8. letnik. Snopič 1—4. ČASOPIS ZA PO IN NAROMOTS3E. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje Kaspret. lil TOai SI ill ifjgg Itf m Vsebina, I. Razprave: Stegenšek Avg. dr.: O početkih Jurkloštrske kar- stran tuzije..........................1 Pivko L j ud. dr.: Sosečka.......11 Kaspret An t.: Oplenitev kunšperških in podsred- skih podložnikov L 1573 ..............21 J. J. dr.: Dvoje slovenskih fevdskih priseg ... 33 Ktfhar Ž t.: Narodno blago vogrskij Slovancof . . 47 II. Mala izvestja: Kos Fr. dr.: Topografične drobtine.....77 Kotnik Fr. dr.: „Pesme za deželski bran" . 80 Trstenjak AL: Prepodajna listina iz 1. 1819 . . 87 Stegenšek Avg. dr.: Zanimive freske v Loki pri Zidanem mostu..........91 Hanžič Iv.: Najdba starega denarja v Veračah pri Olimju (L 1999)....................91 m. Književna poročila: Ljubša Matthias: Die Christianisierung der heutigen Diozese Seckau. Dr. A. Stegenšek . . 93 J ire ček Const., Geschichte der Serben. I. Dr. M. Murko.............94 Dopsch Alf., Die landesfiirstlichen Gesamturbare der Steiermark. Fr. Kovačič......98 IV. Društvena poročila.........106 V. Izjava..............119 VI. Imenik društvenikov leta 1910......391 Spisi se pošiljajo uredništvu pod naslovom: Anton Kaspret, c. kr. prof. v Gradcu, Klosterwiesgasse 9/II. Redni udje „Zgod. dr." dobivajo „Časopis" brezplačno, cena za neude je 6 K na leto. Društveni muzej je otvorjen ob četrtkih od 11. do 12. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstopnina v prid muzejskega sklada 20 v. Časopis za zgodovino in narodopisje -0-5=rO- Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. 8. letnik. Uredil Anton Kaspret. Maribor, 1911. Tink tiskarn« »v. Cirila. Vse pravice si pridržuje društveni odbor. Udi «0 0^ 3 V' Vsebina 8. letnika (1911). I. Zgodovinski spisi. a) Stegenšek Avg-. dr.: O početkih Jurkloštrske kartu- Stran zije............................i Pivko Ljudevit dr.: Sosečka. Črtica o javnem pravu podravskih Poljancev med Ptujem in Ormožem................11 Kaspret Anton -prof.: Oplenitev kunšperških in pod-sredskih podložnikov 1. 1573. Epizoda iz zgodovine kmetske vojne 1. 1573 ........................21 Dr. J. J.: Dvoje slovenskih fevdnih priseg .... 33 b) Kos Franc dr.: Topografičnc drobtine..........77 Trstenjak Al.: Prepodajna listina iz 1. 1819..........87 Kovačič l Propositura in vallc sanctc Marie Gyriov. Zahn, UB., II. 104. In Valle sancte Maric . . . propositus ccclesie vcstrc. UB. II, 145. ' UB., II, 61. pa se je trudil, da bi se obnovila tudi bratska naselbina v dolini Gračnice. Gotovo je poizvedoval, kaj je z njenimi nekdanjimi poslopji, naj je bil že osebno v Jurjevem ali pa po posredovalcih. Nekaj takega je najbrž zvedel marijinodolski prošt Konrad in je šel v Krko vprašat, ali nameravajo prekiniti kolegij posvetnih duhovnikov. A krška cerkev ni bila zavzeta za obnovitev kartuzije. Proštu se je naročilo, naj le mirno sprejema novince, in dalo se mu je še 4 kmetij, da bi bila hiša zadostno preskrbljena. Od krškega škofa Waltherja (1200—1213) ni mogel torej prior Nikolaj nič pričakovati, pač pa se je zavzel za stvar deželni knez Leopold V. in je tako postal drugi ustanovnik Jurjevske kartuzije. Začela so se pogajanja s krško škofijo. Ker je škof hotel proštijo ohraniti, je pridržal od nekdanjega kartuzijanskega posestva del južno od Gračnice, torej pred vsem boljši delež z Marijino vasjo vred, severni del pa jc prodal deželnemu knezu. Kolikor so z ozemljem južno od Gračnice zgubili, za toliko jim je primaknil deželni knez na severu, namreč ves gorski hrbet, ki gre od današnjega Sv. Lenarta proti Sv. Rupertu do potoka Lahomnice, kjer se dandanes nahajajo vasi Leskovca, Lešje, Velike Grahovše, Modrič ter druga selišča. Kartuzijanska posestva so torej z 1. 1209. mejila na jugu na Gračnico, na vzhodu na Kostrivnico (Dobovski potok) navzgor do skale Cucerane.1 1 Zahn, UB. II. 153: ad locum, qui dicitur Crucetanne, II. 336: a d rupem que dicitur Cucerannc. Cuce-rannc, morda krivo za Cace-raune t.j.Kačje ravne so skalnati grebeni ob Dobovskem potoku vštric Dobja. Vič. g. dobovski župnik Jernej Vurkclc je blagovolil ves kraj ob potoku pregledati in ljudi izprašati. Prisrčna mu hvala ! Poročal je naslednje. Kakih 300 m naprej po iztoku Kostrivnice v Dobjanski potok segajo na levem bregu strme skale do 5 m do potoka ter se vlečejo kot greben proti vshodu. Imenujejo se ,Na pečeh". Enak skalnat greben gre vzporedno s prvim pod župnijsko cerkvijo do potoka in se nadaljuje na njegovi desni strani kake pol ure daleč proti zapadu. Te skale na desnem bregu imenuje ljudstvo „Zapečemi.u Ta naziv se nahaja že 1.1787. v krstni knjigi in v dušnem zapisniku. V starih knjigah iz 1. 1787 se imenuje vsa okolica od vasi »Ravno" (1 km južnovzhodno od Dobja) pa do potoka s skalami vred tudi Ravno. V stari katastralni mapi in v starih zemljiških pogodbah spada zemlja zapadno od Kostrivnice in Dob- Od tam se zasuka pot na levo, gre čez hrib ter navzdol k La-homnici ter ves čas ob njej do vasi Tevče, nad katero je visoka skala. Že pred vasjo gre ob potočku ob tej skali navzgor v sedanjo Leskovco1 čez grič in na drugi strani ob potoku v Gračnico. S tem se meja konča. Ko so se kartuzijani vrnili v Dolino sv. Janeza, so posvetni duhovniki najbrž kmalu zapustili Dolino Device Marije. Čemu tudi dva cerkvena zavoda tako blizu drug poleg drugega ? Po kanoničnih določilih je bilo sploh prepovedano, da bi imeli drugi redovniki bližje ko pol milje daleč od mej kartuzijanskega ozemlja kako posestvo ali pa poslopje.2 Gotovo pa je še ostal vsaj eden duhovnik, da je upravljal krška posestva. Proštija je vsaj imenoma še obstajala in vsak novi škof jo je potrdil krškemu kapitelju. Tako še 1. 1218. in 1223.3 V 1. 1228. pa so ozemlje južno od Gračniec zopet dobili kartuzijani in od tedaj se proštija ne imenuje več v krških listinah. III. Obnovljena kartuzija sv. Janeza Krstnika in Device Marije (1208—1228).' Ko so se vrnili kartuzijani, so našli prav neugodne razmere. Glavni samostan je bil razpadel in ravnotako tudi cerkev, ako je bila že prej pozidana in ne samo zasilna, potem hiša je bila za konverzc v Marijini vasi v krških rokah, gotovo so se bili janskega potoka k Jurkloštru, vzhodno pa k Planini. Skale (rupis Cuce-ranne) niso torej delale meje, ampak imenujejo se le zato, ker se v njihovi okolici meja zasuka proti severozapadu. 1 Ker gre potok skozi selo Leskovco, bi bila le ena polovica sela meniška, druga pa vojvodova, a v listinah velja vsa Lcskovca kot samostanska last. Za to je verjetno ljudstvo izročilo, da jc nekdaj „Stara Leskov ca" stala na planoti, ki jo obrobljajo skale proti Tevčam in Sopotu. 2 Statuimus, ut infra dimidiam leucam a possesionum terminis, quas habetis, nulli religioso liceat possesiones acquirere, vel aliquod edificium fabricare. Zahn, UB. II. 181. ' Jaksch, 1. c. I. str. 366 in 382. 4 Ad honorem domini nostri lesu Christi ct sanete cius genitricis Maric ct saneti lohannis Baptiste. Zahn, L'B. II, 152. okoli nje že naselili lajiki in je nastala vas, ker prost in njegovi duhovni niso sami obdelovali zemlje, ampak so le ukazovali, delali pa so podložniki. Kartuzijani so torej morali vse na novo postaviti. Za gospodarsko središče so si izbrali kraj ob levem bregu Gračnice tam, kjer je sedaj Marof (Meierhof). Tukaj so stanovali nekateri, mogoče pa vsi konverzi in sicer tudi potem, ko je z 1. 1228. Marijina vas postala zopet kartuzijanska; zakaj ta vas kot selišče lajikov ni bila več primerna za stano-vališče redovnikov. Pri glavnem samostanu pa so pozidali novo cerkev, ki je celo mala in obstoji iz kvadratičnega prezbiterija in treh svodnih polj v ladji ter je obokana v prehodnem slogu. Delali so jo gotovo domači mojstri, ker je mnogo bolj priprosta in glede sloga bolj zaostala, ko obe napredni cerkvi Žičke kartuzije, ki sta nastali pod vplivom burgundske stavbene tradicije. Vse stroške je pokril vojvoda Leopold.1 Tako je prišel dan slovesnega posvečenja. Menihi so oskrbeli iz svoje domovine, iz Francoskega, ostankov mučenika sv. Mavricija, poveljnika Tebanske legije, ki jih je vložil v veliki oltar posvetitelj Eck-bert, škof bamberški. Odsihdob se je kartuzija imenovala D o-lina sv. Mavricija.2 Navzoči so bili iz duhovskega stanu Liutprand, višji duhoven iz Velikovea, potem vojvodov notar in pisar, izmed mnogih plemeničev in ministerijalcev pa iz Nižje Avstrije iz gradov Kunring, Krumbach in Hinterberg ter iz Štajerske iz gradov Peckau, Plankenwart, Gradec, Wildon, Traberk, Ptuj, Konjice, Dravina (nekdaj ob izlivu Dravinje v Dravo), Laško in Kunšperg. Kot vezilo in doto3 za novo cerkev je položil vojvoda na oltar za ta svoj samostan4 — vso zemljo južno od Gračnice pa do vrha gor, to je še ostali del nekdanjega posestva Jurjevo, ki pa je bilo do tedaj last krške škofije in ga je vojvoda kupil za 100 mark srebra. 1 „Propriis sumtibus edificauimus" UB. II, 335. J ,,Vallis sancti Mauricii" v papeški potrdiini listini 1. 1228 (UB. II, 349', potem 1236 (UB. II, 451) in S. Mauritzental 1328. 3 In dedicationis dotem. UB. II, 335. 4 ccnobio nostro. UB. II, 335. S tem je dobila kartuzija novo mejo, ki se nam opisuje v nasprotni smeri ko 1. 1209. Na zapadu je šla od Gračnice med vojvodovimi vasmi Podgorica (Pogoriz), Vrh (Verrech = Sv. Lenart) in Tevče (Teltsach) na eni strani ter samostanskimi seli Gorelce (Ny-gozelic!), Grahovše (Gracouiz) in Leskovca (Lizcowitz) na drugi strani do Lahomnice, potem ob njej navzgor ter čez hrib v dolino Kostrivnice do ceste, ki gre (ob Dobjanskem potoku) proti jugu do Gračnice. Tudi na severu je mejaš vojvoda, ravnotako na vzhodu do skale Cuceraune, od tam pa Ortolf Planinski do Gračnice, od tega potoka naprej pa Ulrik Planinski. Od izliva Dobjanšice v Gračnieo gre meja po dolini črez1 do vznožja hriba ter čez hrib do ceste, ki vodi iz Planine proti zapadu, potem po cesti do vasi Prapretno. Tu pusti cesto na levi strani in se proti desni vzdigne na hrib Gradec ter gre po vrhu gor do Lisce. .Severna plat je samostanska. Od Lisce gre meja do Kremena, čigar severni del, ki je obrnjen proti Gračnici, je kartuzijanski, in potem ob cesti, ki gre proti zapadu do Gračnice, kjer se stika z začetkom prej opisane zapadne meje. K zemlji je dodal vojvoda še 10 tovorov železa v Laškem in 15 mark denarjev na leto za sol.2 S tem je bil kartuziji gmotni obstanek zagotovljen. A le obstanek. Bogastva ter, kar je s tem v zvezi, političnega in socialnega upliva ter gojenja stavbarstva in drugih umetnosti ni v njej najti. Čeprav je pozneje razširila svojo zemljiško last precej daleč izven opisanih mej,3 je vendar ostala glede dohodkov med bolj revnimi samostani. 1 Extenditur per uallem terminus ct in ascensu montis diuidit terrain, quam emimus . . . UB. II., 336. Per uallem je počrez in ne po dol- gem, ker sicer bi manjkala v dolini točka, kje naj gremo črez hrib. 3 Vojvoda je dal kartuziji tudi sodstvo, višje in nižje. Le izvršitev smrtne kazni je pridržal laškemu krvnemu sodišču. Vse kazni v denarjih (redemptiones) naj pripadajo samostanu. Pridržal si je tudi varstvo nad redovniki, njih posli (familia) ter podložniki (coloni, UB. II, 337). 3 Orožen, IV, 2, str. 328. Sosečka. Črtica o javnem pravu podravskih Poljancev med Ptujem in Ormožem. Dr. Ljudevit Pivko. I. Pravnik, ki bi se lotil naloge, sestaviti slovensko ali jugoslovansko pravo ter izdelati sistem narodnega prava, bi imel pretežko delo. Naši narodopisci in juristi so že mnogo zamudili, ker se niso dovolj zanimali za narodne pravne nazore in običaje, ki izumirajo in se izpreminjajo ravno tako naglo, kakor vse, kar je „narodnega". Za nekoliko desetletij bo morebiti sploh nemogoče zaslediti v ljudstvu še kak uvaževanja vreden ostanek nekdanjega domačega prava in vsled tega ostanemo Slovenci brez zgodovine svojega prava. Izmed južnih Slovanov imajo le Srbi in Hrvatje precejšno literaturo o narodnem pravu, ki je nakopičena v „Arkivih", „Zbornikih za narodni život i običaje južnih Slavena", v raznih časopisih in publikacijah. Tam so se pečali že sredi 19. stoletja mnogi pravniki in etnografi s preiskovanjem narodnega prava, zlasti Ljubic, Bogišič, Demelič, Radosavljevič, Jovanovič i dr., ko še pri Bolgarih in Slovencih ni bilo razumevanja za to stroko. Bolgari so se jeli marljivo gibati v tem oziru v zadnjih letih. Precej so prispevali k poznavanju bolgarskega narodnega prava tudi ruski narodopisci. Najmanj slovstva o pravnem življenju svojega ljudstva imamo pač Slovenci. Sicer pa ni čuda, če nimamo poročil o svojem pravu, saj so vnanji vzroki že pred tisoč leti začeli rušiti in uničevati samobitno pravno življenje slovenskega naroda. Starih, važnih pravnih spomenikov ne štejemo nič, edino tako zvani „1 s ter ski raz v o d" bi morebiti smeli prištevati sem, ker se ozirajo njegove določbe deloma na slovensko ozemlje, toda še ta spomenik je pisan v čakavski hrvaščini. A vendar ne more nihče dvomiti, da si je čuvala slovenska vas vedno svoje lastno pravno mnenje in da tuji pravni vplivi niso nikdar mogli popolnoma izpodriniti narodnega prepričanja, še manj .pa pravnih običajev, ki so jih prejemali sinovi od očetov. Česar pa stoletja niso mogla izruvati, to gine čudovito naglo v zadnjih letih. Današnja doba je brezobzirna proti svetinjam pradedov. Današnji slovenski vaščan se bori ravno tako kakor njegov germanski in romanski sosed za popolnoma predrugačenih gospodarskih in socialnih pogojev za svoj vsakdanji kruh in v tej borbi ne utegne več iskati krasne poezije v čuvanju patriarhalskih življenjskih nazorov in običajev. Tudi o „s o seč k i" že kmalu ne bodo mnogo vedeli naši potomci. Ptujskim Foljancem jc pojem sosečke še znan, a tudi tukaj mladim posestnikom bolj površno, mladina pa jo pozna samo še po imenu. Malo je onih mož, ki ti jasno odgovarjajo na podrobna vprašanja glede sosečke. Pisatelj se je oziral pri sestavljanju te črtice na vprašanja, ki so jih zbrali dr. A. Radič („Osnova za sabirane i proučavarie grade o narodnom životu" Zagreb 1897), dr. B. G ra bows k i („Kwestjonariusz dla zbicrajncych pojecia prawne u ludu po wsiach i miasteczkah") in dr. Karlowicz (v letnikih poljskega narodopisnega časopisa „Wisla"). «■ o o II. Podravski Poljanci razločujejo pojma „o b čin a in vas", kakor je razvidno iz njihove pravne terminologije. Politična občina v današnjem pomenu nima svojih korenov v domačem pravnem življenju, temveč je nemškega izvira. Še dandanes nazivajo občino najrajši s tujim imenom „gmajna", ki ga ne morejo popolnoma izpodriniti niti šola niti knjiga in časopis, ker se beseda „občina" preslabo podaja domačemu narečju. Združitev dveh, treh ali več vasi je bila gotovo nasprotna pravnemu čutu naših prednikov. Vsaka vas ima svoje posebne interese in starodavni antagonizem med sosednimi vasmi ni potihnil, ko jih je javna uprava združila nasilno v novo, skupno upravno celoto, v občino. Dasiravno so si torej morali voliti posestniki dveh ali treh vasi skupno občinsko zastopstvo, kljub temu so si ohranili v vsaki vasi lastno upravo, zlasti glede skupnega premoženja, do katerega niso imele sosedne vasi iste občine nobenih pravic. Občinski odbor z „rih-t ar je m" na čelu se ni smel u ti k a ti v notranjo upravo posameznih vasi. V okviru občin, ki obsegajo po več vasi, nahajamo torej še dolgo samostojne upravne organizacije in to so jjsosečke",1 nekake zadruge starih kmetov in želarjev. 