccv kot domačinov, ki so se izvrstno zabavali z drsanjem po letin ln sankanjem na novozgrajenem sankališču. JAVNOSTI! Naše najvažnejše obrambno društvo sc obrača do Vas z nujno prošnjo in n c ob hodnim pozivom. Delo Jugoslovanske Matice je skrajno ofežkočono in sc ne more razviti v zaže-ljcn! meri, ker manjkajo potrebni prostori za urad. V beli Ljubljani, v vedno vzgled.no narodni metropoli ni za »Jugoslovansko Matico« primernih ta za njeno uspešno delovanje potrebnih prostorov. Sporočamo to žalostno resnico, v trdni veri, da se zganejo vsi, ki jim je na srcu stvar, ki hočejo naše vstajenje. Kje so naši ponosni domovi namenjeni narodnemu delu in vzgoji? Na pomoč, dajte prostore samo toliko kolikor treba, da bo dalo odgovarjalo važnosti naloge, ki sl jo je postavila Matica, imenu velike nacionalne naloge, v. Gledališče in glasba. Fra Diavolo. Svojčas ljubljansko gledališče ni moglo brez operete živeti. Treba je bilo občinstvu servirati btulalostl, da se Je polnila blagajna. Ko smo se operete odkrl-žali ni nihče točil solz za njo. In bilo je to velikega vzgojnega pc-mena. Ljudje so dr-vili ta še drve ter sc trgajo za vstopnice v opero. Se dijaško stojišče ta hvalabogu tudi galerija ne marata več traparij. Pa če žc vodstvo vplete v dostojen repertoar eno al! drugo čcstliljivih starih oper, bi btio res prav in vredu, če ne bi prišlo tabo staro delo na oder v cirkuški oblik! kot ravno »Fra Diavolo«. Francoski sldadatelj Aiibcr je stresal opere iz rokava: vsako leto eno, pa tudi več. Sam je b'J vesele nravi, srečen in zadovoljen — še oženiti se ni hotel — iu pravtako veselega žanra so vse njegove opere. Scribe mu je dobavljal tekst, včasih prav čudne ta neverjetne vsebine. Ce se vrh tega pri vprizoritvl Fra Diavola vse neverjetnosti toliko podčrtava kot se je v našem gledišču, dobi občinstvo namesto stare opere parodijo v prav Oifenlacho-vem smeslu. Nalašč za predpust! Ljudje sp se zelo smejali, mene je samo Trbuhovlč s svojim neprecenljivim humorjem pripravil parkrat do smeha. — Tokrat jc stal pri pultu g. Bala tka, resen in upoštevanja vreden muzik, ki bi mu pa stokrat .bolj privoščili interpretacijo kakšnega pomenmbnejše-ga opernega dela kot pa ukvarjanje s partituro starih viž »Fra Diavola«. — Več se mi o uprizoritvi te opere ne zdi potrebno Izgubljati besed. Posebno pa sl ne upam povedati resnice o Fra Diavoiovi prozi. Člani »Hudožostvcncga teatra« so se Znanost in umetnost. Dr. A. Ogris, Borba za Jugoslovansko državo. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnlh spisov VIL zvezek. Cena 32 kron, po pošti priporočeno 1.89 K več. Za našo javnost povsem nove stvari odkriva Ogrisov spis. Vsled stroge avstrijske cenzure smo med vojno le malo sliiall, *aj delajo naši Izseljenci v tujini m kako se trudijo, da bi pridobili zapadne države za na nerooalno drž- m. Lw e tajno krožila kaka novica, ali pa smo iz raznih avstrijskih protiodredb sklepali, da sc mora v tujini nekaj pripravljati. O delo« vanju Jugoslovanskega odbor- ka‘- -a predsednik Je bil Trumbid, smo le malo vedeli. Njegovo delovanje, zlasti njega slovenskih članov, nam odkriva sedaj Ogris, V »Borbi« nam popisuje, kako je prišlo do dobrovoUnlške akcije, kako se je sklepala krfska deklaracija, vršil rimski kongres za« tiranih narodov in kako se je amerikansko javno mnenje postavilo na našo stran. Ogrisov a knjiga le ialoo aktualen spis, ki ga bo z vdiktm zanimanjem čital vsak inteligent Knjiga se naroča wl Tiskovni zadrugi v. Ljubljani. Mali oglasi. Proda se: POSESTVO 430 oralov ob železnici, njive, travnik!, vf« negrad, veiild gozdi cena kron 3,400.000 sa) proda Ponudbe samo od resnih kupcev pod »Redka priložnost 340«. Uprav. Jugoslavijo,, 21; VELIKA IilSA z mizarskim obrtem ob glavni cesti v Tc« bavljah se takoj ceno proda. 