111. Politična občina ne more biti po narodnem prepričanju posestnica nepremičnega premoženja, razen v tem slučaju, če si ga je nakupila v novejši dobi. Vsa skupna stara posest je last posameznih sosečk. V onih vaseh, ki so obenem občine zase, se je seveda lahko že zgodaj združil pojem „sosečke" s pojmom ..občine" ali „gmajne" in tako je v dotičnih občinah polagoma izginil izraz sosečka". Skupnim pašnikom so tam najprej dajali tuje ime „gmajna" in sosečkim njivam bi rekli tam dandanes samo še „gmajnske njive". V imenih zemljišč pa so se kljub temu skoro v vseh vaseh ohranili vsaj izrazi „žiipnice", „ž upnik", „žiipjak" (t. j. župnik, župni paš- 1 Beseda je prvotno pridevnik (sosečki,-a,-o, t. j. soseški, sosedski); prim, slovaški in češko „s o use d s ko", ki pa pomenja dandanes praznik po proščenju, ko se gosti in pleše vsa vas na skupnem plesišču. Čehom je „sousedskuK tudi naroden ples. Našim Poljancem je bila „sosečka« istotako dan gostovanja (sklepanja sosečkih računov), kakor bomo razvideli pozneje. Tudi nemški izraz „gmajna" Gemeinde) je nastal iz pridevnika (die gemeine.) nik) dasiravno so danes po izvršenih delitvah dotična zemljišča že last posameznih posestnikov. Ta zemljiška imena so gotovo silno stara in obenem jasen dokaz, da so dotična zemljišča pripadala nekdaj ž upi,1 t. j. s o seč k i. Sicer pa še pomnijo po vseh vaseh na dobo, ko so si razdeljevali posamezni posestniki župno premoženje ali vsaj večji del sosečkih zemljišč. Nekaj skupne posesti imajo še dandanes nekatere vasi, toda v primeri s prejšnjimi časi vendar že jako malo. Z delitvami se je pričelo sredi 19. stoletja, kolikor pomnijo starci, morebiti pa že tudi prej. Najprej so parcelirali one pašnike, ki so bili pripravni za obdelovanje, potem gozdove in nazadv nje ostale travnike in pašnike. Želarji so dobili pri razdelitvi osmino sosečkega sveta, na sedem osmin pa so imeli kmetje pravico. Na vprašanje, zakaj so si razdelili med seboj sosečko posest, odgovarja vsak kmet, da je tako boljše, če je svet razparceliran. Vsak posameznik ima sedaj od svojega deleža več koristi, nego ga je imel poprej od skupne posesti, dokler so imeli vsi pravico do užitka. Vsakdo pač hoče biti svoboden in neomejen gospodar na svojem, kar je naravna posledica gospodarskega razvoja in izpremenjenega načina pridobivanja. Skupna pravica, celo skupna pašna pravica, ki se je ohranila najdalje, po nekaterih občinah še do zadnjega desetletja, nasprotuje načelom modernega gospodarstva. Ostanke skupnih pašnikov nahajamo še v onih občinah, ki si jih vsled vsakoletnih izprememb vodnih bregov niso utegnile razdeliti. Gotovo pa je, da bo izginila tudi tukaj zadnja sosečka posest, čim bo regulirana Drava. Više na polju so se umaknili zadnji skupni pašniki že v letih 1880—1890. 1 Iz zemljiških imen „ži!pnica" in „žiipnik" sklepamo lahko, da jc bil pri Poljancih izraz „župa" do nedavnih dob še domač in da ga je izpodrinila »sosečka" ter naposled »gmajna". — Mimogrede bodi omenjeno, da je žc vslcd tega moderna »župnija" nesrečen izraz in da se zlasti z »župniki" naša ušesa še dolgo ne bodo mogla sprijazniti. „Praviea" ni bila obča. V vsaki vasi je prirastlo v 19. stoletju precej novih hiš, ki pa nimajo deležev na starodavni skupni posesti. „Pravico" imajo samo hiše starih kmetov in nekdanjih želarjev in ti bi ne dovolili nobenemu novemu kočarju ali želarju deleža na starih pravicah. One podravske vasi, katerih zemljišča segajo na številne in deloma obsežne otoke ali preko Drave, imajo od nekdaj po 3—4 ladje, v katerih prevažajo krmo, drva in živino. Ladje so tako velike, da nosijo po dva prazna vozova ali enega naloženega z živino vred. Te ladje so istotako skupna posest stare sosečke, do katere nimajo novi posestniki in tujci pravice. IV. Koder še razpolagajo sosečke s kako njivo ali s travnikom, jih dajejo v najem. Drva in listje iz sosečkega gozda prodaja sosečka svojim članom in hrani izkupiček v sosečki blagajnici. Nekateri kmetje imajo od nekdaj predpravico do najemanja sosečke posesti in dasiravno bi morebiti ponudil kateri drugi višjo najemnino, se vendar ne upajo drug drugega izpodrivati. Novim posestnikom in tujcem bi se smel samo v tem slučaju dovoliti užitek s sosečke posesti, če bi ga ne rabil nihče izmed upravičencev. Takega slučaja pa ne pomnijo, vsaj glede travnikov in njiv ne. Za krmo in drva je že mnogo let sem velika sila, zato bi bilo neodpustno, če bi sosečka uprava izročila užitek neupravičencem. Redkokdaj so prodali voz listja iz sosečkega gozda pro-sečemu neupravičencu, a še takrat je bilo pričakovati hudega odpora ob letnem obračunu, kajti vsak sosečki deležnik ima predkupno pravico. Ce pride neupravičenec z vozom k Dravi in želi dobiti ladjo, se sme prepeljati samo takrat, če je popolnoma prosta. Javiti pa mora svojo željo že poprej onemu kmetu, ki nadzoruje ladje. Tak človek je dolžan priti k letnemu obračunu in odriniti sosečki od vsake vožnje 50 vinarjev, ako je iz tuje vasi, neupravičeni vaščan pa 40 vinarjev. Če ne poplača vredu svojih dolžnosti ali če se ne prikaže na račun pred sosečko, potem gorje, če ga najdejo prihodnje leto ob vodi, kajti ladje ne dobi več. Nadzorništvo nad ladjami prehaja vsako leto od hiše do hiše. Novi oskrbnik prejema ob letnem računu na simboličen način pred zbrano sosečko „virstvo ladij", kajti stari oskrbnik prinaša na sosečko starodavno ogromno veslo, ki je znak njegove časti in odgovornosti, ter ga polaga v roke novemu oskrbniku, svojemu sosedu. Če ne hrani sosečka več starega vesla, ga nadomešča macelj, s katerim zabijajo ob Dravi kole za pripenjanje ladij. Na skupne pašnike je gonil živino sosečki pastir, tako-zvani ,,barovčin", ki je bil navadno vaški siromak ali invalid. Od vsake glave je zaslužil na leto groš, po kruha in jedi pa je hodil vsak dan k drugi hiši. Če ni imel stalnega doma, je hodil tudi vsak dan k drugi hiši spat, toda običajno si je priljubil pri eni in isti hiši kak kot pod streho v krmi, od koder ga ni nihče preganjal. Jeseni je hodil „po zbirei", za vsako glavo je dobival po 5 meric ajde in tako si je nabral 5 — 12 mernikov (a 60 1). Takrat so napočili barovčinu zlati časi. Ajdo je prodal in si kupil pražnjo obleko in črevlje, z ostankom pa je živel po svoje.1 — Velike sosečke so imele po dva barovčina. Pašniki so dajali sosečki lepe dohodke, kajti od vsake glave je plačeval kmet goldinar v sosečko. Iz najemnine, voz-nine in pašnine je lahko sosečka poravnala svoje dolžnosti in obenem plačala vino za pojedino, brez katere bi ne bilo mogoče skleniti letnega računa. Svojevoljno si ni smel nihče prilastiti užitka s sosečkih posestev. V tem oziru so nadzorovali kmetje drug drugega, in 1 Barovčin jc rad scdeval jeseni dneve in dneve po krčmah in tu mu ni prišlo na misel, da bi si spravil pošteno obleko. Zadovoljil se je s staro suknjo, ki jo jc dobil pri tem ali onem kmetu, kamor je hodil po zimi kidat ali snega metat. Pregovor „piješ, kakor barovčin" ni izumrl. če so morebiti posestniki, ki so imeli svoje travnike uprte v sosečkega, v dogovoru prekosili mejo za kakega pol sežnja, je stvar prišla ob letnem računu na razgovor, kajti gotovo se je našel vsaj zaviden želar, ki jim je ostro očital nepoštenost. V. Važen dan je bil, ko so „delali" v sosečki račune.1 Naši očetje so se veselili tega dne, saj so se na sosečki lahko do-sita naužili prepira, po dovršenih računih pa se gostili in prepevali. Ob dobrih vinskih letinah so obhajali „sosečko" po dva in tri dni. Vsaka vas je imela določen dan za sosečko. V Novi vasi n. pr. se je „služila" sosečka do leta 1880. med 25. in 30. novembrom, pozneje pa na Janževo, 27. decembra. Prejšnjo nedeljo je naznanil organist pri cerkvi, da bo tistega in tistega dne sklenila sosečka (v Novi vasi) svoje račune. Kdor ima v sosečki kako dolžnost ali željo, naj pride na račun. K posameznim kmetom v sosečki je hodil razen tega barovčin, ki je vabil vsakega posebej, kakor vabi zovčin na gostijo. Če se je kateri kmet predolgo mudil doma, so poslali barovčina drugič in tretjič ponj in prej ni bilo miru, dokler še ni udal. Če pa na noben način ni hotel priti na sosečko ali če je odšel, ko je opravil na sosečki svojo dolžnost, ne da bi se udeležil drugega, prijetnejšega dela sosečkega računa, namreč pojedine, potem so pač opravili brez njega. Kdor je imel pravico do ladij, je imel pravico ostati na sosečki. Sosečka je romala od hiše do hiše, t. j. vsako leto se je služila pri drugem gospodarju. Dotični gospodar je moral za-klati prašiča ter poiskati nekaj starega mesa (dolžnost ga je vezala na 20 funtov prolenka in pleče starega mesa.) To ni bilo preveč, saj je preteklo do 30 let, predno je zopet prišla ista hiša na vrsto. Premožnejši kmetje so radi dajali tudi več. 1 Črtico o običajih na sosečki jc objavil pisatelj po poročilih kmeta Blaža Meznariča v Novi vasi pri Sv. Marku leta 1907 v »Novem Slovenskem Štajercu" (II. 215.—223.) Časopis VIII. 2 Mlinar je poslal na sosečko velik kolač kruha in pleče mesa ali purana, ostale kmetice pa so prinašale perotnino približno tako, kakor na gostijo. „Iz sosečkega" so si kupili nekoliko gosi in vina in sicer štirko, če je bilo drago, ob dobrih letinah pa polovnjak.1 Tako so naši zadovoljni in zgovorni očetje lahko delali račune. Če ima vas svojega občinskega predstojnika, je ta sam-obsebi predsednik na sosečki, ki ima prvo besedo. Koder pa nimajo voljenega predstojnika, tam vodi sosečke račune in posle starejši kmet, ki so si ga izbrali upravičenci za svojega sosečkega j,župana". To čast si ohrani kmet do smrti ali vsaj tako dolgo, dokler je gospodar, ako se dobrovoljno ne odpove. Župan sedi za mizo na starešinskem mestu, ostali kmetje pa po vrsti, kakor so premožni ali kakor so prišli. Vino pride takoj na mizo, ko začno razpravljati o plačilih v sosečko. Izmed plačil se jemljejo na spored najprej dolžnosti „v ladje" po 20 in 25 krajcarjev od voza, potem „za pašo" od krave goldinar, od telice 50 kr. Nazadnje plačujejo „pravico" in sicer kmet po 58 kr., polgruntar (polovničar) 35 kr. „štrtjaki" in želarji po 25 in 20 kr., a tudi sosečki neupravičenci so plačevali „pravični groš" po 10 in 5 kr., ki ga je dajala potem sosečka župniku. Brez prepirov niso opravili nikdar. Niso še utegnili vsega skleniti, kaj naj se prihodnje leto opravi izmed sosečkih potreb (navažanje potov, popravljanje zvozov, t. j. onih mest ob Dravi, kjer so pripete ladje itd.), ko je po hiši že vse živo. Temu ni pri računih vse po volji, onemu glede cest. Sedaj je pravi čas, da pove vsak, kaj mu ne ugaja in kje se mu je godila krivica. „Zakaj ti po mojem voziš?" — Ti si meni prekosil !" „Tvoje krave so mi koruzo popasle!" — „Ti si me 1 Občinskega denarja niso smeli načenjati za sosečko. V neki občini (v Stojneih), so si privoščili kmetje sosečko na občinske troške, pozneje pa se jc moral dotični znesek izterjati in vrniti občinski blagajni. noril pri ladji !"1 itd. Včasih je prišlo tako daleč, da so se raz-vneti možaki grabili za vratove in celo zaušnice so padale. V takih vročih trenotkih so seveda morali stopiti drugi možje med prepirljivce in napraviti mir. Če imajo dobrega in pametnega župana, potem gre navadno vse gladko, kajti tak mož ve, kdaj mora vzeti prepirljivcu besedo. Ako pa je župan sam zakrivil razprtijo in če sam slabo govori, mu lahko so-:s e č k a vzame besedo, kar se je večkrat namerilo Možje, ki so prišli samo na račun in ki nimajo dalje v sosečki ničesar iskati, odidejo zopet. Ta ali oni kmet ponudi takemu neupravičencu kupico vina v znak, da si želi ž njim ohraniti prijateljstvo, in znanec jo izpije stoje „na zdravje tote sesečke." Domačinom pa se pripravlja večerja, ki traja do dveh ali do treh ponoči; včasih so prihajali očetje tudi ob belem dnevu s sosečke in vse je bilo prav. Nekaj predmetov so si puščali očetje za drugi dan. Tako so si ogledovali v skupinah ceste in meje, glede katerih so se pritoževali lastniki. Barovčin je nato zopet jel pridno letati opoldne po vasi gor in dol in vabil ljudi na sosečko. Nekoliko manj jih je bilo na ta dan, a veselo je bilo vseeno. Ko pa je zmanjkalo vina, je prinesel „virt ladij" veslo ali macelj in sedaj se je zagotovilo, da bodo vse leto koli (olihi) dobro zabiti : dosedanji in bodoči varuh ladij plačata namreč vsak vsaj liter vina. Tudi mladega gospodarja, ki je tega leta stopil na očetovo mesto, je treba sprejeti v sosečko in ga „krstiti." Če imajo vsaj enega nekrščenega novinca, je dobro, če dva, še boljše. Kdo ga pojde krstit? Kdo bo ministrant? Navadno so imeli v sosečki stalno enega in istega kmeta za „kaplana" in ta čast 1 Glede ladij je navadno mnogo razprtije, kajti večkrat prehitevajo drug drugega pri prevažanju. Na pr. kmet A. ima že voz ob vodi in čaka na ladjo. Kmet B pride pozneje z vozom, ko pa pride ladja od nasprotnega brega, porinejo težaki kmeta B svoj voz brezobzirno v ladjo in »norijo" tako kmeta A, ki se mudi morebiti slučajno v tem trenotku kje drugod. Za kmeta A pomenja to precejšnjo zgubo časa, najmanj dobre pol ure. je bila združena s hišo, kajti sin jo je podedoval po očetu. Čez kapo zavežejo kaplanu rdečo ruto, iz skrinje potegnejo gospodinjino belo krilo in ga vržejo kaplanu preko rame. V roke mu potisnejo evangelij, ki so ga našli istotako v skrinji. Ministrant dobi luč in šalieo vode in gre pred kaplanom skozi vežo ter potrka. ..Hvaljen bodi Jezus Kristus!" „Amen, na veke!" Zdaj iščejo novega krščenika, ki baje smrdi. „Izberi si botra, da zadobiš krst". Na to kaplanovo besedo mora krščenik naglo zgrabiti tega ali onega kmeta za roko. Uren mora biti, kajti boter noče nobeden biti in sicer zategadelj, ker mora tudi boter dati za vino. Kogar ujame za roko, ta mu ne more odreči. Nato pojasnijo krščeniku, katere dolžnosti ima gospodar v sosečki: da mora dajati vsakemu domačinu ladjo,1 dobro olihe zabijati, prepuščati na svojem zvoz in pot k zvozu, pomagati sosedom v vsaki sili i. t. d. Z ^rokuspokusom11 je krščen nov gospodar, ki ga pokropi kaplan z vodo. Boter in krščenik plačata vsak po dva litra vina. Tako je bilo. Zdaj je drugače! Sosečka ima malo premoženja, „popaše" ni več, „v ladje" se dobiva premalo, hojke za gradnjo ladij pa so mnogo dražje in sosečka gre rakovo pot. Zadnje sosečke so obhajali leta 1906. Zdaj opravljajo te račune na krčmi in sicer samo en večer, pa še takrat so gotovi za dve uri. Časi so slabi, vino je drago.2 Kmetje se radi spominjajo nekdanjih sosečk. Pravijo, da jih je škoda. 1 kadar kliče z nasprotnega brega. Ta klic čez Dravo se glasi: „Hoj, daj ladjo, daj!" 2 Za kmetice na sosečki ni bilo prostora, a to bi vendar ne bilo v redu, da bi sc bili gostili in prepirali samo njihovi možje. Vslcd tega so se dogovorile vselej tudi žene, kje bodo obhajale na tihem „svojo sosečko". Nakuhale so si mesa, nekatere so prinesle pogače in kak liter vina. Zabavale so se po svoje in rade uganjale burke, posnemajoč pri tem svoje može na sosečki. V Novi vasi na pr. so vabile kmetice na svojo sosečko vselej neko šaljivo babo, ki ni imela sicer nič svojega, ki pa se je tem huje zadirala na sosečki nad kmeticami: „Ti si po mojem pasla". — „Ti si po mojem travo trgala!" itd. Zaradi njene šaljivosti so jo kmetice kaj rade videle. — Nekdaj so se shajale kmctice sploh često na skupne pogovore in si prinašale v robcih prigrizek. m Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov 1. 1573. Epizoda iz zgodovine kmetske vojne 1. 1573. Prof. Anton Kaspret. Kmctski upor 1. 1573., ki se je vnel radi krutega nasilstva Frana Taha in drugih graščakov, se je razširil po Dolenjskem, Spodnjem Štajerskem in po hrvaški krajini, kolikor se stika s štajersko-kranjsko mejo. Stanovi teh dežel so bili dolžni, zadušiti upor in odpraviti neznosne krivice, ki so se godile ubogim podložnikom. Hrvaška je kot dežela ogrske krone prevzela vojevanje onstran Sotle, v Notranji Avstriji pa so prispevali k vojnim potrebščinam nadvojvoda Karol II. kot deželni knez in notranjeavstrijske dežele, posebno Štajerska in Kranjska. Skupnega nadpoveljstva za vse prizadete dežele ni bilo; a omenja se vzajemna pogodba med Ogrsko in Notranjo Avstrijo, po kateri se vsakatera bojuje zoper svoje upornike; samo ko bi bila ta ali ona v veliki sili in stiski, ji pride druga na pomoč, in to le takrat, kadar jo na to pokliče. Te pogodbe se jc vestno držala le Notranja Avstrija, a brezvestno sta jo prelomila graničarska stotnika Peter Ratkaj in Josip Dornberger. Oba je najel hrvaški ban Juri Draškovič, da ukrotita upornike onstran Sotle; a iz gole požrešnosti in krvoločnosti sta planila preko Sotle na mirne in svoji gosposki zvesto vdane kmete in dr uge podložnike graščine lvunšperka in Podsrede, ki niso bili v nobeni dotiki ali zvezi z uporniki. Roparski napad Ratkaja in njegovih vojščakov je hudo zadel kunšperške podložnike v naslednjih vaseh in seliščih: 1. na Križanem vrhu (3 kmete), 2. v Dekmarici (7 kmetov), 3. v Srebrniku (2 kmeta), 4. v Bistrici (3 kmete), 5. v Golo-binjku (8 kmetov), 6. v Malikovcu (2 kmeta), 7. v Polju (1 kmeta), 8. v Plesu (vse vaščane). Nadalje sta Ratkaj in Dorn-berger oplenila še 7 kmetov, ki so bili podložniki Ivana pl. Hel-ferberga, upravitelja glavarstva in vieedomstva v Celju. Torej sta oplenila 33 kmetov in vse vaščane v Plesu. Iz zaznamka: ugrabljenih stvari, ki ga je Helfenberg predložil štajerskim stanovom, razvidimo blagostanje in gospodarstvene razmere on-dotnih podložnikov v drugi polovici 16. stoletja.1 Podlaga blaginji ondotnih kmetov je bila pač živinoreja. Kmetje, ki so redili poleg konj 4 ali 6 molznih krav ali toliko volov in junadi, niso bili redki. Razvita je bila tudi reja svinj, drobnice in drugih koristnih živali. Temu odgovarjajo obilne zaloge jedil: ogromni piskri masti in masla, več bohov mesa in slanine, klobase in pleča in celo priljubljena povoje-nina svinj, krav in volov. Izmed pohištva je posebno omeniti truge (škrinje). Kakor graščakinja tako je tudi slovenska kmetica razpostavila po hramih kolikor toliko umetno izdelane truge, v katerih je shranjevala obleko, platno in raznovrstne dragocenosti. Da je bilo med Slovenci mnogo tega pohištva, je iz tega razvidno, da sc skoro pri vsakem oplenjenem kmetu navajajo truge. Ostanki tega starega pohištva se še nahajajo semtertje v hišah starih premožnih rodbin, velik del pa so že pokupili starinarski kupci za amaterje in nemške muzeje, kjer jih razkazujejo kot „proizvode nemške umetnosti". Kakor znano, je bila odločilna bitka dne 5. feb. 1573. 1. na Piljštanju (380 m), ob in na gorskem hrbtu, ki se raztega od Kastelske soteske do Oznanila, vrha, raz katerega je graščina razglašala tlako in druga oznanila. Ta za graščake kakor kmete imenitna novica se je hitro raznesla; dvojiti ni, da je še tisti dan došla v Podsredo, drugi dan pa v Kunšperk. Da je zelo potrla vse kmete, je umevno, saj je bilo med pobitimi več znancev, prijateljev in sorodnikov. Pod tem vtiskom sta Ratkaj 1 Glej prilogo str. 29. Ta spis sc naslanja na akte v deželnem arhivu v Gradcu, ki so priloženi vojnim aktom 1. 1573. sub ,Helfenberg contra Ratkaj und Dornberger". in Dornberger udarila črez Sotlo dne 7. ali 8. februarja, zakaj že 9. feb. je Grafensteiner sporočil iz Piljštanja kozjanskemu graščaku Maksimilijanu Rueppu razbojniški napad. Ratkaj in Dornberger sta prilomastila s toliko množico ogrskih konjikov, da niso mogli preplašeni kmetje misliti, se skupno postaviti v bran. Največjo škodo so roparji prizadeli vaščanom, da so jim uplenili skoro vso koristno domačo živino. Ugrabili in odvedli so jim 13 konj, 33 volov, 18 juncev, 66 krav (!) 4 telice in sedmero svinj in enega merjasca. S tem so izmaknili kmetom glavno podlago, na katero se je opirala njih gmotna blaginja. Kaj občutno je jih zadela izguba mesa, slanine, masla in druge začimbe, s katero so se bili založili v pustnem času. Dobro je došlo plenivcem tudi platno, sukno, obleka, truge, vozovi, orodje in orožje (motike, kose, klešča, naklo, svedri sedla, uzde, brane, verige, sekire, dva vinomerca, ključavnice), sploh vse pohištvo, kar ni bilo dobro pribito. Največ pa so trpeli Plešani, kot najbližji sosedi hrvaške meje; vzeli so jim razen živine vse, kar so imeli. Kaka čuvstva so navdajala uboge oropane kmete, si pač lahko mislimo. Plakanje žensk in otrok, rotenje mož, da niso krivi, da nimajo nobene zveze z uporniki, da so nedolžni, vse je bilo zastonj. Pretežna večina mož se je udala nemili usodi. Samo nekateri kmeti, silno razjarjeni nad hunskim barbarstvom, se niso mogli ubrzdati in so krepko branili svojo imovino in odločno odklanjali podtikanje, da so prav tako krivi hudodelstva kakor bojeviti uporniki. Nastal jc ravs in kavs, v katerem so Miklavža Riegelja v Dekmarici in Gregorija Kuharica v Go-lobinjku tako neusmiljeno pretepli in hudo ranili, da sta težko okrevala. Sebastijana Štrajca, kmeta v Dekmarici in Jakoba Dobrino v Polju, so pa uklenili in odvedli v sužnost. Kaka je bila usoda teh ncsrečnežev, ne vemo. To „viteško dejanje", s katerim si je Ratkaj oskrunil pošteno ime in plemstvo, ni bilo poslednje. Ivan pl. Helfenberg, vojni glavar v Celju, poroča dne 8. marca 1573 štajerskim stanovom v Gradcu, da jc tudi tri ali štiri vasi, pripadajoče k graščini Podsredi, popolnoma oropal; a še to mu ni bilo dosti, marveč je dal dva podsredska podložnika, vseskozi poštenjaka, ki se nista udeležila nobenega upora, brez vsakega vzroka po turški šegi pritisniti k drevesu lin ju prsi s kopjem tako prebosti, da je železna ost globoko obtičala v lesu. Storila sta grozno, mučno smrt. Po Helfenber-govi pripomnji pa ni izključeno, da je Ratkaj dal tudi druge kmete tajno usmrtiti. Po teh „viteških delih" so roparji spravili ugrabljeno blago na varno. In dolga vrsta živine in voz, na katere so naložili raznovrstni plen, se je pomikala preko Sotle, za njo pa so jezdili ogrski huzarji. Mogoče je, da so plenivci uporabili konje, klavno živino, jedila, orodje in orožje i. dr. za svoje potrebščine na turški granici. Toda ne vse; velik del ugrabljenega plena so razpečali na Hrvatskem, nekoliko pa celo na Štajerskem. Ratkaj je bil toli nesramen, da je poslal posle k piljštanjskim tržanom in podčetrteškim podložnikom, ki so ponujali konje, vole in drugo živino: naj le pridejo k njemu, vse je po ceni na prodaj! In res so prišli nekateri Podčetrtčani in kupili nekoliko volov. Sploh je bila Ratkajeva metoda: Kar je šiloma ugrabil enim, to je prodal drugim. Ta roparski vitez je že jeseni 1. 1572. malo pred trgatvijo pridrl po noči z oboroženimi podložniki črez Sotlo, uklenil in oplenil kmeta in mu potem razbil in razsekal hram. Tudi Dornberger, ki je imel posestvo okolo Rogatca, je ravnal po vzgledu svojega tovariša. Kakor poroča Žiga Hueber, oskrbnik rogaške graščine, vojnemu nadpregledovavcu Erazmu pl. Sauravu (16. febr. 1573. 1.), „je imel Dornberger nekoliko dni pred roparskim napadom le malo repov živine v hlevu, sedaj pa ima lepo število glav na svoji pristavi. Ta človek je tudi še druge kmete oropal". Ta nečloveška grozodejstva Ratkaja in Dornbergerja, ki sta iz same krvoločnosti in lakomnosti po tujem blagu huje ravnala z nedolžnimi kmeti kakor divji Turki, so povsod vzbudila veliko ogorčenost in srd med južnoštajerskimi graščaki, zakaj kar je danes zadelo enega, lahko jutri zadene drugega. V tem so bili vsi edini: ta prelom sklenjene pogodbe in deželnega reda, to žalitev pravice in nravnosti je strogo kaznovati. A tudi oni kmetje, ki so bili še zvesti in pokorni graščakom in deželni gosposki, so bili toli razburjeni, da so nekateri mislili, zgrabiti orožje. Zoper zločinca je prvi nastopil Ivan pl. Helfenberg, ki je bil kot upravitelj celjskega vicedomstva in posestnik1 prizadetih okrajev dolžen, se potegniti za nesrečne kmete. Pritožil se je k deželnim stanovom (Ober-Cilli, 14. II. 1. 1573.), naj mu vendar za božjo voljo pomorejo in izročijo pritožbo deželnemu knezu; vrhu tega naj Ratkaju ustavijo izplačevanje vojne plače, dokler ne poravna vse škode. „Ako se pa to ne izpolni, povem naravnost: hudo ga bom napal, ali on meni odseka glavo, ali pa jaz njemu!" 2 Stanovi so ugodili pritožbi: ustavili so Ratkaju in njegovim tovarišem vojno plačo in sporočili deželnemu knezu Karlu II. in cesarju Maksimilijanu II. zločinstvo.3 V uvodu pohvalno priznavajo velike zasluge Ivana pl. Helfenberga, ki je največ pripomogel, da so bili uporni kmeti razkropljeni in pobiti. Stanovi se niso nikoli nadejali lokavskega napada Ratkaja in Dornbergerja: nihče ju ni pozval na Štajersko, tudi niso imeli nobenega vzroka, tako grozno in nečloveško ravnati z nedolžnimi podložniki te dežele. Njih veličanstvo se še gotovo spominja pogodbe, ki so jo sklenile notranjeavstrijske dežele z ogrsko krono, po kateri ne smeje noben del kaj početi proti drugemu. Ratkaj in Dornberger pa sta proti pogodbi iz gole samopridnosti in nenasitne lakomnosti silno oškodovala Helfenberga in njegove podložnike. Če ne popravita škode, utegnejo nastati velike zmede in „nesoseška dejanja". Da se Helfenberg nekoliko pomiri, so stanovi Ratkaju in njegovim tovarišem ustavili vojno plačo, ki jo je drugače redno prejemal 1 I. pl. Helfenberg je še le i. 1575. 16. aprila odkupil Kunšperk Francu pl. Gradeneku. Schmutz II. str. 253. * Starine, VII. str. 232. ' Graz 18. febr. 1573. iz blagajne vojaške granice. Pred vsem pa je Helfenbergu vrniti škodo in ga popolnoma zadovoljiti. Cesar je na to odgovoril stanovom, da se je Ratkaju in Dornbergerju le ukazalo, zbrati vojsko in z njo ukrotiti upornike in braniti poštene in zvesto udane podložnike, ne pa planiti v drugo deželo in oropati nedolžne kmete. Nadalje je ukazal, da se Ratkaj in Dornberger poravnata s Helfenbergom in popravita škodo. Ukrenil je, da ne bodo poveljniki graničarskih čet več napadali sosednih dežel, oni pa, ki so provzročili kmetski upor, bodo ostro kaznovani.1 Med tem je Adam pl. Langheim, načelnik vojaške izpla-čevalnice, sporočil Ratkaju, da so mu štajerski stanovi radi roparskega napada ustavili plačo. Ta se je silno začudil, kako morejo stanovi kaj takega misliti in razglasiti in še celo sporočiti cesarju. „V svesti sem si", pravi v svoji ulogi, „da je vse, kar se je sporočilo in razglasilo, neresnično! V kratkem bom prav lahko vse obdolžitve ovrgel in pobil in se pri cesarju in štajerskih stanovih popolnoma opravičil. Vzlic temu se prav rad odpovem, ker so „gospodi" tako sklenili, vojaški plači za svojo osebo, dokler ne bo stvar poravnana. Samo to prosim gospode, da izplačajo konjike pod mojim poveljstvom; zakaj ti so bili ob istem času v Vrbovcu ob granici, kar je gospodom stanovom dobro znano, in nihče izmed njih se ni vdeležil omenjenega napada. Ko bi pa temu ne ugodili, bi stopili iz službe in ostavili granico" 2. Peter Ratkaj je imel morda toliko prav, da se niso vsi graničarski konjiki vdeležili plenitve kunšperških podložnikov, ker so tačas stražili turško mejo. Ratkaj je prej ko ne oplenil in oropal kunšperške podložnike s podporo konjenikov, ki jih po povelju hrvaškega bana Draškoviča nabral za ukrotitev hrvaških ustašev. Stanovi tudi niso v mislih imeli graničarskih konjenikov, ampak druhal, ki jo je ad hoc Ratkaj nabral. Vsakdo 1 Dunaj, 17. fcbr. 1573. 3 Peter Ratkaj Vitu pl. Hollcnecku, podpolkovniku vojaške granice (s. d.) 1573. pa se mora začuditi veliki nesramnosti, s katero se drzne tajiti grozodejstvo in lakomnost. Vrhu tega še ironizira in zasmehuje štajerske deželne stanove. „Prav rad prepusti ,gospodom v Gradcu' ustavljeno plačo, ker so tako sklenili;" saj je že hranil v varnem zavetju plen, ki je bil dražje kakor ustavljena plača. Kakor Ratkaj tako je tudi Dornberger po šegi madžarskih „vitezov" odločno tajil in si prepovedal tako podtikanje. „Niti dotaknil se nisem štajerskega deželjana, samo to priznavam, da sem pri Cesargradu (Ivaiserberg) „nekoliko plenil" ». Najbolj pa je P. Ratkaja tajenje razjarilo Ivana pl. Hel-fenberga. Vložil je vnovič pritožbo, v kateri navaja nove, poprej neznane zločine plenivcev. Ratkaj in Dornberger sta še druge poštene kmete odvedla v sužnost, oplenila tudi več vasi, ki pripadajo graščini Podsrcdi, in prodajala v sosednih trgih ugrabljeno živino in drugo blago. Vse to se lahko dokaže z živimi pričami. Ali niso prazne, oplenjene hiše in hlevi, razdrti in razsekani hramovi, prodani ali v prodaj postavljeni konji in voli, obožani in obupni kmeti, smrtno ranjeni in pre-bodeni podložniki očividni dokazi storjenega zločinstva? „Če popravita vso škodo, ki sta jo storila meni in globoko užaljenim kmetom in drugim podložnikom, blagor jima, če pa ne, povem očito, da se bom s podporo prijateljev maščeval nad Ratkajem in Dornbergerjem kot prisegi nezvestima človekoma, ki sta ravnala proti cesarski pogodbi, tudi če bi moral osta-viti štajersko deželo" 2. Izguba vojaške plače je Ratkaja in Dornbergerja vendar živo zadela. Prosila sta cesarja, naj ukrene, da se izplača denar vsaj podložnim graničarskim konjikom, ki se niso bili 1 Josip pl. Dornberger, poveljnik v Hrastoviei, štajerskim stanovom dne 17. febr. 1573. ' Iv. pl. Helfenberg štajerskim stanovom v Gradcu dne 8. marca 1. 