2? TRI IIlSE Z VRTOM in gostilno v Ljubljani v predmestju sc prodajo. Naslov pove uprava »Jugoslavije«, III PRODA SE ŠTEDILNIK (Tischherd) In suknja, Zvonarska ulica 5f, 11-!. 19 2 ZIMSKI SUKNJI 1 modra obleka (čisto nora) rcožke gnlošs št. 42, 2 obleki ta 1 plašč za deklice 15. let se po primem! ceni proda. Ogleda se 4 Gorupovl ulic! št. 3-II. levo. 14 ZAPRT UMIVALNIK In dva lesena kovčka se proda. Naslov ♦ upravi. 13 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe spre« lema od 50 kg nape) po najalžji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 2116 SCm£»3 s®s DOBRO OHRANJEN OTROŠKI VOZIČEK sc kupi. Cenjene ponudbe na upravo Jtig-n slavile«, 17, Stužba: - MLAD TRGOVSKI SOTRUDNIK vojaščine prost želi prcmcnfti mesto, naT« rajši na deželo na Kranjskem. Ceni. doji;® na upravo »Jugoslavije« pod ŠL 23. 23 NATAKAR1CA-BLAGAJNICARKA tšče službe v mestu ali na deželi. Zmožna je tudi vseh gospodinjskih del, ter gre tud! kot gospodinja. Naslov pove uzrava. 12 ZANESLJIVEGA IN VPELJANEGA POTNIKA Iščem proti dobri plači. Naslov v upravi »Jugoslavije«. IŠČEJO SE ŠIVILJE za Izdelovanje perila za takoj. Naslov Vj upravi »Jugoslaviqe«. 13 STROJEPISKO spretno In izurjeno sprejmemo takoj, zglasiti se ic v upravi »Jugoslavije«. Razno: MLAD TRGOVSKI SOTRUDNIK išče meblovano mesečno sobo. Prijazne ponudbe prosim pod št. 2517 na upravo lista, . 2517 ANCRE: Zelo ml jc žal, da ml je ravno ta dan lz več vzrokov popolnoma nemogoče. Tvoja najnovejša vest me nikakor ni vzradostila. Upam in pričakujem. 11 DOBRO IDOCO GOSTILNO v zelo prometnem kraju na deželi se oddi na račun pridal in zanesljivi natakarici. Ponudbe če mogčc s sliko pod »Dober zaslužek« na Upravo Usta. 19 V NAJEM SE VZAME dobrotdoča gostilna takoj, najraje v bližini Ljubljane. Naslov pove uprava. 20 HRANO TRI PRIVATNI STRANKI išče mlajši uradnik. Nasbv y upravi Jnga-slavile« 2< M. Z«vacoS Kraljev vitez. Zgodovinski roman.. (Dalje.) S to obljubo Je četa izginila. Laffemas je plačal račun, nato je odšel tudi on. Na vogalu Pižniove ulice ie zavil pod pristrešček, stisnil sc k zidu ter napel vid in posluh. Deset korakov od njega, nedaleč od malih vrat bližnje hiše. je stala kočija z odprtimi dtirci; kočijaž je sedel na vodilnem konju in držal ostroge pripravljene. vajeti zbrane v rokah. »S tem storim škofu neprecenljivo uslugo«, je modroval Laffemas. MiLim, da bi bilo napak sprejeti zanjo nagrado: takih stvari ne odtehta denar. Kesneje pa. ko bo svetlost gospodar nad kraljestvom, poračunamo itak o vseli dolvovih.« Možiček se je vzrepenčil v svojem kotu kakor hudobna žival; smehljaj grdega ponosa mu je preletel bleda usta. Ko je minilo pol ure. sc je začel vznemirjati. »Ako bodo živine predolgo odlašali,« ie godrnjal sam pri sebi. »se utegne vrniti markiz in vse bo pri vragu. Oh, zakaj nisem pogumen, da bi se upal opraviti sam!« Toda že ie stala pred njim senca. sključena v porogljivem poklonu. »Storjeno, vaša Svetlost!« je javil poglavar. »Kako?« Jc zaškripal Laffemas. »Ali se norčuješ iz mene? Saj nisem slišal ničesar. »Pravim, da te storjeno«, je ponovil bandit. »Plačajte kakor smo zmenjeni!« »Niti solda, dokler ne vidim. — | Mari misliš, lopov ...