1573. udeležili plenitve. Tudi ni bilo niti zločinstvo, niti škoda tolika kakor plačilo, ki .se jima več mesecev pridržava. Tu vsaj priznavata zločinstvo, ki sta ga poprej rogljivo tajila. Cesar je toliko ugodil, da je štajerskim stanovom izrekel željo, naj se izplača, kolikor jima gre. Ko bi pa bila škoda večja, naj se jima odtrga prebitek od nadaljnjega vojaškega zaslužka. Naposled poziva cesar stanove, naj mu v kratkem pošljejo poročilo, kako in zakaj pridržujejo plačilo, in podajo svoje mnenje Deželni odborniki so se nato na podlagi natačnih pozve-deb posvetovali o pritožbah vseh prizadetih oseb in strank in namestnik deželnega glavarja je cesarju in deželnemu knezu to-le sporočil: „Deželni odborniki in nekateri plemenitniki so se nedavno radi teh stvari pritožili pri Njih veličanstvu in svetlosti in poprosili, naj se vendar kaj ukrene, da se ne povečajo zmede. Ker pa Ratkaj, ki je kriv zločinstva. tudi in specie taji plenitev, prosijo odborniki, da Njih veličanstvo in svetlost odloči veljavne komisarje, ki si bodo v imenu cesarja vse ogledali. Potem naj Ratkaja in Dornbergerja in ju tovariše in ravno tako oškodovane graščake in njih podložnike pozovejo na besedo in enega zoper drugega pridno zaslišajo. Nadalje naj se potrudijo, da vrne stranka stranki to, kar ji je vzela in da se vsi iz lepa poravnajo. Ko bi se pa ta ali oni temu ustavljal, naj to po izvidu zapišejo in veličanstvu in svetlosti sporočijo, da se ostro postopa proti krivcu. Ker so tačas Rat-kajevi in Dornbergerjevi konjiki na hrvaški granici, naj se pozove podkovnik Vit pl. Holleneek, eden izmed vojaškega sveta, ali kdor drugi, ki je veličanstvu po volji, v komisijo. Toda pcriculum in mora; kakor sem čul, se mnogo podložni-kov v trope zbira in punta. Ko bi ne bil hitro zadušil upor in jih razkropil, bi bili gotovo planili na Dornbergerjevo posestvo pri Rogatcu in mogoče tudi onstran Sotle napadli Ratkaja in se maščevali nad jim. To bi pa bilo proti pogodbi, 1 Cesar Maksimilijan II. štajerskim stanovom, Dunaj, 16. junija ki jo je Štajerska sklenila z ogrsko krono, in lahko bi med obema nastale nove zmede" Po tem nasvetu se je ravnala vlada: imenovala je komisarje, da določijo škodo in sporočijo uspeh deželnemu knezu. Še le sedaj se je udal Ratkaj: obljubil je poravnati škodo, ki jo določijo komisarji. Nato je Karol II. stanovom ukazal, naj mu izročijo vojaško plačo in ga radi tega ne stiskajo, dokler se ne poravna spor2. Kaj je sklenila komisija in koliko je plačal Ratkaj, ne vemo, zakaj prav tu prekinejo naša poročila. Ker je pa Ratkaj priznal zločin in ker so bili deželni stanovi zvesti in .mogočni zaščitniki Ivanu pl. Helfenbergerju, smemo domnevati, da sta Ratkaj in Dornberger vsaj tega zadovoljila. Če je kaj, in koliko je odpadlo na ubt)ge kmete, o tem nam niso akti pri rokah. A tudi o kmetih sme se misliti, da jim je graščak priskočil na pomoč, saj je premožnost podložnikov podlaga blaginji graščakov. V tem in drugih sličnih slučajih se je toliko oziralo na podložne kmete, kolikor je ozir koristil gra-ščakom. V Gradcu, dne 13. junija 1. 1573. Priloga. Zaznamek blaga, ki so ga Ratkaj in njegovi vojščaki podložnikom Kunšperka uropali in šiloma odnesli. I. Na Križanem vrhu: 1. Jurku Križančniku: 2 konja, vredna 23 tolarjev; nadalje 6 molznih krav, 5 velikili bobov mesa, 4 velike piskre masti in vse truge in platno in vse drugo pohištvo; vse to je bilo vredno vsaj 300 cekinov. 2. Martinu Križančniku: 2 vola, 1 konja in vse truge in platno z vsem pohištvom. 1 Pismo namestnika deželnega glavarja cesarju Maksimilijana II in deželnemu knezu Karlu II. (s. d.). 1 Pismo Karla II. štajerskim stanovom dne 6. julija 1573. 3. Gregorju Kolariču: 1 konja, drugemu Greg. Kolariču: 1 konja, 1 boh mesa z vso obleko in pohištvom. II. V Dekmarici: 1. Martinu Pungračiču: 4 vole, 1 konja, 4 krave, 3 bohe mesa, nadalje truge in platno in vse pohištvo. 2. Martinu Cestninarju (Mautner): 4 vole, 1 konja, 2 molzni kravi, 2 boha mesa in vse truge, platno in druge pohišne stvari. 3. Mihaelu Županu: vse pohištvo in poljske pridelke, sploh vse, kar je imel, razen 2 konj, ki sta stala za kletijo. 4. Primožu Zbriču: 3 molzne krave in truge, platno in vse pohištvo. 5. Andreju Vrečiču: 2 molzni kravi, 1 telico, 1 konja in vse platno in pohištvo. 6. Mihaelu Bartlu (Wiirdl): 2 konja, 4 molzne krave in vse platno in pohištvo. 7. Sebastijanu Štrajcu: 3 molzne krave; njega so pa za-ječili in odvedli. III. V Srebrniku (Silberb ach): 1. Gregorju Gršaku: 6 volov, 6 bohov mesa in vse truge in platno in vse pohištvo, kar ga je bilo v hiši; vse to je bilo vsaj 200 cekinov vredno. 2. Tomažu Kladeju: vse truhe in platno z vsem pohištvom. IV. V Bistrici: 1. Martinu Požirku: vole, 34 tolarjev vredne; 2. Lovrencu Zoreniču: tri vole, vredne 31 tolarjev; 3. Štefanu Pisovcu: tri suknje in 1 puško. V. V Golobi njku: 1. Matiji Podvinšku: 4 vole, 2 kobili, 2 triletna junca, 4 molzne krave, 1 telico in vso obleko in pohištvo. Kazen tega je Dornberger vzel Helfenbergu 1 konja, ki je vreden 12 tolarjev. 2. Mihaelu Čevljarju: 2 vola, 1 junca, 2 molzni kravi, 2 boha svinine in vso obleko in pohištvo. 3. Martinu Alumku: 6 molznih krav in 2 junca. 4. Miklavžu Riegelju: 2 molzni kravi, njega pa so tako pretepli in nabili, da bo težko okreval. 5. Matiji Niklavcu: 6 molznih krav, 2 junca, nadalje truge in platno in vse pohištvo. 6. Greiroriju Kuhariču: 3 molzne krave; njega pa so hudo ranili in tako pretepli, da bo težko okreval. 7. Gregoriju Plumku: 3 molzne krave, 3 junce in vse, kar je imel v hiši. 8. Županu v Golobinjku: 6 molznih krav, 5 juncev, nadalje truge in platno in vse pohištvo. VI. V Malikovcu: 1. Lenartu Kunstiču: 5 molznih krav, 3 junce, nadalje truge, platno in vse pohištvo. 2. Gregoriju Reberščaku: 3 molzne krave in 1 vola. VII. V Polju so Jakoba Dobrino in njegova hlapca ujeli in ju odvedli v sužnost. VIII. V Plesu so vse vaščane oropali, razen nekaj živine nimajo ubožci ničesar. Zaznamek blaga, ki sta ga Ratkaj in Dornberger ugrabila podložnikom Ivana Helfenbergerja. 1. Primožu Lončariču: par volov, 14 sukenj, 2 kamižoli, 10 ruh, 2 jezdilni sedli, 3 uzde, 9 kril, 1 brano, 3 vajeta, 6 poveznit', 9 peč, 5 motik, 1 železno verigo, 1 sekiro, 1 boli svi-nine, 6 plečet, 2 vinomerca, 10 funtov loja, 1 odejo, 1 kra\'jo kožo, 3 podplate in 20 vedrov vina. Nadalje so razbili vrata 4 (vinskih) hramov in odnesli ključavnice in druge stvari. 2. Martinu Lončariču: njegovi ženi so ugrabili 1 rdeče krilo, 9 peč, 3 prače suknja (Trieglertuch) in 1 odejo. 3. Mihaelu Lončariču: 1 boh svinine, 1 jezdilno sedlo, 1 pečo, 4 ženska krila, 1 sekiro in 2 čepi (avba). 4. Matiji Srdiču: par volov in telic, 1 merjasca, 3 hlebe masti, 8 ruh, 2 suknji, 40 hlebcev sira, 14 pračev nevaljanega sukna, 8 mernikov pšenice, 1 lemež, 4 motike, 2 sekiri, 1 ir-haste hlače, 6 sukenj in 4 piskre masti. Nadalje so ugrabli sedmero svinj in povojenino dveh krav. 5. Primožu Srdiču: 9 peč, 4 suknje, 2 čepi, 1 pisker masti, I odejo, 2 svedra, 1 ruho in par bregeš. 6. Juriju Kovaču: klešče, naklo in drugo železno orodje, ki ga potrebuje kovač; za 12 tolarjev ne bi ga nihče izdelal; nadalje 2 kravi, pol boha svinine, povojenino 1 vola. 7. Juriju Kaspretu (Cafprat): 1 suknjo, 1 kožuh, 1 koso, 1 usnjeno torbico, 14 svinjskih klobas, 6 mernikov pšenice in meh, z moko napolnjen, in 3 ključavnice. Dvoje slovenskih fevdskih priseg. Dr. J. J. Nemalo zaslugo si je stekel Evgen Planer, ki je priobčil iz arhiva višjega deželnega sodišča v Gradcu nekaj zanimivega, doslej še neznanega gradiva. V svoji lani izdani knjigi „Recht und Richter" poroča obširno o treh prisežnih knjigah nekdanje notranje avstrijske vlade v Gradcu in omenja, da obsegata dve teh knjig tudi po eno slovensko prisego. Posrečilo se je nam dobiti te „Juramentenbiicher" v pogled. V naslednjem prinašamo opis obeh knjig s slovenskimi prisegami, prepis priseg, pa nekaj komentarja. Na koncu stoje še pripomnje o pomenu teh dokumentov za uporabo slovenščine v fevdskih zadevah. I. Prva, starejša zaprisežna knjiga ima na zunanjih usnjenih platnicah utisnjeno: ,.Der Hochloblichen I. O. Regierung Jurament Buech". Na obeh platnicah je sredi umetno risan grb, dvoglavi orel z amblemi raznih dežel; videti je, da je bil sprva pozlačen. Nikjer pa ni videti ne letnice ne podpisa. Ob začetk u ima knjiga abecedno kazalo, potem sledi 64 listov, ali mnogo jih ni popisanih. Prisege stoje v 3 oddelkih, a najdejo se hitro, ker ima prvi list vsakega oddelka ob strani nekak prijemač, narejen iz pečatnega voska. Prvi del obsega prisege, ki se nanašajo na upravo; naslovi priseg so ti-le: 1. Vice Statthalters Aydt; 2. Regiments Cantzlers Aydt; 3. Gemainer Ivhays. May. Rath Aydt; 4. Gamer Pro-curatoris Aydt; 5. Der Secrctarien vnd Cantzley zuegethonen Aydt; 6. Der Vunder Marschalkh Aydt; 7. Deli Turhiietters Aydt; 8. Deli Haitzers Aydts Pflicht; 9. Deli Land Profossens Časopis VIII. 3 Avdt; 10. Defi Regiments Profossens Aydt; 11. Der Ainspanin-ger Aydt; 12. Des Landtshaubtmans in Steyer Aydt; 13. Des Landtsvenvessers in Steyer Aydt; 14. Eines Khellermaisters in Steyer Aydt; 15. Eines Vizdombs zue Leybniz Aydt. Drugi del se tiče več ali manj pravosodstva in obsega te-le obrazce: 1. Der Stott vund Miirckht in Steyer, Rich-ter Aydt; 2. Der Paan Richter Aydt; 3. Der Burgermaister und Rathspersonen auss den Stott vnd Marckhten Aydtptiicht; 4. Der Procuratoren Aydt; 5. Der Zeugen Aydt; 6. Juramentum paupertatis ; 7. Juramentum ad catholicam; 8. Wallischer Zeugen Aydt. Razen zadnje italjanske prisege je pisala vse prejšnje v prvem in drugem delu ena in ista roka. V tretjem delu pričenja spet rokopis istega pisca, ki je napisal prisege pred italjansko. Te prisege se tičejo samo fevdstva in se glasč: 1. Lehenspflicht in Steyer fiir die principal Lehens Vafsallen; 2. LehenspHicht an die Ge-waltstrager; 3. LehenspHicht auf die Gewaltstrager so an statt ainer Weibspersohn die Lehen empfangen; 4. Aydt vnd Pflicht der Lehens Principalen in Khiirndten; 5. Aydt und Pflicht der Lehen principalen in Crain; 6. Aydt und Pflicht der Lehens Principalen in der Graftschaft Gorz; 7. Lehenspflicht auf die Gewaltstrager in Khiirndten, Crain vund Gorz; 8. Aydtspflicht vber datf Erbschenckhen ambt zue Salzburg; 9. Lehenspflicht vber dass Obriste Erb Postmaister Ambt in Steyer. Na to prideta v nadaljevanju tega oddelka od druge roke pisani prisegi: 10. Lechcnspflicht vber dati Land Marschallschen Ambt in der Furstl. Graftschaft Gorz; 11. Gewaltstragers Aydts note vber das Lechen des Landtmarschallschen Ambt in der Furstl. Graftschaft Gorz. Naslednjo, 12. prisego, ki je deloma slovenska, deloma hrvaška, jc očividno pisala zopet druga roka; prepis te prisege sledi spodaj. Nato še slede prisege očividno istega rokopisa, kakor slovenska: 13. Wallische Lehenspflicht Pro Principali ipso Juramcnto Feudale; 14. Wallische Lehenspflicht Juramcnto Feudale Pro Mandatario; končno: 15. Aydt wie eine Parthey der andern lhre Seel schworen kan .(Leopoldu) Carolum Sonsten dali Juramentum perhorrefcentis genant. Zadnja prisega je vzeta iz neke posebne pravde, pa je takisto s fevd-stvom v zvezi (o tem glej Evgen Planer, loc. cit., str. 142). Natančni prepis zgoraj pod III. 12. označene prisege slove: Windische oder Crabatisehe Lehenspflicht. Vi boste oblubili Inu persčgli timu nay Svetlostimu, naymozhnčschimu, inu naymo-g6zhnimu Rfmschimu Zesariu, tudi Voger-skimu inu Pčmskimu kralu, Gospčdu Gospodu (Ferdinandu temu Trčtiemu) Erzher-zogu vu Osterrefchi Hčrzogu vu Burgundi, vu Stei'erye, vu Korotanu, vu Craine, vu Birtembergo, knesu vu Tiroli, inu na Gorizi. Nasehimu gnadlouistimu gospudu, inu nega Suetlčsti Erbam, suest inu Pochčran bitti, To blagu inu diane kateru vam, inu vaschem Erbam bode possodeno od nega Zesarsche Suetlusti kuliko krat 0 sa schlushiti, inu spet prefeti, Inu ako vi kaku satayeno blagu sučdefte, alli spnischate, taistu negoui Sue-tluste Iskasate, inu uidetsch sturiti, kaku enimu suestimu, inu Pokornimu schluschab-niko prute suoiemu Gospudo sturiti se spodobi, inu on letu dopernesti je douschan. Aliter magis Croaticč. Vi bodeste alli hozhete prissezhi, timu nay Suetlostimu, nay mogozhnimu I nay mozh-neiskimu Rimskimu Zesaru tudi Vogerskimu I Pemskimu Kralu, Gospodinu Gospodinu (Ferdinandu) Erzherzogu Osterreisehimu, y Herzogu Burgundskimu, y Stayerskemu, y Korotanskemu, y Granskemu, nashimu pre-miloufstimu Gospodinu, y nich Zesarskhi 3° pride ■(Leopoldu) (Carolum Suetlusti porodnim ali Firstnim Erbam, da hochiete suest v pokoran bitti, Letu blago y dianie, kateru se sadaf uam y uaschim porodnim otrokom possodi, alli na possod is-rochi, skus nich Zesarsko suetlust, tuliku kuliko crat pride al se prigodi sa schlu-schit, y supet priyeti, y akhu ui kadai kha-teru satavenu blagu suefte ali ispraschete, tuistu nich Suetlusti iskafat y napovedat, kaku animu suestimu y Pokornimu slugam se spodobi, y ule tuistu doperncsti, kar iedan suest poddan pruti suoimu Gospodinu dol-schan y oblubil sturiti, po daschelski navadi v praudi onoga isrozeinia ali possedeniga blaga pravizi. Naehzuspreehen Mit drey aufgerekhten Fingern. © (Diua Maria, ta „ . . . , . . brano Sueta Mate Bosya Kako mem ie sadai naPre-> Has> Y sa-y negom Suetzi.) pouedano, tako hozhiu sturiti y Vuse do- ,, . pernesti, tako Bog pomosi © (v negoui suetzi) Sueta Diua Maria ' , . ® ^ v ® . ' Mate bosya y vufe v'10 gebenedaite Mutter Gottes Mana v ne- Suetzi. goui Suetzi). Prisega je pisana zelo jasno in razločno. To in pa naglasi na večzložnih besedah slovenskega besedila kažejo, da se je morda večkrat pripetilo, da ni bil uradnik, ki je prisegajočim vazalom čital prisežni obrazec, dobro vešč slovenščini. Sploh bi se sklepalo na dolenjsko narečje. Ali o tem kakor tudi o čudnem pravopisu, ki ni bohoričica, niti italjanski, niti nemški pravopis, naj sodijo jezikoslovci. Posebej je omeniti izraz „blagu inu diane" (blago y dianie); ta je pač prevod latinske besede — beneficium, ki znači posebno cerkvene fevde. In vendar je rabil pisec — menda da povdari pomen besede Lehen, Darlehen — v relativnem stavku „kateru .. . vam bode p o-ssrideno", dočim italjanski obrazec pravi prosto „per li fevdi, quali hora vi si concedono", in nemški „Lehen, so Ihr em-pfangen habt.'; Da se določi čas, v katerem je bila spisana ta prisega, zato nimamo drugega zanesljivega podatka nego besedilo samo. Prvotno je veljala prisega Ferdinandu III. (1637—1657), a tudi še pod njegovim sinom Leopoldom I. (1658—1705) so prisegali vazali po tem obrazcu. To sledi iz tega, ker so v prisežnem obrazcu besede „Ferdinandu Temu Tretiemu" v tekstu prečrtane in na strani je zapisano „Leopoldii". (V zgoranjem prepisu značijo debeli oklepaji () prečrtane besede izvirnika.) Pa tudi „Leopoldii" je na strani prečrtano in pod to besedo zapisano „Garolum". Pomotni akusativ „Carolum" (dvakrat, v slovenskem in hrvaškem besedilu) na mestu pravilnega dativa kaže pač, da ni znal mož, ki je napravil korekturo za časa teh vladarjev, slovenski. Ker je Leopoldu 1. nasledoval cesar Jožef 1., ki je živel le do 1. 