« j Razbojnik je kratko pograbil vohuna za vrat in ga vlekel h kočiji. Napol zadavljeni Laffemas je pogledal vanjo ter vidci žensko, ki-je ležala na blazinah, vsa povezana in z zamaSanimi usti. Poln občudovanja se je odkril in globoko poklonil banditu. Nato mu ie izročil mošnjiček enake oblike in vsebine kakor poprej v beznici. Spet se jo vzela od nekod šcstorica ter obstopila glavarja, vrtaje v mošnjo z ža- • rečimi očmi. Razbojnik jc preštel denar in ga spravil, rekoč: »Kadar bo spet potreba, nas kod iskati... Utrnimo sc. dečki, opravili smo!« In res ie izginila družba tako neslišno in bliskovito, da ie obšel Laf-femasa dvom, ali ni mogoče le sanjal. Nato ie zaprl kočijo in hotel baš zlesti na kozla: icdai Da so se odprla hišna vrata, in nekdo ie zavpil, kakor bi ga drli: »Pomavaite! Gori! Tatovi, razbojniki. mnrivci! Pomagajte!« Kočijaž ie usekal z ostrogami tor pognal. »Klesti, magari če konii crknejo!« ie kriknil vohun za njim. Ko na ie hotel zaviti v sosednjo ulico, ga ic popadel nekdo z vso silo za vrat: bil ic plemič, ki ic slišal vpitje in pritekel brez sape. »Na pomoč! Gori! Gori! Razbojniki!« ie tulil prejšnji glas. »Molči, žrelo!« ie ukazal plemič, ki ie bil zgrabil vohuna. »Gospod markizi' Oh, Bog sc usmili! Oh...« | »Lanferne. pretepem te! Povei. j kai ic delala tu kcčiia, kdo ie ta človek in zakai rioviš kakor zvonikar!« Bog. da bi tnogel tudi jaz zvoniti plat! Ugrabili so gospo markizo!« Henri de Cinq-Mars je strašno zakričal. Kočiia ie izginila baš tedai na koncu ulice. Markiz je pomislil, da more izvedeti nieno pot samo od neznanca ki ga drži v rokah. Ne meneč se za I.anteniovo javkanje, k: stisnil vohuna še trie. »Ti si bil zraven, kaj?« jc zavpil. »Priznaj, ali pa te zakoljem!« Izdrl ie bodalo in ga nastavil Laf-femasu na grlo. »Ne koiiitc me.« ie zagrgral vohun skorai mirno. »Povem vam vse.« Cinq-Mars je nekoliko razklenil prste ter nehal ščegetati z bodalom. Laffemas pa si ie oddelmil naglas in povzel: »Pomirite se. gospod. Marionki Delormc ne preti nič žalega.« »Kdo io ie dal ugrabiti? Kam jo pelieio? Govori. Pri mrtvem očetu se ti zaklinjam, da te ubijem kakor psa. ako ne priznaš vsega do pičice.« Mladi mož ie drgetal od gneva in šklepetal z zobmi. »Ako priznam,« je pomislil Faf-femas, »me Richelieu ubije. Ako nc priznam, me zakolje ta. Iq to v tre-nptku. ko ie bila moja bodočnost za-gotovliena! Oh, prekletstvo!« »Odloči sc!« ie rekel Cinq-Mars. Vzdignil ie roko. Jeklo se ie zasvetila v mraku, toda mani zlovešče nego smehljaj, ki ie mahoma skrivil vohunovo črto. »Ničesar vam ne morem povedati.« ie deial. »Prisegel sem tako. Le-hko oa vas peljem tja.« »Tia me popelješ?« !e zasopel markiz. »In vas celo spustim v hišo, kjer se nahaja Marion Delormc.« »Ako storiš to. te zasujem z zlatom, slišiš?« »Nu. dobro. Poidiva! Za kupček zlata sem ugrabil damo. ki vam Je tako pri srcu. In ker mi obečate vi še več zlata, ne vidim, zakai vam je ne bi vrnil.« Odpravila sta se. Cinq-Maj:s ni vedel kai dela. niti, ni gledal, kam drži pot: toda krčevito le stiskal Laffemasev komolec. Ustavila sta sc Diod starinskim dvorcem. »Tukaj smo!« ie rekel vohun. »Stepiva noter!« ic dejal Ciiiq-Mars vročično. Ako bi mu bil Laffemas pokazal zakurjen plavž, bi bil skočil vanj brez pomišljanja. Vohun ic zaropotal s trkalom, in vrata so se odprla. Stopila sta v lepo pritlično vežo. »Kie sva?? ic vprašal Cinq-Mars. »Pri njegovi s.vctlosti, škofu lu-eonskom,« se je nasmehnil Laffemas. »Zdai vidite, da krasotice ne čakalo-slabi časi.« Cinq- Mars je zaškripal z zobmi. »Richelieu!« le vzklikni! z obupnim erohotom. »Lehko bi si bil mislil! Dobro. Pelji me k svojemu gospodarju. Nič obotavljanja! Ce nc, pnkoliem vse. kar ie v hiši. in tebe prvega!« »Stopiva tu noter.« le dejal Laf-femas. »Njegova svetlost vas sprejme takoi.