1711., bi sklepali, da niso v kratkem vladanju Jožefa I. izvrševali fevdske investiture; to se je zgodilo še le za njegovega naslednika, brata Karola (1711- 1740). Glede stvarne vsebine je opaziti, da se slovenska prisega — druga, t. zv. hrvaška je itak le malo na hrvaško plat potegnjena slovenščina — ne naslanja dobesedno na nobeno izmed drugih priseg te knjige. Osobito ni v njej prav nikakega karakteristika, iz kterega bi se smelo sklepati, odkod so bili vazali, ki so slovenski ali „magis croatice" prisegali. Uvod, obsegajoč cesarski naslov, se ne ujema z nobeno drugo prisego. Za Štajerce, Korošce in Kranjce je ta naslov mnogo obširnejši: navaja še „Erwohlten Romischen Kayfser, zu alien Zeiten Mehrer des Reichs, in Germanien, zue Hungarn, Be-heimb, Dalmatien, Croatien Vund Sclavonien khonig, Erzherzog zu Ostrreich, Horzog zue Burgundien, Steyer, Kharndten, Grain, vnd Wiirtenberg, ober vund Nider laulsniz, Grauen zue Tyroll Und Gorz ..Najbliže stoji slovenska, skračena titulatura prisežnemu obrazcu za solnograški „()brist Erbschenckschen Ambt" ali pa italjanskima obrazcema, le da — značilno — v italjanskem tekstu ni prevoda besed — „Rimskemu Zesdriu"! Glede osebe, ki podeljuje fevd, je še omeniti: vse tri štajerske prisege prosto navajajo „die Lehen, so Euch von Ihrer K hay. May. verlihen worden", koroška pa ,.die Lehen, so Ihr Von Ihrer Kay. May. a Is Horzogen in Kharndte n% kranjska „ ... . als Horzogen in C r a i n", goriška „ .... a 1 s Grauen zue Gorz verlihen worden". (V izvirniku vse te besede niso podčrtane). Italjanski obrazec pa takisto nima nika-kega značilnega pridevka za fevdnega gospoda. Iz vsega tega moremo pač sklepati, da je notranjeavstrijska vlada v Gradcu zaprisegala štajerske vazale eo ipso kakor namestnica cesarja in štajerskega gospoda, koroške, kranjske in goriške vazale pa i z r a z i t o kakor mandatarica dotične deželnegosposke, pri slovenskih, hrvatskih in italjanskih prisegah pa ni delala posebnega razločka. Bržčas je mnogo k temu pripomogla tudi — udobnost, da se je mogel rabiti en obrazec za vse edino slovenskega jezika zmožne prisegovavce iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre, ki je tedaj malo ne do polovice spadala k Notranji Avstriji. Spomina vredno je tudi še to, da imajo vse prisege fevdskih vazalov, kakor je gori omenjeno, po dvoje prisežnih obrazcev, prvega za principale, drugega za mandatarje (Gewalttrager, Mandatarius); ako ni prišel vazal sam na prisego v Gradec, je prisegel zanj kak pooblaščenec. Bržčas se je izvrševala taka pooblastitev po pismenem potu, kar je bilo takrat navadno. Edino slovenska prisega nima obrazca za slučaj pooblastitve. Ali smemo iz tega sklepati, da se je slovenska prisega dopuščala samo takrat, kadar je prišel dotični, le slovenščini ali hrvaščini vešči vazal, sam v Gradec, da pa si je inače volil za pooblaščenca kakega znanca iz Gradca in okolice, ki je znal tudi nemški? V protislovju s to domnevo stoji dejstvo, da so italjanski vazali prisegali tudi po nadomestniku — italjansko! Naposled še kratko opombo o končnih besedah, katere je izgovarjal prisegovavce sam s privzdignjenimi tremi prsti. Prvotni tekst je bil sestavljen za vse prisege cele knjige — brez do-stavka o Devici Mariji, Materi Božji. Menda se ne motimo, ako stavimo ta dostavek na rovaš vplivu reformacijskega duha. Sodili bi torej, da so se obrazci vseh priseg te knjige sestavili precej zgodaj za Ferdinandove vlade. Pozneje pod Leopoldom I. pa so očividno istočasno ob prečrtanju Ferdinandovega imena ustavili besede, da se kliče na pričo tudi Mati Božja. V zgoranjem prepisu je z oklepaji pokazano, da so iz prvotnih besedi „Bog pomozi y negoui suetzi" zadnje tri besede prečrtali pa dodali „die gebenedaite Muetter Gottes Maria y negoui suetzi." Morebiti je ta ponesrečeni dodatek nastal, ker si gosposka ob prvi potrebi slovenske ali hrvaške prisegi po novi šegi, ne znajoč pravega prevoda, ni mogla drugače pomagati, kakor da je kar nemške besede vrinila! S sodelovanjem kakega slovenskega prisegovavca pa se je stvar naposled vendar vredila ... Čudno je tudi, da se glasi slovenski konec „y vufse suetzi" prav kakor italjanski „tutti gli Santi", dočim so se klicali na pričo v nemščini vseskozi „alle liebe Hayligen". Italjani so pa imeli že takoj, t. j. že za Ferdinanda III. na koncu prisege besede o Materi Božji („cosi Iddio m' aiuti, la Madonna Santissima Vergine Maria e tutti gli Santi)", kajti tu ni bilo treba pozneje nobenega popravka, dotične besede stoje v prvotnem rokopisu. II. Po smrti poslednjega moškega Habsburžana je prišla menda prva zaprisežna knjiga, ki so jo, kakor se vidi iz oguljenih in omazanih listov, kaj pridno uporabljali, iz veljave. Novih zaprisežnih obrazcev pa gotovo niso priredili po starih; besedilo je čisto drugo, tudi obrazcev je mnogo več. Namestu prve zaprisežne knjige z 64 listi si je napravila notranjeav-strijska vlada za Marije Terezije — kar dva foljanta zaprisežnih formularjev. Prvi ima naslov: Der Rom. Kay. Konigl. Maytt. I. ('). Regierungs Juramentenbuch"; le ta ima vse druge prisege razen fevdskih. Pričenja z Vicestatthalters Aydt, obsega obrazec za „Hauptmanna" na Reki, v Trsti in Gorici, za vsakojake uradnike in notarje in končuje s procesualnimi prisegami. Vse so nemške, le pri prisegi za priče se nahaja italjanski prevod. (Natanjčnejše podatke glej Planer, 1. c., stran 138 nasi.) Ta knjiga se je gotovo rabila še za vladarja Jožefa II., kajti vsaj pri nekaterih prisegah — ne pri vseh — sta prvotno vpisani imeni vladarice Marije Terezije in sovladarja Štefana prečrtani in z besedama „Josepho nadomeščeni. Drugi foljant, ki obsega 172 strani, pa se tiče zgolj fevdskih priseg; naslovljen je: „Lehens : Pflichten : Iber Die Samentliche In : Denen 1:0: Liindern Pefindliche Landts Firstliche Lehen : Da se razvidi struktura fevdalne uprave, navedemo vse prisege te knjige, in sicer primerjalno; zato se ne držimo reda v prisežni knjigi. a) Na čelu je: Des Lehens Secretarii Aydt; le-ta našteva vse dolžnosti tega opravitelja ki je bil bržčas tudi zaprisegovavec ter upravnik fevdske deske. b) Za „Lehenspliicht fiir die Prinzipal Lehens Vasallen" je poseben obrazec za Štajersko in Koroško; za prvo deželo v dvojni obliki, prvič za tiste, „\velehe der Erbhuldigung beyge-wohnet und das Jurament abgelegt haben", drugič za tiste, ki se tega čina niso udeležili Enaka splošna fevdska prisega jc tudi v knjigi za kranjske in goriške vazale, a tu se imenujejo le „Lehensprincipalen". c) Za Štajerce veljajo še posebne prisege: Lehenspflicht in Steyer fiir die Gerhaben (varuh = ,jerob'); LehenspHicht an die Lehenstriiger fiir sich selbst und seine Lehensconsorten; in LehenspHicht auf die Lehenstrager, so anstatt einer Weibsperson die Lehen cmpfangen. Vzporednih enakih obrazcev za druge dežele ni. d) Za Štajersko, Koroško in Kranjsko ima knjiga posebne prisege za Obristlandmarschallambt; za Goriško tudi, a tu se glasi ta urad Obristerblandmarschallambt. e) Za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško so enake prisege, — za vsako deželo posebej — za naslednje urade: Obristerbstallmaisterambt, Obristerblandkammerer Ambt, Obrist-erblandhofmaisterambt in Erbfalkhenmaisterambt, za Štajersko samo za Obrist Erblandhofmarschallambt, Obrist Kiichelmaister Ambt in Obristsilberkammerer Ambt. f) Za Štajersko in Kranjsko: Erbfiirschneider Ambt. g) Za Štajersko, Koroško in Gorico: Obrist Erbjagermaister Ambt, za Kranjsko Obrist Erblandjagermaister Ambt. Pri Štajerski sta dva obrazca, eden za tistega, „welcher der Erbhuldi-gung bevgewohnet hat", drugi za onega, ki ni bil navzoč pri dedni poklonitvi. h) Samo za Štajersko velja prisega za Erbpostmaisterambt in Steyer. i) Za Koroško, Kranjsko, Gorico: Obrist Erbtruchsefi Ambt. j) Za Koroško in Kranjsko: Obrist Erbstablmaister Ambt. k) Za Koroško: Obristschenkhenambt, za Kranjsko: Obrist-Erbmundschenkhen Ambt, za Gorico: Obristerbschenkhenambt; slednji urad ima tudi Solnograška in zanj se nahaja v tej knjigi poseben zaprisežni obrazec. 1) Po vrsti je predzadnji obrazec za Wallische Lehens-ptlicht: Pro principale ipso, takoj za njo ista: Pro Mandatario. m) Poslednja jc prisega za Windische oder Crabatische Lehenspfiicht. Dostaviti je, da je takoj za vsako prisego za principala poseben obrazec za „Gewalttragere", le pri slovensko-hrvaški prisegi ga pogrešamo. Ta se glasi doslovno: Windische oder Crabatische Lehenspfiicht. Vi budetefse prisegli nai Szvetleifsemu, nai Moguchney-semu y neobladneifsemu Principu, y Gosponu, Gosponu Fran-ciscu odebranomo Rimskom Cefsaru, vu szvih Vrimena porek-fsajuchi Vladania, Nemskom, y Jerusalemskom Kraliu, Herzogu vu Lothringi y Baar, velikomu Herzogu vu Toscani, kakti spolak-vladiteliu, takaifse nihorom Velichanstvu nai szvetleifsoi y nai moguchneifsoi Principifsi i Gospi, Gospi Mariae Theresiae Rimskoi, Vugarskoi, y Hemskoi, Kralizi, Erzherzogizi Vu Au- stry. Herzogizi vu Burgundii, y Braband, vu Steieru, vu Karintv, v Krainskom orsagu, vu Mailendu, Mantovi, Parma, Piacenza, y Virtenbergu, Grofficzi vu Habspurg, Flandern, Tyrol, y Go-rizi, nafsoi nai Milostivneilsoi Gospi, Gospi, y zemalskoi Prin-cipifsi Nihovom Velichanstou, y nihovom Spolu zaradi lehna kogavisada prieli budete, viranv pokoran buduchi takov Lehen kuliko krati potribno bude svagda prieti imate, takaifse otaine Lehne ako koie znate, ali do potla Vami znane budu, Nihovom Czesarskom, y Kralievskom Veliehanstvu, ali nihovoi postavlenoi steierskoi Regirungi ochitovati, v pokazati imate, takaifse jed-nomu lehens=podlosniku pristoie, y duzan svomu lehenskom gosponu izkazati. Folgende Worth sollen mit erhobenen F i n-gern nachgesproehen werden. Kako meni ie Sadai naprei brano, y sapouedano, tako hozim sturiti, y vuse dopernesti, tako meni Bog pomosi Sueta duia Maria, mate Bosia y vuse svetzi. Rokopis te prisege je od iste roke kakor cela knjiga in je kaj lahko čitljiv. Pisec najbrže ni bil slovenščini ali hrvaščini vešč, inače ne bi pri prepisavanju napravil treh sličnih napak: nihorom (prav nihovom), poreklsajuehi (povekfsajuchi) in ochi-torati (ochitovati). Jezik je na prvi pogled ves drug kakor v prvo opisanih prisegah; bolj je hrvaški kakor slovenski. Izrazov: spolakvladiteliu (sovladarju), virany (veren), otaine (pritajene) bi ne umel neuk Slovenec. Tudi vpliv madžarščine je razviden, kakor kaže izraz orsag (orsziig=država), še bolj pa vpliv nemščine. Pozabljeno jc lepo ime Gorotan, namestu slovanskega izraza za beneficium — blago i dejanje se šopiri ,lehen', namesto vlade imamo ,regierungo'. V stvarnem oziru je pripomniti, da so uvodne titulature v slovenskohrvaški prisegi prav tiste kakor v nemških in ital-janskih. V ostalem tekstu pa se malo razlikujejo od drugih. Tisti stavek, ki pravi „zaradi lehna, kogavisada prieli budete", se glasi v občem vazalskem za Štajersko samo, „die Lehen, so Ihr von Ihrer Kay. Konig. Maytt. zu empfangen habt", za Koroško, Kranjsko in Goriško je pa za besedo „Maytt." še vrinjeno „als Herzogin in Kharndten", odn. „ ... in Crain", odn. „als Grafin zu Gorz". V italjanski prisegi stoji samo „per li feudi, quali hora vi si concedono", torej kakor v slovensko-hrvaški — brez razlikovanja značaja fevdskega gospoda. Očividno sta obe prisegi prikrojeni za — deželjane vseh kro-novin, samo da so smeli Italjani prisegati tudi po pooblaščencih v italjanskem jeziku, Slovenci in Hrvati pa ne, kajti zanje nima prisežna knjiga potrebnega obrazca. -i? *«'f a Ob sklepu naj spregovorimo nekoliko o pomenu teh, iz arhiva višjega deželnega sodišča izkopanih fevdskih priseg. V Notranji Avstriji je veljalo kakor v Avstriji sploh lon-gobardsko fevdno pravo. Bitstveni momenti fevda po smislu tega prava so bili prvotno sledeči: 1. Vazal služi zato, ker je prejel posest in vžitek fevda,, svojemu gospodu v vojni. 2. Ženske, duhovni in vsi za fevdsko službo nesposobni so bili izključeni od fevda. 3. Fevdni predmet je nepremičnina ali enakovredna stvar.. 4. Ob vsaki premembi fevdnega gospoda ali vazala je obnoviti fevdno dolžnost. 5. Fevdno dolžnost je prevzeti pod prisego („Nulla autem investitura debet ei fieri, qui fidelitatem facere recusat, cum a fidelitate feudum dicatur vel a fide: nisi eo pacto acqui-situm sit feudum ut sine juramento fidelitatem habeatur", Liber feudorum II., tit. 3.) 6. Moški potomci prvega prejemnika fevda nasledujejo kakor dediči po bližnji vrsti sorodnosti. 7. Ako ni v fevdni pogodbi izrecno nasprotno dovoljeno,, se fevdi ne prodajajo. 8. Vazal zgubi fevd le vsled „fevdnega pregreška", ki pa ga jc dognati po sodni poti. Ta prvotna osnovna načela (prim. v. Kremer, Das longo bardisch-oesterreichische Lehensrecht, I. str. 100) so se sča- soma v marsikakem oziru okrhala, razmerje med fevdnim gospodom in vazalom je postajalo čim dalje tem rahleje, vazali so dobivali vedno več svoboščin, dokler niso bili — rekli bi — le po imenu še vazali. Tudi naši prisežni knjigi pričata o tem procesu glede dveh velevažnih momentov. V fevdski prisegi, sestavljeni v času tridesetletne vojne, ni izrecnega govora o vojni službi, v prisegi izza časa Marije Terezije pa pogrešamo sploh vsak, še tako skromen spomin na „službo". Pa tudi glede drugega prej navedenega osnovnega momenta vidimo, da v fevdnem pravu novega veka nima več veljave, vsaj za Štajersko ne. Kajti v obeh prisežnih knjigah imamo poseben obrazec za slučaj, da prejme štajerski fevd ženska; seveda se je investitura podelila v takem slučaju moškemu nado-mestniku vazalice. Baš ti zaprisežni knjigi kažeta nadalje, da se je ohranila pri-sežna dolžnost (gl. zg. t. 5) glede deželno knežjih fevdov v Notranji Avstriji vsaj še do Marije Terezije. To je kolikor toliko čudno; kajti že Leopold I. je izdal generalni mandat z dne 13. aprila 1665 (codex austriac. part. I., pag. 775), da fevdskih priseg sploh ni treba. V resnici se v Avstriji pod in nad Anižo niso več vršile fevdske prisege, ampak zadostoval je — pismen reverz (v. Cremer, loc. cit., str. 205, 237). Seveda imamo v naših prisežnih knjigah dokaz le za deželno knežje fevde; kako je bilo pri zasebnih fevdih, o tem nam ne podaja vsebina teh prisežnih knjig pojasnila. Pač pa smemo iz dejstva, da v knjigi fevdskih priseg za Marije Terezije ni nikjer prečrtano ime Marije Terezije in nadomeščeno z Jožefom II., dočim se je to v knjigi uradniških priseg iz iste dobe skoraj dosledno izvedlo, sklepati na t6, da — je Jožef II. odpravil prisege tudi pri deželno knežjih fevdih. Premotrimo naposled še drugo stran slovenskih priseg: njih kulturnozgodovinski pomen! Nekako za communis opinio velja, da sta bila od novega veka naprej i uprava i pravosodje izključno nemška. Da citiramo enega avtorja za vse druge! Dr. Alfred Fischel (Das oest. Sprachenrecht, 2. Aufl. [: 1910:], str. XX) trdi: Selbst in dem von Wallischen und Slovenen umstrittenen siidlichen Gelande bis an die Adria, etwa Triest ausgenommen, gehort Adel und Biirgertum in dieser Periode (namreč 1526—1620) weitaus iiber-wiegend dem deutsehen Volke an und waren Verwaltung und Justiz nur deutsch administriert. Ferdinand I. untersagte aus-driicklich und fiir alle Zukunft den Gebrauch Lateins in der oesterreichischen Verwaltung, indem er in seinem denkwiirdigen Rescripte vom 8. August 1555 ein fiir alle mal festsetzte, dass bei alien niederoesterreichischen, d. i. bei den Gerichten in Oesterreich ob und unter der Enns, Steiermark, Karnten und Krain mit den angereihten Herrschaften (d. i. der windischen Mark, Mottling, Istrien und Karst) dem alten gemeinen Geriehts-gebrauche entsprechend keinem gestattet werden soli, in einer anderen als der deutsehen Sprache zu prozedieren. Le za Kranjsko priznava Fischel malo izjemo: Immerhin muss der Gebrauch der krainerischen Mundart bei den Dorfgerichten an-genommen werden; von Einfluss auf die allgemeine Gestaltung der l)inge konnte dies nicht sein, da die dumpf hinbriitende Masse der untertanigen Bauern fiir das oftentliche Leben der Alpenlander nichts bedeutet (1. c., str. XXI). Za naslednjo dobo 1620—1740 se sklicuje Fischel na Meriana (Topographia provinciarum Austriacarum 1679) in trdi glede Kranjske in Goriške, da je bila uprava izključno nemška (1. c., str. XXVIII); glede ostalih dežel slovenskega rodil, ali za naslednje čase pa niti v misel ne jemlje, da bi bila stvar mogoče tudi drugačna. In vendar je morala biti stvar drugačna! Ako so se vršile prisege slovenski, je to znamenje, da so bili vazali tu, ki niso znali nemški. Ako so pa taki cesarski vazali prihajali v Gradec na slovensko prisego, onda je pač jasno, da se ni niti ostali investiturni proces ob sodelovanju notranje avstrijske vlade v Gradcu vršil v kakem drugem jeziku. Zanimivo bi bilo pregledati fevdsko desko iz teh časov, da bi se doznalo, v kterem jeziku se je napravil zapisnik o prisegi. Iz vsega tega pa tudi sledi, da „die dumpf hinbriitende Masse" — slovensko ljudstvo ni sestajalo le iz podložnih kmetov, ampak tudi iz cesarskih fevdnih vazalov, reprezentantov gospodujo čega elementa, plemstva! Ako trdi Šum an (Die Slovenen, J: 1881:] str. 120), da se je sredi 16. stoletja v kranjskem deželnem zboru slovenski razpravljalo, onda so slovenske fevdske prisege, čeprav ne dokaz, pa vendar krepka podpora za to trditev, in bržčas tudi pozneje ni bilo drugače, ako je morala celo cesarska vlada v Gradcu — in to navzlic reskriptu z dne 8. avgusta 1555 — s cesarskimi vazali poslovati slovenski. Seveda iz vsega tega še nikakor ne sledi, da so bili samo slovenščini vešči plemiči — Slovenci v današnjem političnem smislu besede. Ideja nacijonalizma, ki dandanes z neodoljivo silo posega v tok zgodovine narodov, je bila spočeta še le ob koncu 18. stoletja (gl. Ludwig Gumplovicz, Das Recht der Nationalitiiten und Sprachcn in Oest.-Ung., [:1889:] str. 3 nasi.); tisti čas pa tudi slovenskih fevdskih priseg — ni bilo več. Narodno blago vogrskij Slovancof.1 Zapisao v prekmurskon narečji Števan Kiihar. (Konec.) PripOnba. Spodanjil narodno blago jii zapisano po fOniitiki, zato sa f-ton pogledi lOči od lani objavliinoga. TO sii jii pa zgodilo tak, ka jii gOspon profasar dr. Štrekelj žilo, naj zapišujan tč tiči pOfsiin tak, kak tu gu-čimo, pa mi jii pOslaQ za tO tuj nikša navodila. Tag za ta navodila, kak tuj za njagovo dobrovOlnost, š-šlSrof jii miinfe na zapišuvanjii te stvari nagovarja?, sii njiimi na t6n mesti jako lipo zafalin. TO san pa dužiin fčiniti ne samo zato, ka sii zaj orani pa objdvi tO narodovo blago, pa ka sii tak Slovanci na ovon kraji Murii zoznanijo z-narččjon pa z-luckof poezljof svOji prekmurski bratof, liki tuj zato, ka sii jii pr t6n deli zbi-dila v-miini včkša liibav do svOjiiga matiirinoga jiizika, štaroga san sii potOn bOlii tiimiillto zdčag fčiti. Pojasnila za čtiinje sii mi vidijo niipotrebna, zato ja tuj opustin. Zapomlin samo prišiistna: „Opombo" na str. 107. ČZN. VII popravin s-ten, ka jii glasnik „e" f prekmurščini ne trOjii, liki čatvero vrstii, najmra: ii (otprti kratki: pSs), e (zaprti kratki: te, dfekla), e (zaprti kratki diftonk: reč) pa e (otprti dugi: len). n{*u jii sreftnji glasnik mild „dj" pa miid „gj". Prim.: ge zagiin. ,h" glasnik ja nii-konci reči zafsama priimi'no iili sii jii pa sprii-meno v J"; v-začetki, pa sriid reči sii jii ftetan obdržao. Naprfliko: kruj (kruh), f-te lepi krajinaj (v teh lepih); krua (kriiha), graa (graha), jihag (jezdil), tihiniic (tujec); Iža (hiša), lapiic (hlapcc). Dii v-začčtki reči ot-padnii „h", sii znamiinujii z ' znamenjon, tO pa zato, ka sii priit tiikšimi l ičmi spriimenba soglasnikov vrši, kak či-j sa začinjalii s ,h". Napriliko: „v hiši" sii prlnas pravi: flži, pa nč „v iži", f'lCvi, pa ne „v lCvi" itd.0 TU zapOmlin tiij pravila, po št&rij sii spriiminjavliijo v-našiin narečji kOnčni soglisniki. Ta spriimenba dili soglasnikii f-tri vrstii. Najmrii: v-miljkii (b, d, g, v, z, ž), f-trdii (p, t, k, f, š, s, [h]), pa f-takOčii (c, č, j, 1, m, n, nj, r). Pravila so pa ilta: Či sii rfič kOnča na m&jki sogldsnik pa za njOf prida taksa rfič, štSra sii začinja s-trdin sogfasnikon, te sii tč mlijki soglasnik prvčšnjii reči spriiminf f-trdoga. Naprlliko: BOk pldti, praf prida. 1 Glej ČZN. VII. 107—128. Kuhar zaznamuje h v začetku besed, dasi se ne izreka, z apostrofom. Ker jc d(jalektoloških zapisov naloga, da se zapisuje le to, kar se res govori, sem ta apostrof opustil in to s tem večo pravico, ker se njega nekdanja cgzistcnca kaže navadno v spredaj stoječem soglasniku. Či sii reč kftnča z-dvoma majkima soglasnikoma, pa za njftf pridii rič, štSra sa začinja s-trdin soglasnikon, te sa ob£ mSjkiva soglasnika prvešnja rOči spraminita f-trda. Napriliko: Dašč sa ja spiisto. (DSšč gen. dJtždža.) Ravno tak sa spramini, oziroma spraminita končniva mSjkiva soglasnika f-trda, či reč stoji na-konci stafka ali pa prida za njftv vejica. Napriliko: Tft ja lepi kriš. Za j nakapluvlil dSšč. Bftk, ki nas ja čuvag. Či sa reč kftnča na trdi sogldsnik, pa za njftf prida rCč, štftra sa začinja z-mSjkin soglasnikon, te sa spramini trdi soglasnik prvešnja reči v-mJljkoga. Napriliko: 1'az biži preg grabe (Pes beži preko grabe). Či sa rSč konča z-dvoma trdima soglasnikoma, pa za njftf prida rCč, štSra sa začinja z-mJljkin soglasnikon, sa spraminita obž trdiva sogl&snika prvešnja reči f-svoja mSjka sorftdnikii. Bft zato: Nan (Na eden) przd (prst) dlbali. Prvi „da sa navadno na čujil, zato: Nan (Na eden) prz dJlbilli. Prad ričmf, štUra sa začlnjajo s-simoglasniki, pa prilt tistimi, štftra sa začlnjajo s-takftčimi soglasniki, stojijo s&mo trdi soglasniki, zilto či-j sa prad njimi rCč kftnčala na miljki soglasnik, sa te spramini f-trdoga. Napriliko: Bftk ryami plati, ka mi ja pomagay. V-lftk Idamo. Izjemo majo pr tftn ziiftryiin pravili kftnčni mftjki soglasniki Ild-nozložnij, pa nO akcilntCranij rCči. Napriliko: prad lčton, mad Ičton, nad ftknon. Nadtllil prapoziciji „v" pa „z". Napriliko: v-lftgi, z-rftkii, v-ogradi, z-ftgrada. Tik tčvi zaftnjivi prapoziciji kak tiij prvešnja riči sa spraminijo prilt sogltenikoma „c" pa „č" f-tida. Bft zato: nat ečrkvof, prttt čSbron, f-cerkaf, š-č&bra. Ot prapozicija „z" n&j bft ftšča zapftmlano, ka sft prilt soglasnikon „ž" spramini v „žprilt soglasnikon „§" sil pa spramini f „š", prild ,nj« tUj v „ž«. Kftnčni sogldsnik rCči J5s" (cgo) sil oponaša po zgoninji pravilaj z-ftnof izjčmof, ka prilt sogldsniki „š", „s", „z", „ž" sSli, prild drUgimi glasniki pa sitno čdsi otpddna. Tak sa v-našiln narCčji čtijajo tri oblika: J&s", Jlz" pa JU". Napriliko: J&s ti žč pokažiln. VČ ti j!l žč pok«i-žan. Vč ti jSz ddn. Pa tllj: j.1 n šft = jSz bon šft. Nazžftnjil naj stoji tO pomCn nlkulkij rčči, štSra-j ftegnolil c. čtPf-con biti na tttiAvo: či = Svenn' čl = 'lilia' či- j = či bi da = 'scd' da = 'ker' di — Svann' da = 'wenn' Sli — 51i = ali — ali ftč = 'dort' fte = Hrgcndwo' jtt = 'ich' jil = 'ist' dd = 'er gibt' lili = 'oder' Mi = jeli; nicht wahr? jtt = 'ihrer' (sing, gen.) jil = 'sic' (plur. acc.) je = 'ist = existiert' ka — 'dali' ka = 'ker' ka = Svas' mi = 'mir' mi = 'wir' naj = 'uns zwei' naj = (slov. naj) „er mdge" naj = obrazilo supcrl. naj = 'nahaj, nihaj' morun = 'ich kann' m6ran = 'ich mufi' nlkaj = 'nichts' nikaj = 'etwas' nikši = 'neki' nikši = 'kein' pa = 'und' pa = 'nun, aber' pii = Svieder' sl='omnes'(masc.)tiidi fsi. si = '«ibi' si = '(du) bist' sl= 'omncs' (fem.) tUdifsii sli = 'sich- sč = 'hieher' se = 'vsCh' (tiidi fsfe) s6 = lvs6' (tUdi fs6) so = 'sind' s6 = 'sind = existieren' sO — 'Sal z' san = 'ich bin' san = 'allein' tč = 'dann' te = also (n.-dial. alsd'nn): ve nan pa te nikaj ne zameri 'nimm es uns also nicht ubel'! te = 'hic' sgl., haec pl.; 'huius' (fem. sgl.) 'has' (a. pl.) ta = 'dich' ta = 'bOta, bOdata' ti = 'hos, has, haec' td = 'hoc'; 'hanc' t6 = 'das- (člen) ti = 'haec' (člen) 12j = 'dir' (povdarjeno) ti = 'dir' (enklitično) tf = 'du' ta = 'haec' (fem. sg., ncutrpl. pl.) td = 'hin' Ano='ein,eine' (neutr. sg., f. acc. sgl., proklitično) ano = 'bcilaufig, ctwa' vi — fem. dual, vi = vos j = bi 'bovi' „Kak, kitk, tak, tik" so mi Sščii nc p6fs&n jilsni. Kavno tik mi Sšča dfela akcllnt tilždvil pr ittij: tilj, zaj, ščil. Pdliik te oblik sii najmrii čujiljo tUj dCikšii: tUdi, zdaj, Sščft. Kitk sil te ričf zaminjavliijo Jidna z drflgof, či sii t6 godi po pravili, sam SSčit d6zdaj nč mogag opiiziti. Mis-lin pa, da sil mi tO tUj razjasni.0 Nadllil sil prilminjivliitil tUj ričč „t\sti" pa „tčsti". Pravilo te sprilmenbil mi ja &ščil niiznano, zato san pisag na-vekšii sali „tisti". Td so sil mi vldla potrebna zapOmliti. Sil driiga pojasnila pa b O blagovOlo podati giVspon proftisar dr. K. Štrekelj. V Br&tonci, 13. dccambra 1910. 0 Stvar je pač odvisna od tega, so li dotične besede ortotoniranc (krepko povdarjene, večinoma noseč stavkov povdarek) ali pa le enkli-tične. Časopis VIII. 4 34. Prkazan na Gorenščici. — Na gornjan kraji bratonska vesi, na tag zvanoj Gorenščici, ja ponoči vačkrat čuti brečanja mačak pa pokanja biča. To sa praj čtija zato, ka sa tti nikši praminoči mladenac vozi na non 1 ribaši, prat štaroga ma čat-vero mačak pražani. Da te mačka začnajo krnjafkati, te mladenac poka z-bičon pa ja češa, ka-j sa tak potiišila 2. — Zrok te prkazni ja ata: I'nda so mladenci po nadelaj radi pr kakšoj iži fkupsprišli, ne zato, ka-j Boga molili, liki3 ka-j norija delali 4. Tak so sa ano nadelo, ravno da ja velka maša bila, fktib zebrali na Gorenščici pr noj iži, ge ja čatvero močni mačag bilo. Ten mačkan so splali s-pradiva vtizda pa držanicaso njin napravili omodii8 pa so ja pragli k-anomi ribaši7. Nato si ja domači mladenac prniiso bič, ja stopo gor na ribaš pa ja zoščesao mačka.. Mačka so frkalii pa brečalii, mladenac ja jii pa li česao z-bičon. Zaj ja nastala nikša šumlajca8, f-štaroj štimlajci so mačka mladenca vnasla skos nad okno pa prami- 1 = enem. — ' = potišile. — a liki pomenja kakor stsl. lčky sprva'wie, gleichwie'; po vplivu nemškega als wie je spodrinil starejši nego, ki se pak tudi še rabi. 4 „Norljii d 6 lat i i norija kliti; t6 se pri nas gosto rabi, kr to nadomeščujii pri nas šdliti s ii, šala delati. Šil i ti ja pri nas drflgoga pomena, napr. opšaliti, šdliti koga pomeni 'biti, zblti koga' ali pa na kakši drQgi ndčin komi kaj prizadeti. Napr. Gda 6ča detii jdko zbija, mati rada pravi: Zakaj si ga opšdlo tak jdko? Norljii dillati iili norija k lit i je nemški 'witzeln, Witze reilJen'. Napr. nčkiilko iz-rdzof: Viij pa ne mtij norljii! Vi znankar norijo mate? Tikša norljii so klilli, da smo se fsi smejali. Tii človik rid dela norija ali rad m d nori jii. Sangariti sii ja tildi skoro t6ga pomena kak norija delati; samo da tildi tiilko pomeni, kak n6rca sii dčlati s k6ga. Npr. 1'rvlč sa ja šangdro z mane, zdaj ma pa lii g6rpoišče, prdvi deklina, či njoj kikši tikši dččko prida v-Ogladi, štiri ja prvle prdvo, da njimi ja ne trbfi. NO sa trbe ž-njiiga šangdriti, ka ja on vrli dččko! to ja: nO sa trbe ž-njiga zosmejavati, dr ja on kaj vrčdiin." K. » drždnica ZUgel, magy. gyepld. — 8 = homftd = stsl. ho-mntT., Kummet. 'ribaš, pl. ribiišjii, 'lieibeisen' („škčr, š-štirov ali na štiro ripo ribajo" K.) sgrn. riblsen; končnica n. besede je še ohranjena tu pa tam na zapadu, na vzhodu jc odvržena in ž (ribižen) prcmcnjen v š; priin. Matjaž, na vzhodu Matjaš. 8= šum (šflm); šumlajca = šumljavica, tvorba kakor grmljavica; prim burjajca v ČZN. VII. 119. nola ž-njin. Vač ja nigdar ne bilo domo mladenca pa ne mačak. — Samo ponoči je vačkrad viditi, ka sa te mladenac po Go-renščici š-štirami grozno valkimi mačkami vozi na non ribaši. Da sa pa mačka apijo1 krnjafkati2, tč ja mladenac z-bičon ■češa, ka ja tak tisi. 35. Vrla. — V indašnji3 časaj, pokač4 ja šča dosta logov bilo, so sii vila rada držala prinas. Vila so bile lepa postava, jako lepoga obraza diklina. Mela so duga vlase pa so jako lipo t>ile počasana. Zvali so ja tilj6 za »divja dfekla«. Najraj so sa držala v-logi, ge na kakšan skrivnon mčsti poliig vode. Člo-veki so nigdar ne fčinila nikaj ida6, sali samo dobro. Tak so napriliko orači, štari ja zaran prišao orat, prnasla krapca za zajtrk. Stari možacja šča gnjasden radi pravijo lapcon: »Te zajtra zaran nakrmi kobila, ka va rane7 šla orat, lajko nama divja dekla krapca prnasčjo!« Štari orač sa jii čamartiy nad živinof, štari jii z-bičon pokao ali jii pa psuvao, tistomi so nigddr ne prnasla zajtrka, pa nanč kazala so sii njami ne. 36. S-čctrna šola dijak. — a) Priid nikalkimi leti ja prišao š-čarna šola dijak na Otizo8. Jako jii lačan buy pa ja žanskii proso sediino u mleko. Buy ja ži pr tre ižaj, da pa zaman; pr niadnoj ja ne dobo, ka ja pr6so. To sa njami je vžalilo, zato sa jii popreto riikoč: »ČSkaj ta, ve van ji žfe pokažiin «sadan svoji» !« ŽSnska so sa prastrašilii pa so našla mleko zanjin, da ja pa ži bilo prakasno. Š-čarna šola dijak ja kag votar bežao na Gradč k-Malomi jazari. S-t6ga jazara jii vozčzvao poz6ja, si ja sčo ninjaga pa sa ja odjahao v-oblaka. Ne ja minolo po- 1 apiti sii = hapiti se 'začeti': „Komaj sii jii hapo jčsti, i njiimi jii žlica z rOk spadnola, pa sii jii ta ftegno." K. 1 krnjdfkati: „mačkinji gids sii tak nekak sliši: krnjag, i s Ičiga jii ndstalo krnjdfkati, krnjafčii (III sg.), k rnj afk an j ii." K. * = nekdanjih, prejšnjih. — 4 pokač 'dokler, ko': kakor zapadni d o k r (dukr) iz dokoleže, tako je prekm. pokilč skrajšani pokoleže s tem razločkom, da jc stopilo na mesto r-a iz ž c končnica -č, ki jo na- hajamo v prvič itd. — * = tudi. • = hudega; idil je nominalna, ne skrčena oblika (iz hildi), nom. 3d0 (hud(i); prim, enako rabljeno na zapadu zla od z-bi o. ' = komp. ranč je. 8 = Hotizo (nom. Hotiza); »glasnik h sil navadno nil čilja" K. » = sesčden 'geronnen, sauer' s pravilnim izpadom polglasnika. 4o vora, pa ja ži šla takša toča, ka ja na Otizi pa po okolici sa pobila. b) Ajnok1 ja š-čarna šola dijak jako trudan prišao do-Bratonac. Tu si ja pod ano drvo legao pa zaspao. Mimo ja šo nikši dičak2 pa ja f-pamad zčo, ka te gospot, štari pod drevoi> spi, jako lepo knigo ma, Stopo ja zato bliža, je zeo tO knigo v-roka pa ja začno ž-nje čteti. Komaj ja pračtuy nikaiko reči pa ja ži visiko 3 v-zraki vfso. Da ja dičak to opazo, sa ja pra-strašo pa začao kričati. Š-čarna šola dijak sa ja nato obiido pa ja vido, ka dič&g ž-njagovof knigov visiko v-zraki visi. Nato njami ja valo, naj zaj nazrt4 čtč sa testo, ka ja prič pračtuy. Dičag ga ja bogao pa ja tak nazaj na zamlo prišao. Š-čkrna šola dijak ja pokarao dičaka pa jii te šo dala prti Dokležovji. Da ja v-Dokležovja prišao, jii ži jako lačan buy. Pr Zvo-narovi6 ja pr6so sčdano mleko, pa njami ja žanska ne štčla dati, či ga ja ravno mžla za sadan lonac. Šo ja zato g-drilgoj iži, gč ja dobo. Da sa ja pa najo, si ja sčo k-st61ovi, jii zčo ano jajca pa jii dj&o nik-sto. Nato ja spragovoro nikša riči, pa sa jii jajca od sabč z&čalo kotati po stoli. Zaj ja prdso krničko0,. ka-j točo delao. ŽSnska sa ja prastr&šila pa njami ja nS vfi-pala dati. On jo ja pa tokižo, naj sa rakši nikaj na boji, ka tčča njoj na napržvi nikšaga kvara. Žanska ga jii te bCgala 1 Jcdnok; oblika ajnok vtegne biti kontaminacija iz an -f jednok, (idnok), kar je dalo najprej ajdnok. » I) i £ d k iz d č t i č - a k. ' Visiko = visoko, enako je pretvorjeno niziko (nisi k o): po analogiji adjektivov in pronom. ki se končujejo na -ik-b. 4 n&zrt ali ndzdrt 'nazaj (na-v-bz-ritb),torej 'ritenski'; vnazdrt je d sekundarno vrinjen, kakor v zapadnem zdrel iz zrčl, z d raven iz zraven itd. s zvonAr, „čl6vik, ki zvonit h6di; či jil pa zvondr ob ednem tudi 'mežnar' ga zov6jo za pob i risa. Pr Zvonarovi = pri Zvonarjevih." K. Glede zadnje opomnje zabcležujcm, da sc tudi po Krasu imenujejo hiše in družine le s pluralnim posesivom dotičnega imena: Pri Uršičevih, pri Petcllnčih, pri Skočajevih, ozir. Uršičevi, Petclinči, Skočajevi itd., ne pa, kakor po Kranjskem, z imenom gospodarjevim: pri Uršiču, Skočaju, Petelinu itd. 0 Krnička, krnica liisčna posAda kak korito z-(>nim razločkom (povd&rja se tildi r&zloček i razloček), da jil korito dugasto, krnička po okrogla. Lidjč sii mCijvlejo žnjč i tudi za driigil poslii rabijo! K. pa njami ja dala krničko. Š-čarna šola dijak si ja djao krničko na glavo pa ja bežao ž-njof okoli po ogradi. Komaj ja prbežao naz&j f-ižo, pa sa ja ži spistila toča. Žanski ja resan ne napravila nikša škoda, drugin ja pa sa silja na-nikoj spravila. c) Ajnok ja pa prišao š-čarna šola dijag g-boltinskomi plivanoši1 pa ga ja pitao, gč naj pisti dol točo, ka ja ži v-valkoj nevoli2 ž-njof. Plivanoš njami ja pravo, ka na njiva nasmi pi-stiti, samo na lok. Nato ja š-čarna šola dijag zapovedao oblakon, naj idajo k-polajskomi3 logi. To so tiij fčinili. Tak ja toča po njivaj ne fčinila kvara, f-polajnskon logi ja pa ašča drevja zo-lfipala. 