« Odprl ie vrata. Markiz fe vstopil: !n preden le storil dva koraka ie slišal rožljati za svojim hrbtom kliuč in zapah. Obrnil se ?'e: Laffemasa ni bilo nikjer! Cinq-Mars se ie zapodil v vrata, zlomil na njih bodalo, razbil si pesti, okrvaril si nohte: potrgal ie zavese in preproge. razbita! no stenah kroginkrog ter kričal kakor obseden. Kmalu ra ie uvidel, da se njegovi kriki duše v tej kletki in in nikjer odprtine. skozi katero bi mogel poizkusiti beg. zakaj vrata so bila hrastova in tako močno okovana z železom, da iih niti s‘ sekiro ne bi bil razbil. Celi dve uri je besnel nesrečni mladi mož: iokal ie. prosil, rotil in padal iz naihuišega gneva v naigloblio potrtost. Zaman! Ves krvav in brez moči ie padel nazadnje na tla ter se onesvestil. mrmra5? • »Marion! Predraga, uboga moja Marion!« XLV1II. Krema nri »Briiavcu ki grabi«. Drugi dan okrog dveh popoldne i? Laffemas po dolgem razgovoru s svoiim gosnodariem odšel iz dvorca na Avguštinskem nabrežiu, v- katerem sta bila zaprta Marion Delormc in Cinq-Mars. Grd smelilaj mu je krožil ustnice v znak posebnega zadovoljstva. »Povišati sem! Zdi se. da zdai držim niceovo svetlost. Moie vedenje v sn^čnii zagati, ko sem ubil dve muhi namah. ie bilo genitalno! Tega ne pravim laz. to pravi sam R:che-iieti... Drži se. Laffemas: zdai te tvoia naloga, zasledovati razgrajača lil kraliežrca. ki mu pravijo Guise. Vraga, stvar ie kočliiva. Eh. kai! Da naidem le dve vrstici iz rok plemenitega vojvode, na ga dam obesiti, amen! In ko bo vojvoda visel.. nu. recimo, ko bo tičal v Bastilii. načnem veliki kos: maršala de Ancre! Con-ciniia! To. to bo šele težava! Nu. lek sc naide tudi zani.« Pošljite naročnino! oblastveno poverjeni stavbni inžener LJUBLJANA, Jlilšerjeva ulica Stev. 7. SpeelJeL at&vbrmo podletl* M betonske, leleaobetonak* In vodne sgrsdb«. Israba vodnih cH. Komplet, opravljena, zelo dobro idoča prekajevalnica t Studencih pri Mariboru, Šolska ul. 19, je z živim in mrtvim Inventarjem, toda brez poslopja radi odhoda v Nem. Avstrijo, takoj po ugodni ceni naprodaj. R S iitii at umii i Stari trg Atev. S. IB e Trgovina z m inufck turnim blagom in oblekami domačega la* dolka priporoča po Builanlh ccnaii. 2 motorna kolesa, 2 godbena /avtomata, 2 velika gramofona, S Šivalnih strojev, vež dvokoles v prav dobrem stanu ae ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesta 4. Krznarstvo Gradišče št. 7. Sprejme v stroj kože divjačin,. katere popolnoma Izgotovi v garniture. — Sprejme isto v moderniziranje. Trgovci! Trafikanti! POZOR! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarlee, konjake ščstke, nogavice, rokavice, eviterje, _ Salo, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Oroslav Čertalid, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. m m vseh vrst, od preprostih do naj-finejšth nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov FRANC CERAR V STOBIB poSta In žel. postaja Domžale p. Ljubljani, v popravila prevzema tudi vsa tozadevna deia ter pteoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani ptevzema vsa naročila In moderniziranje tvrdka KovaCcviC i Teržan v Prešernovi ulici št. 5,. kjer se sprejema v sredo in soboto. Koloture za štednjake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: lirt željen JI El", trni sifojsva n Hrani POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papiriem ter g. trgovci! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Prednost imajo moči veščo 'srbsko-hrvatskega v Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. ter izvožbane- v knjigovodstvu. Stalno nameščenje s takojšnjim Poštni predal 74. vstopom. -- S prilogami opremljene ponudbe so v svrho pred- (Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dpevnik.) stavilvo osebno oddati pri Zvezi industrijcev, Ljubljana, Šelenburg. ul. 7JIL Le prvovrstno stenografi nlo in stroiepisko Baterije la na drobno ln debelo, karbidne svetilko ln karbid priporoča Igu, Vok, LiJibljana Sodna ulica it. 7. Pozor! Bpela Je velika pošiljatev raznib gum 7, igel, modnih stvari, vezenin, finih riu' Dos] bov, žlic, rincic za čevljo, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka JOS. PETEL1NC, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Naj nižje cene no drobno In na debelo! Knjigarne In papirnice: Papir vseh vrst, pisalni in risalni, konfekcijonalni. Vse pisalne in risalne potrebščine. Trgovske knjige. Šapirografnparate in valjarje. Trakovi za pisalne stroje. Zadočnica. Tiskarne In knjige veznice: Tiskovni in časopisni ppplr. Siva lepenki. Žica za vezenjo knjig. Knjigovešlto platno. Marmornati in šagreni papir. Tiskarsko barve. Masa zn valjarje. Trgovci In prodajalci: Papirne vrečice. Stročnice za cigarete ter papirčki Abadie in Jacobi. Srairgl- stekleni-Tafet-paptr. za najnižje dnevne cene in točni postrežbi Crep- svileni-NUDI papirja in pisal, materijala JADRAN ,clel.rigi DANE SINGER I DRUG, Zagreb, Frankopanska ul. 8. <=33----------------------------------------------- r733 Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. v Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanca. Sprejema: Vživljenskcm oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško do(o, rentna In ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vBeh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streh in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. 456 I Podružnica: CELJE, Breg 33. •čitajte! Razširjajte! Naročajte! Knjige zabžbe „ZVEZNE TISKARNE" V Ljubljani, Marijin trg 8. Čltejte! Razširjajte! Naročajte! Narodna knjižnica: h—8. snopi«: Val Vodnika izbr. spisi broš. K 4. 8.-5. „ Gaudoamus ... - , * 10' 0.—9. » Gadje gnezdo ... » » 10.—12. , Bole no«i .... 18*—15t 9 9 vez. , !§•- / Cankar: Mojc življenje hro§. , vez. „ ■«’- , Paberki iz Itoia , . broš. . — , Bilke ...... I ■ Propagandne brošure: Koroška Poglavje o stari demokraciji . . « . Naša Istra.......................... Problemi malega naroda................... Jugoslovanska šena za narodovo svobodo Založba: Iv. Albrecht: Slutnje ...... K 1 — ifc . 2‘— broš. K 8 — vez. , 10*— J. Glaser: Pohorske poti .... Dr. 1. Lah: Dore . . . . i » • < M. Pugelj: Mimo ciljev................ Cvetko Golar: Kmečke povesti . . Anton Pesek: Slepa ljubezen . . . Marica Komanova: Šopek samotarko Kurentov album broš. K vez. , S" 10" 10" 10" 10- 3" Itastlinstvo r.aših Alp broš. Ii — Janez Ev. Štuhec: Slovenska narodna mladina in njene naloge .... , Alfonz Mencinger: Nauk o serviranju Azov in Teffi: Humoreske...................... • ,lu — Zbirka mdarfkih in fužinarskili izrazov . . , 2 — Razkrinkani Habsburžani........................,10' Iz devete dežele, predpustna burka ... , 1 15 — 20 — 10 — ZliJU liliji . mr'jvamsmnmr- ______________ - ■ —-_______ ..................■■■■umu—■■umr-irnn Časopis©, Knjige, trd izg, cenik©, le afc©. lepak©, vabila, vzpored©. raiun® kuverte in pisemski papir s firmo, vfiilte, aas!§vn!co iid. ato hEfrc, flžno In ceno- Zvezm tis tona v IlublJanl, Stari firg 1©* Nareflla spicjes«« tusSi upravstiSt«® „Jl.•£«sfavš^e!, v Ljubile> i, » ssijln trg 8 ter r.jtna pctSruJnke u Mariberu; ©.taurn trg; « C«!|w> Ure?!® Peiva r.erts in w Ptuju, PreSernova cesta. Odeovonii nred^ Antnn pose^ Tiska j.UčlteUska llikarna« m Llubliani.