37. Vrdk. — On vrak, štari sa Slovancon prkažuvlii, ja nigdar ne tag grdo čaran pa odoran kak tisti, štaroga si Nfemci ali pa Vogri malajo. Roglof tuj noma. Najvačkrat ja šča jako lipo oblččani: ma beli pruslak4 pa na tri kikle6 zaleni krščak Časi sa tiij z-rasojami prkaža. Oni, ki so ga ži vidli, ga opišujiijo atak: Nikšo mamico, Balažičko, jii jako straj bilo, da ja ajnog viiččr kasno z-Nenščiika šla. Prič ja nikaj ne vidla, liki kak sii jii ajnog znaglič nazaj obrnola, tak jii fčasig vraga zaglednola na non bresti. Na gl&vi ja moo na tri kikle ziilčni krščak, prat saof pa na tanjeri ocvreto piščii, št&ro si ja nardzno rčzao pa j6. Da ja f-pamad zčo, ka ga mamica gleda, sa ja grdo zrčžao na njo pa ja te priimino. • = župnik, madj. plebilnos (iz lat. plcbanus). J „Ta reč s-tčn akciinton pomeni 'Unannehmlichkeit, sitnost". V ■ndvadnon pomeni bi sa gldsilo v- na voli. K. — 3 = poljanskemu. 4 = telovnik, lajbič iz n. Brustfleck. — ' = kukelj 'Ecke', Zipf: beseda pač ni drugega ko lat. cucullus, cucullft 'Hiille', rum. cuc u i u 'Kamni cincs Vogels'; prim. č. kukl a, 'Dachfirst, der obere Teil des Gie-bcls am Gebttude'. — 0 = klobuk: prim, kriškar 'cine Art MUtze'; besedi sta pač v zvezi s križ. Pomni še: kržak „6na šker, š-štSrov ribič na brCgi stoji i tak riba lovi. St6ji z-Uti delof: štdnga ali ščdp, na konci štdnga dva ločna naskriš, i za ločni j a čatvSrokikl&ta siiko- vina iili b61ii rttk64 kržiikovina privezana. Ribičova škeri so šča pn-ras attt: sdk, vrša, mrčža, trdgia i v6dica." K. Glej tudi P. Sku- hala, Povesti, črtice in nekatere pesmi, Maribor 1910, str. 6 in 7 (e. križa k, ljudstvo tudi pravi kržak). Bratonski zvonar, Zvčrak, ga ja pa vido f-Plantafčovon-ogradi, ka ja pr noj vrbači na ponjavi penaza sišuy pa ja mo» žaleznii rasoja v-rokaj. Da ja vido, ka zvonar prti njami idii, ja fkubzagrno ponjavo pa odišiio ž-njof. Nikši Lipofčar, Vinkiščof Tiniik, ga pa vačkrad vnoči vidi, ka ma osmero valki mačak pražani pa sii vozi ž-njimi krii Pin-kava gor pa dol. V-rokaj ma bič, pa da mačka začniijo krnjaf-kati, te poka ž-njin. 38. Vrdk odi1 Udi ta žit— Časi sii zgodi, ka vrak koga vnoči tažit pridii. Najraj 6di tažit takšiiga človeka, štari si ja posili zasvojo kakšii IQcko blago. Tak jii ščii ne davno odo vrak tažid bratonskoga župana. Te človik jii najmrii vnožino penis najšao, pa ji jii ne štčo niizaj dati gospodi, štari jii jii zgfibo-Za togavolo ga jii vrak sako noč prišao tažit pa njiimi jii ne dao mira, pokač jii te najdftni peniis ne do slegnjaga krajcara dao nazaj. 39. Vrdk riba goni Nhncon. — Lidjč si gučijo, ka vrag gosto žanč Nčmcon riba gor po Mflri. Vido ga ja ne davno nikši Bistrčanac, Bubliikov VanUk, št.lri ja riba lovtiy v-M(iri. Vrak ja prišao otl-zd61a pa ja kričao Bistrčanci, naj kržag1 dotečas vo z-voda4 ziima, ka on s-sv6jimi ribami mimo odida. Bistrčanac ga ja bogao. Vrak ja pa gnao rip v-Nenško, kag da ofčar ofcd žanč. Bistrčanac ja pot6n &šča duža ribo pa jii vnožino rip nalovo. 40. Vrdk kroja prlpalo. — Vrak ja praj nigda krofa r. p&lao d61 kril MCiril. Ne ja moo dobro naklajano, pa kola so tuj ne bila dobra. Zato ja ži po gornji visnlcaj: po Patanci pa po Krogi začao toriti« krč>fa. Da ja pa v-Doklčžovja prišao, ga ja ta nasrača dosčgnola, ka ja Hiniig zgflbo; v-Pžiikofci sa njami ja ročica potrla, na Mžllinci ja pa pravrgao. Za tdgavolo zaj v-g6rnji vasnicaj malo liidi ma kr6fa; v-Pžakofci pa v-Do-kležovji ži v.lč; na Malinci so pa si kr6fasti. 41. Vrdk proso mldto. — Torjajnski sirotinski oča ja ajnok po krvici zasv6jo proso od nikša sirotinskil dicč. Zato, dii sa 1 = hodi. — • tlačit kakor mora. — » gl. zgoraj str. 53. 4 „Pravi sa ttlj z-vodč; kakši rilzločitk jii f-prorm-ni, iiščil dozdaj navfin" K. — 5 'Kropf'. — ' = trositi, verstreucn. to proso mlatili, sa ja zgodilo, ka ja an naznani človik prišao g-vraton, tan stremao 1 pa čakao, či-j ga na delo zvali. Da ja to sirotinski oča f-pamad zčo, njami ja valo, naj ida mlatit. Te naznani človik ja pa to komaj čakao. Fčasik ja pr stroji buy pa ga ja gnao brazi tažava. Prle so ga pa štirja (h)lapci komaj gonili. Da ja prišao čas zajtrka, so zvali tiij toga tihinca jest. On ja pa ne šteo iti, ja pravo, ka da te šo, naj sa ovi delafci najejo. Pokač so te zajtrkiivali, ja on mlato. Da ja zajtrk mino,- pa so delafci nazaj na gumlo prišli, ja ži proso sa zmlačano pa ščiščano bilo. Zaj so ponudili tomi mlaci (h)rano. Ne njami ja trbčlo žlica, ne noža, liki si ja jčsti2 namazao na roke pa ja ja te lizao z-rok. Nato so spoznali, ka ja to vrak, štari ja najdnok pramino. 42. Vrag deco podminjdvla. — Fnda ja vrak rad deco pod-minjavao. Či ja moš nosačo žano prakono, ja vrag do ditata, štaro ja žana pot srcon nosila, moo valko moč. T&kša deta ja vačkriit odnaso pa drugo prnaso mesto njaga. Kak so sprav-lali nazaj pravo deta? Skuali so kašo v-lončaki pa djali polak njaga tak valko žlico, ka ja deta ne moglo ž-njov v-16nčak segnoti. Nato so pa deta na kakšan skrivnon mesti samo naali pr ton lončiiki. Da ja vrag vido, ka deta nftmra jesti, ja jii 6dnaso pa prnaso niizžj to pr&vo. 43. Kak so tnda vraga nortli? — Da so komi zmankali peniizi, drva ali kakša drugii riči, te jii zčo ltik pa jii zvilnešnjo oliib6 dololdpao, ka jii ltig beli buy. Tč luk ja te djdo na kakšii skrivno mesto, poliik njilga pa polčno drf, krajcar ali kakšo drugo reč. Da jii vrAk prišao, ja naprlč pogliidno, ki jii poliik liika, pa či jii krajcar b&u, te jii t& peniizii začao nositi, či so drva bila, te jii pa noso drva. Da jii ži valki kfip navličo, jii z-viisčljon zčo luk pa pramino ž-njin. Vrak jii nAj- 1 Stroma t i, gda što brilzi dčla post&pla, magj. bamčszkodik. Pri nas ja ašča 8dna roč tem podobna: štrmf, na pr.: štrmi trnak v citraj, gda sa pokvari. K. ' Infinitiv v pomenu konkretnega substantiva (neutr.), po n. das Essen. — » Nkjdnok ali niijnok 'sofort'; najnok, najdnok 'auf einmal'. K. — 4 = nehali; „HojnčcjS pravijo njali". K. 5 olupek; 1'letcršnik pozna besedo le v mase. mra mislo, ka ja luk človeča duša, staro lajko s-saof f-pakao odnasč. 44. Prdpalis. — Da sa votar ge v-okrok suča pa praj 1 viijška nase, te sa praj tan f-ton praji vrak prapali2. Zato, či ja što z-bičon polak, češa ponjan pa pliivla nanjaga riikoč: »Prapališ, ka sa vrtiš, ve drag3 dobiš!« Pravijo tiij, ka so pr takšan prapališi vačkrat cdmprnica nazoči. S-takšin siikajočin sa votron so ži vačkrat človeka, zlasti na štaroga so srde mela, v-zrag zdignola pa odnasla f-ttija kraja. — Tak sa ja zgodilo z-anim boltinskin možakon, Zveron, štari jii začao pozvidiivati skrivnosti comprnic. Tč človik, štari ja jako ludiin4 buy, ja krava pasao. Ajnok sa ja pa samo zostikao votiir okoli njaga, pa so prišla comprnica, štara so ga visiko v-zrag zdignola pa ga odnasla do kobiljajnskoga pokopališčas. Tan so ga doldjale, zato ka prek pokopališča ali prek kakšiiga drtigoga blagoslov-liinoga mesta cdmprnica nikoga namrajo nasti. Toga človeka so te lidjč pr pokopališči najšli, da ja pa tag buy spriistrašani, ka ja sletkar f-celon sv6jan živlenji ne moo viič nikšaga vaselja. 45. Da cdmprnica koga gonijo. — VačkrAt sii zgodi, či što kasno v-n6či idii z-driiga včsi, ka zajda: dolodidii s-pravii poti pa zablodi, ka niive domo. Takši te pravi, ka so ga comprnica gonilii sentan pa so ga ne pdstila prič domo, pokiič so ga dobro ne zmantralii. Saki takši čl6vik pravi, ka jii dobro poznao te cdmprnica, štarii so ga gonilii, da njin jii pa mčgiio oblfibiti, ka jii f-celon svojiin živlenji nikomi nii ovadi, zato ka ga dvači drgoč" vmorijo iili njiimi pa govorenjli zamiijo. — Ajnok so anoga dokležoskoga človeka, (H)Ladna, tig dugo gonilii po Osretki, ka jii ščlsta novi gab&n s& zapriivo. — Anoga britonskoga človeka, Šugorčca, pa, štari jii z-Bakovilc šo, so cčmprnicit tijHn do čiiransoskii cčrkvi odiignalii. — Ajnok so » = prah. — ' = vrti. — = » drek. — 4 „Ludiin ČS16vik je takši čldvik, ki rad gučl i ga lustvo riido mil" K.; prim. slov. priljuden; = madj. nčpszerii, ,volkstUmlich, popular1. 6 ^Pokopališča, cintor, brfltif: vse tri riči se pri nas ribijo; ja-sam zdy pokopališča, dr sa mi tft nijbčla vidlo. LQdstvo pa niijriij priivi „cintoru. K. 8 = ,ein zvveites Mal': o prvim, drg6č, tretič . .. pa štela polajnskoga lofca, Čuka, v-roka dobiti comprnica. Te lovile jii pa moo z-blagoslovliinim praon pa s-cvakmi s-kojnska potkovi nabito pukšo pa jii strelo na comprnica. A'dno ja zadtiu f-čarvo1, pa so jo tivaršicli fčasik popadnolii pa odnaslii domo, ka jii lovac na-j spoznao. Tii zadeta comprnica jii te za ništa-riin den mrla. Njenii pajdašicii, štara so znala, ka ja zrok smrti, so raznaslil glas, ka so njoj glista droba prajela, pa jii .zavolo toga mogla mreti. 46. Bruzylaviic. — Vačer, da sii zamrači, pa zajtra, prle kak sa zazori, jii vačkrad viditi svetlo Kič, podobno gorečoj sveči, štara z-valkof itrostjof lilti ne visiko obiir2 ziimle. To jii brazglaviic. Pravijo, ka so brazglafci d(išii testa priiminočil dicč, štara briizi krsta marjejo. — Ajnok sil ja nikši Bratončar, Vučak, zajtra rano palao po spovidnika. Kak jii vo z-vesi priš;iQ, njiimi jii fčasik puno brazglafcof sililo k-kolon. Bratončar sil jii zb6jay pa jii začaQ Boga moliti, da jii pa nikaj ne asnilo; ken bolii sa jii križao, ten vač brazglafcof ja prišlo. Nazagnjil sii jii rašČemiiro pa jii začafl psiivati. Te so fčasik priiminoli. 47. Džilvr3. — Dosta ltfdi ja ži vidlo džilera, kag vnoči ž-žiirečin stolon po njivaj drča pa meri ziimlo, štaro jii za živ-lenja po krvici razmero. Najviičkrad ga jii viditi f-advilnti, da lidje g-zorjiinican idiijo. Fčasi aščii priij koga pita: »A'li miš dilseto šplco?4« 48. Peniizi cvatejo. — Ponoči jii vačkrad viditi, da pla-mčn vdari vo z-ziimlč, štari plamen za nikalko magnjiinj prii-minč. Na to pravijo lidjč, ka peniizi cviltejo. Či što takšilga .(h)ipa blagoslčvliino čislo mš prisiibi pa ž-njin križ vržii na te plamen, tč tan vnožino peniiz najdii, či dii otkapao. Pr kopanji pa nasmi nikaj gučati, z;\to ka čvači peniizi globle notri v-ziimlo idiijo. — Bratonski zvondr jii buy tak sračiin, ka jii vido, £e so peniizi cvali, samo ka jii ne moo prisiibi blagoslčvliinoga • = čržvo, trebuh. » = ob-vrh ,vrhu'. — » = inženir, zemljemer. — * „Š p i c a je ldsena ali žUltizna šiba, štiiro dzilCr v-ziimlo popiči, gda meri. Zakaj riivno ,da.seto', niivem." K. čisla, ka-j na nje križ vrgiio. Zavolo toga ja zajtra, da ja na teston mesti kopao, ne najšiio peniis, liki kojnsko potkof. 48. Prekliisa. — Vačkrat sil ponoči čujii milo jokanjii; to sa zovč: prekliisa. To jokanjii si lidje na vač načinof razlagajo. A'dni pravijo, ka to takša deta (h)odi domo jokat, štara jii mati sama od živlenja spravila; drugi pa pravijo, ka to takši praminoči (h)odi domo jokat, štari jii za živlenja komi kakšo krvico fčino pa zaj Žale, ka-j živoči zanjiiga molili pa poravnali krvlco. Časi si pa tak razlagajo to jokanjii, ka sa pr testoj (h)iži, kama to jokat (h)odi, kakša valka nilsrača zgodi. 49. Smrt. — Smrt sii človeki najraj po ponoči priid zor-jof prkažii. Lidjč, štari so jo vidli, pravijo, ka jii podobna valkoj beloj žanski pa jii belo oblečilna. Časi tiij koso niise na n\mi. Štd sii ž-njof srčča, jo lipO moril pozdraviti z-ričmi: »Dobro fitro, tatica!« Vačkrat sil jil ži tiij zgodilo, ka jo bii-tiižnig vidi na smrtnoj postali pa pita: »Ka iščii ta bela žiln-ska tu, štara tan pr peči stoji?« ali pa villi, ka naj to »belo žansko« vostirajo. 50. Kuga. — Kiiga jii podčbna valkomi pisanomi tiilati. Nžjraj sii prkažii na dvorišči šil i pa v-Ogradi. Njena prkaziin sali niisračo pomeni. Krava lil i kakšii drugo živinčii poginii pr tlstoj (h)iži, ge sii kuga prkažtivlii. Časi sil tiij zgodi, ka kuga človeka spriivaja, da vnoči kama idii. Tik jii sprilvajala nikšaga bratonskoga roj&ra, Špilika, di jii g-vinjaki1 šo, pa da ja nazaj domo prišao, njiimi ja ži t;\ najlepša kriva poginola. 51. Pdzoj. — Pozoj jii j&ko grda pa odfirna stvir, štilra, da č&mžlrha grdta, sil zdigna v-zrik, ti\n vči z-gopca maglo diša pa napravi oblaka; nato z-riipon po obk'ikaj ml&ti, pa na-stana toča. — Prat nikillkimi leti so boltinski ilnčarjil2 najšli pozoja pr bratonskoj mSji. Dugi ja buy kag žit, pa dabiili kag vrčča. Unčarja so zčli otika pa drilgo šker, ka-j ga klili. 1 s ulnjak (vulnjak > vU^njak > vUnjak > vinjak). * = junčarji. „Kmiitii zovčjo pri nas: lidna za konj A ril, štiri nilj-mra kobila miijo, driigll pa za jUnčArft ali UnčAra ali kravAra, Ar tfi z-j unčami (tilgčičami) ali s-kri\vami orjiSjo i oprAvlajo drfiga diila." K. — V Bratoncih govorti (inac ali j (inac, Bojneci pa ftdnac. Pozoj ja nato srditi postag, sa ja v-zrag zdigno pa ja za po-vora napravo takso točo, ka ja ašča z-drevja skorjo dololflpala. — Ajnok ja pa bratonskoga Škafara krava skotila pozoja. Nosila ga ja patnajsat mesacof pa je čarvata1 bila kag dobar lagaf. Tč pozoj ja moo tri glave, paroti pa labodi2; noge so pa samo na-n prz dugas bile. Da sa ja skoto, ja fčasik šteo lateti, da so ga pa lidje bujli pa zakopali. Či ga praj na-j fčasik od živlenja spravili, te-j njin toča sako leto silja pobila. 52. Potrs. — Naši stari lidje so mislili, ka zamla na vodi plava. Zavolo toga so si potrs atak razlagali. V-vodi, na štaroj zamla plava, sta dve jako valkivi ribi. Da sa tevi ribi plodita4 po vodi, pa sa štSra od zamlč počujsna (oščojna)5, ali pa z-rapon ponjoj vdari, te sa zamla strosi, to ja potrs. — Od potrsa sa nadala pravi, ka spokola raka. Tak ja praj pri-nas inda dosta rakov bilo, zaj ji pa nega vač, zato ka so zavolo z&gnjaga p6trsa° si poginoli. 53. Zvezda. — Saki čl6vik praj ma zvezdo. Zato sali, da ja viditi, ka sa zvezda otrnč, marjč adan človik. — Rapa-tača pomeni boj ali pa pomor. F-štari kraj ma rčp obrnjani, tanodniit prida nav61a. — Zvun toga pozna niša ltistvo ašča prišastna zvezda: Zorjajnsko zvezdo, Sv. Jalčna kriš, Rimsko cesto, Kok6ščico, Forara pa Žid6sko zvezdo. Stara mamica prdvijo, ka po Rimskoj cesti ingalja pisma nftsijo v-Rim pipi. A'dni pa pravijo — s-prakš&nija — ka ja po t6j cesti nikak slamo palao pa ja jako rastčro, zato jo jč viditi. Ot Forara sii pravi, či rud dol ma obrnjani, da šo dašč7. — Da sa ži-dovji celi dčn postijo, vačer jako pizijo, da nj(iva zvezda gor prida. Či so jo f-piimad zčli8, bižijo domo pa jejo gosača maso. 1 = črevata (od črčvo) ,bliuchig'. — • LabOdi ,Kieme': »labodi ma riba na dva kraja glavč. To so dna lfiknja, gdfe voda voide." K. — s na en prst dolge. 4 plftditi sil = poditi se, naganjati se; p 16 d i t i sa ,sich vermehren'. " »počiijsnil, oščftjna ali čojna: od zamlč sa malo vddri, od zamlč sa potegnil." K. — « „Tč p6trs ja buy pr!lt-ki\kšimi 28 letmi." ' = dež, gen. dSždža; tudi v nom. pred zvenečimi soglasniki: dSždž bo. — 8 = zapazili. 54. Suncani duši. — Da sunčani dašč ida, te praj vrak svojo žano bija. 55. Boža doga. — Stari lidje pravijo, ka boža doga vodo vleča v-oblaka, zato sa priij sali f-kakšo vodino opre. Njenii farbil so valkoga pomena: ardeča pomeni vino, žuta kruj, siva pa krmo za-živino. Zato ken vač je štaril fiirbii, ten vač sii testa reči prpovla1, pa naopak. 56. Ka jii grmlajca? — Grmlajca jii ropot, štaroga napravi voz Aljaša, ki sii ž-žiirečimi kolami vozi po oblakaj. S-tres-kanjon pa Bog vrage kdlii. Sali, di trešči, ji spadnii sadiin-diisčt sadan. Ci sii priij to na-j godilo, bi sii vragovja2 tak povnožili, ka-j ji vač bilo, kak jii travii na zamli pa pesika v-morji. F-človeka nii trčšči, zato ka jii priij on ne vrediin, ka-j Bok strelo pošilay nanj&ga. 57. Grdjnski3 kamini. — Da strela drvo, f-štaro vdari, oliipia iili rask61ii, zato liistvo misli, ka to dela kaman, štari te na sadiin klaftarov gl6boko v-ziimlo odida pa za sadiin let niizaj voprida. Pr ništarni (h)ižaj držijo takša grojnsko kamčnjii v-valkoj časti, zato ka jii za valko vrastvo. Tak na priliko, či sii pr kon voda stavi, sa s-ten kamion lajko zvrači. Te kamli so navčkšii dvojii vrstil: adni so pogačasti pa nasredi majo Kiknjo, to so vodani; driigi so pa takšii oblika, kak jii siikira, to so ognjani. Te zagnji napravijo ogiin, s-prvešnjimi sa pa vračijo biitagja. 58. Nabesa otprcta. — Večkrat sii pon6či prkažU vilka svčtlost na nčbi. Ot tč prkazni, da se prkažii, pravijo, ka so sii niibčsa otpHa. To jil pa valka sriiča za onoga, št6 jii tak srSčiln, ka jo vidi. Kaj štd najmrii člftvik takšUga (li)ipa od Boga prosi, si zadobi. To prkaziin jii vSč ltidi vidlo f-tlstoj niči, da jii potrs L&blano razriišo. 59. Mesdc. — A'dni lidjč vidijo na mesiici orača. Tč orač jii priij stili pr mesiici orao, zato ga jii mesiic na siibč potegno. 1 pripovati = pridelati, sgrn. bCiwen. • Namesto vragflvjii se pravi tudi v raz j ti. ' = gromski > gronski > gronjski > grojnski. — Drtigi pa vidijo na mesaci gnojara. Te Č16vik jii praj na kvatrni petiig vn6či gnoj vozo. Da ja na njivo pripalo, so sa njami kola pravi-gla pa ja za toga volo jako začao praklinjati. Mčsac ga ja nato na sabe potegno z-gnojon vret. — Stara mamica pa radii pravijo, ka jii siincii pravo, mesiic pa levo boža oko. 60. Ndrodjd. — Da ja Bok naroda nadiljavao, jii Nemci dao peniizii, Vogri čutoro, Slovancon pa moč. Zavolo toga so Slovanci ašča gnjasdčn najbolii močni. 61. Kctkši so bili lidje prad nami pa kakši do za nami? — Prad nami so praj jako valki pa močni lidjč živčli na sveti. To so bili lidjč Očč Boga. Da ja njtiva moč valka mogla biti, nan kažii prišiistni1 dogodiik: Na Tišini pa v-Martjanci so sii v-oboma mestoma idnog začnoli ciirkvi zidati, pa rušt so tiij na obe ciirkvč v-adnom časi devali gor. Zaj sii jii zgodilo, ka ja tišinski tiisar martjajnskomi skričao, naj njiimi siikiro posodi. Tč martjajnski tiisar jii pa siikiro cilo zlajka vrgiio na Tišino, či ravno sta tevi mesti najmitnjit sadiin kilometrof oddaljKnivi adna od drugii. — Od nas sii pravi, ka smo mi lidje Sina bo-žiiga. Za nami pa priij pridiijo lidjč svetoga DUa. Te do sii tiij payčiiki2 zvali, zato ka nildo včkši, kak ja paliic na roki, pa dii ji lajko dvanajsilt pod Jidnin giimlanskin rašilton mlatilo. 62. Cigdnja. — Ciganjii sii priij za toga volo klatijo po sveti pa nindri nomajo staonoga priibivališča, ka so cvak fkrali, da so žid6vjil Jezoša na kriš prbljali. Tak jit Jčzoš samo s-tremi cvak mi prblti na kriš, Ciganjii sii pa moriijo stepati po sveti. Či praj siidiin let ge na mčsti ostaniijo, tč krvavi dašč idil na njč i tak m6rlijo dalii iti. 63. Kak so sa lidje prosa zapovali? — Stari možacjii so prišli na Matožaliimov dom pozvidavat, kag bi sli mogli najlaži prosa zapovati. Matožaliima so ne doma najšli, samo sin(i. Te njin jii pravo, naj Idiijo na polii, tan najdiijo njagovoga očo, štiri jii ži diivčtsto let star; on dii njin zagvišno znao povčdati, ka naj dčlajo. Očacjii so resan šli na polii, £č ja Matožaliin ora^, pa so ga pitali, kag bi sil najliiži zapovali prosa. Mato- i = pričujoči = tale. — • = palček; pazi na ay! žalan njin ja valo, naj starši poti gorzorjčjo, te sii najlaži za-povlajo prosa. Nato jii dalji orao pa jii ašča tag brzan buy, ka jii skakao za pliigon. Na sinii pa, štari jii doma za piičjof sedo, ja miia sela, pa sa ja mi-taf ta ftegno. 64. Aljašov got. — Od Aljaša sii pravi, ka nigdar nave za sv&j got. Ajnok jii priij prišao Boga pitat, da bo njagov dčn. Bok njami jii odgovoro, ka ašča jako dugo nadit. Da jii pa drgoč prišiio pozvidavat, njami jii Bok pravo, ka ja ži njagov god davno mino. Bok njami toga zato našča na znanja dati, ka či-j priij Aljaš znao, da bo njagov got, te-j priij na tisti den napravo takšo grmlajco, ka-j sa ašča deta v-matiirinoj iitrobi strosilo. 65. Got imena pa sred Jhošovoga. — Na den imena Jezo-šovoga jii valki grčj na lof Iti. Ajnok jii priij šo nikši loviic na tč dčn v-lok, pa da jii jiilana štčo strliti, sii njami jii miid jiilJlnovimi rogii skžzalo imč Jčzošovo. — Na den sreci Jezošo-voga jii pa valki grčj šivati. Ana dekla ja priij šivala na tč dčn, pa sii njoj jii sreč Jčzošovo skazalo, štaro jii z-iglov bilo Sii zosmicano 66. Fdjšcak. — Kak ašča gnjasden nore 2 lustvo, zlasti pa žiinski spol na fajnščiik 3, tak so norela žanska pa dčkla nigda za fajnščakon. Fajnščak ja praj jako lepi mladčnac buy. ZaviMo svoja lčpota ja od žansak pa od dikeo nigdar ne moo pokoja. Proso ja zato Boga, naj njami roglč da. Bok ja posluno nja-govo prošnjo pa njami ja dao roglč, ka ja tak laži bola pobožno živo. Žiinski spol pa ašča gnjasdčn nore na f&jnšča-kova dnčva. 67. Da sa što davi, zakaj ga po (h)rpti kuči-jo ? — F-Krogi ja praj nigda vučitalova či žučak4 nanagloma požrla pa sa tag zadavila ž-njin. S-tč>ga jil mi-la, pa so jo pokopali. Nikši dečko > „S m 5 k n o t i, = (bodnoti.) s ml ca t i (boddti, vbadati miič); sml-canje = bodanjc, bodliij; p r a s m Ji k n j itn o = priibodnjimo." K. Prim. č. smečka, smyčka 'Knopf am Zwirnfadcn', gsrb. smučk 'Stich bcim Nahen'. ' == nori (iz norčje) ' — pust; iz n. fasehing + ski -f ck: fa^inšček. 4 = rumenjak 'Dotter'. „J>ijca stoji ž-žučAka, belaka, mrenii i lilščiinja." K. ja pa vido, ka jako lepi prstan ma na roki. Šo ja zato vnoči na pokopališča pa jo ja vootkopao, ka-j njoj tag zčo prstan. Dugo sa jii mantrao pa njoj jii nikak ne mogiio prstana z-roke potegnoti, zato jo ja idnog dobro drapno s-pasnicof po hrpti. Pa ka sii ja zgodilo? Žučak ja dčkli vo z-guta zlato, pa sa ja ona oživela. Da ja to dečko f-pamad zeo, kak ja mogiio, ja bežao prti domi, dekla pa za-njin. Doma sii ja te zvedilo, ka sii jii zgodilo. Dečko ja nato dobo ne samo prstan, liki tiij deklo za — žano. Lidje pa ot tisti raao radi po (h)rpti kučejo1, či sa što davi. 68. Zakaj mrtvaca fčasik na zakaplajo? — I'nda so lidi, da jii štari mro, fčasig zakapali, pa sii jii tag vačkrad zgodilo, ka so koga živoga spravili pod ziimlo. To nan kažii tiij prišastni dogodiik: Na sobočkon pokopališči so zakopali anoga mrtvaca priit pognjon, pa odvačara so zakapali ži drtigoga. Da so toga drugoga na pokopališča prnasli, so začuli, ka ov v-grobi krči, štaroga so priit pognjon zakopali. Otkapali so zato grop pa so najšli, ka jii tč mrtvac oživo. Ot tistima^ vač nasmijo fčasig zakapati mrtvaca. 69. Zakaj sa pr klanji pravi: „B6k pomagaj!a — Ajnok jii priij jako valki batiig dlvjay miid lidmi. Na koga jii te bii'-tiik prlštlo, tistomi sii jii tag zžčalo kiati2, ka ja zavolo valkoga klanja mogiio mreti. Lidje so nato, da si ja komi (h)apilo kiati, Bogž zdčali na pomoč zilz&vati, ka-j jii Bok rešo niivarnoga biltaga. Ta navada jii gorostala, pa ašča gnjasden, da sa komi kajnft8, lidje radi prčivijo: »Bok pomagaj!« 70. Kak so brguvja nastali? — Starii mamicii rada prpo-vidAvliijo, ka jii viičina brgof pr Kristošovon vnčboodi nastila. Da ja Kristoš v-niibčsa šo, sii jii priij na mestaj sa z-ziimlov vred zdigdvalo vujška zinjin. Jezoš jii to f-pamad zčq pa vlilo, n&j sa til ostanii, ka on nftzij prfdft. Nato jii si tak ostt\lo, kak sft ja ge kt\j vujška zdignolo. 7. Zakaj sa služijo maša po dijačkon j&ziki? — V davni čiisaj so prinas mašit po slovanskon jilziki sltižili, pa jii lustvo 1 = tolčejo: t)[čcjo> klčcjo> kučejo. — • kihati. ' = kehne: a jo nadomestek polglasnika -b: k-bhnet-b. sa razmilo, ka ja raešnik pr oltari molo. Zgodilo sa jii pa, ka sta si dva lapca zapomlila testa riči, š-štarimi mešnik krtij f-Kristošovo telo obrača. Teva lapca sta te po zajtre, da sta kobila časila, zičnola mašo sltižiti. Mesto (h)oštija sta zala žaloš krua, pa da sta spriigovorila 6nii riči, sii jii tč krtij začao gibati. Nato ga ja lapac itro popadno pa pojo, 6vači-j odlšiio gor prti nabčson. Ravno tak so praj dčlali pasterja na paši. Za toga volo so mešnicja, ka sa na-j vač takša greota godila, začnoli mesto slovanskoga v-dijičkon jiiziki sltižiti mašii. 72. Zakaj so kvatra nastavlana? — V nikšiin tuon orsagi je ana božapot, gč jii vrak na lanci prvezani. Line mž variga, kak roka dabiila, pa sa vrak mantra vnoči pa vignjč, ka-j te line ftrgno pa vujsiiQ. Ot toga sigdašnjaga cukanja line od adni kvžtiir do drtigi tak tanki postdna, kak ja vlds. Da sa pa f-kvatraj lidjč p6stijo, zato sa njami lanc sikii kvitili niizaj ognadiČi sii pa lidjč kvdtrnii dnevii na-j postili, tč-j sii vrak otslobodo pa-j pa tikšo oblast dobo nad lidmi, kak jo ja mi>Q nigda sveta. 73. Poddžffdč2. — Što komi lžo vižgč, on vidi f-teston ognji obličja b6ža, liki sletkar ga nigdar nada viič vido; tak valki grej jii, driigomi lžo vižigati. 74. Prdprovo zVno. — Na svetoga Ivana noč, di jii dva-najsad vora, cvate pržpor s, sa dozori pa tiij ščrči. Ot tiikšSga pržprovoga zrna sa pržvi, ka či si j a što spravi pa na Svčto noč v-vuo danii, tč čujii, ki si živina guči. Liki d6bro sa moril skriti, ka ga živina nadii vidla, zžto ka či ga f-pamiid zamii, tč ga sa raščeša. — Ajnok sa jii nikši bžkoski iipac, štari jii moo praprovo zrno v-vtli, na štilii sprivo pa jil čtiy dv& v61a, 1 = nazdj se odebeli. „Gda sii na pliigi žalčzo illi črtalo jdko pott tica, jil nilsčjo kovdči, ki jii dostdvi i t6 prdvijo, da o gnil d i ali pa da g n a d o gor dinii. K. Slov. n a d a ali n a d o, na Št. g n a d o 'der stilh-lcrne Auftrag'. Začeti g je pristavljen po narodni etimologiji, ker se je beseda naslonila na gnada. Kiihar pripominja še: Prtnas stiiri lidjč radi pravijo: Suncil idii k-jiign;idi = siincii Idil za gor6". Prim, o tem ČZN. I. 47—48. — 3 = požigavec. 3 P r ilp or illi priiprok, gen. sil siimo od tč dfikšil rfiči rdbi, ndjmril priiproka. Prdprovo i prdprokovo zrno: prdvjta sil obft obliki. ka sta si pogučavala. A'dan jii jočič pravo, ka ga ašča to leto, štaro prida, bujajo. Drugi ja pa z-milin glason pravo, ka ga vert oda, pa dii pr driigoj lži dosta mogao trpeti. — Od anoga driigoga lapca sa pa pravi, ka sa jii f-sanjak spravo pa tan posl(išao, ka-j si živina giičala. Živina sa j a resan apila gučati, pa jii f-pamad zela, ka jo lapac posluša. Nato jii strgala sa viizalja, jii bežala k-sanjiiki pa ja lapca vmorila. 75. Kak filed spevldjo? — Žuna spevla: Sugurčc kobilo bruy! Si ti vido m6jo kobilo? — Divji golop: »Pot podon sidin, postrtižnjag dilin, postriižnjag dilin«. — (H)ižni golop pa vrabao: Golop: »To moj kot, to moj kot!« Vrabao njami pa pravi: »Či gli, či gli! Tdi vo!« Nato sa golobica smije: »hihihi«. Te sii najmra za golobinjiik svajiivlajo. — (H)ubasti škorjančak: Kupiš rit? Vleti man tri, pa so sa puna, vzimi pa samo adno, pa tista prazna. Kupiš rit?« 76. Zakaj grlica lažno spevla? — Prpovidavla sa, ka ja Marija ajnok naročila grlici, nij bi Jezošaka zibala. Grlica ga jii zibala pa s-svojof pesmicof f s3n spravila. Nato sii ja pa nikaj zazabila pa jii priivrgla zibiko. Marija jo jii zato vdarila pa zgonila. Grlica jii te odliitela v-lok, gč aščii gnjas spevla svojo tužno pesmico. — Diila sa pravi od nje, ka sirota sadan-krat omadle pa na zamlo spana, či njoj što mlada ž-gnjezda1 zima. 77. Kukujca. — Deca vačkrat pitajo svojo mamico, zakaj spevlii kukujca: kukuk, kukuk. Odgovor dobijo ata: Di so ži-dovjii Jezoša Iskali, sii njin jii skriiy za no drvo. Kukujca ja t6 vidla pa jii začnola pr tiston drevi kukukati. Nato so židovjii šli ta pa so najšli Jezoža. Jezoš ja te prakono kiikujco, štara ot tistimao nave drugo spevati, samo: kiikuk, kukuk. 78. Upicd\ — Da jii Arodaš šteo Jezoša vmoriti, ja za-povedao, nij žinskii s6 deco k-nj&mi prniisejo. A'dna so ga bogalii pa nilslii deco k-njami, drtlga so pa svojo dečico v-16k odnisla pa tan sposkrllii. S-td zagnjii dicč so te nastala upicii. 1 Gnezdo je kakor v kranjskih narečjih tu pa tam spremenilo srednji spol v ženski vsled mnogih padežev, ki so enaki padežem ženskih substantivov. ' =» Opice. Časopis VIII. 5 79. ValJci gut. — Kag Bok na sa drugo skrp n6si, tak skrbi on tiij za človeka, štiromi so ži zobje vospokipali. Taksami človeki da najmra mesto zobi vekši gut; to pa zato, ka te (h)rano, či si jii ži zgristi namra, ten laži požira. 80. Kak si jazbiic na zimo živiš sprdvla? — Pr ton deli dosta trpi jazbica, zlasti pa njeni rbat. Jazbaci jako dosta trbe na zimo, pa-j trpelo dugo, či-j sikšii batvo posabi mogiio ni-sti domo, zato si zna pomagati. S-saov zima najmra svojo ti-varšico pa ž-njč napravi kola. Naboža samica si morii na rbat lečti pa taca vujška ftegnoti. Na ta živa kola zaj jazbiic naklada, pa da ja ži zadosta, te prima za rut, to ja za rep jaz-bicii, pa tak pila domo. 81. Krt. — Nigda ja praj talko stvircof1 pa črvov bilo na naši njivaj pa senožataj2, ka so sa silja proti zapravlali. Za-volo toga so lidje v-valkoj niivoli bili pa so dosta glada mogli priitrpeti. Nazagnja so stari dediiki odili nikan f-ttiji orsag pa so tanodniit prnasli krte, štarij odvedak ašča gnjasden zapravla stvarca pa črve po niši njivaj. 82. Ješ. — Da votar dosta jabok pa grtišag dolstiipe, te Ida ješ pa sii kota ponji. Sat sa njami tak na igle zgrabi, pa ga te niise domo. 83. Plrožl&k3. — Da ja ži miš stara pa njoj moči opešajo, ka si dužii kak miš namrii poiskati potrebna ranii, te njoj da Bok piiroti, ka sa tak laži živč. Toj miši jii te pirožliik imč. 84. Lisica. — Prpovidtivlii sa, ka lisica, da kurii na drčvji niijdil pa namrii dčnji, te sa priij na rep pošči pa jii s-ten škropi. Kuri nato mamiitlivi gratajo pa dol z-drčvja kiipliijo. Zaj si te lisica lajko ž-njimi danil — Da pa z-adnof nogof f-skopiic pridii, jo odje pa s-tremi odbiži. 85. Strlglujca. — Ot štriglajcii sil morii ddbro paziti, ka na-j komi v-vtio prišla. — Ajnok sta sil priij dva dičaka miitala na paši, pa da sta sii vrgla, jii idnomi gliva raspočila, pa jii puno štriglajc bilo v-njoj. Tomi dičiki jii priit kritkin štriglajca v-vtio udišla pa sii jii tin zapl6dila. 1 stvarce (od si>tvar — bCb) 'das Geschiipf: die Werre'. » senožat = senožet; pazi na a za ? I 3 = netopir. 86. Kuščar. — Či človig ge voni zaspi, pa sa kača ali kakša druga njivama stvar prbližavla k-njami, tč praj kuščar začnii fučkati, ka tak človeka obidi pa ga s-ten riši niivarnosti. — Njagof rep pa, či ga što čariiz den buja, sa gibla, pokač suncii k-jiignadi nii odida. 87. Kačji cmer— Dosta sa prpovidavla ot kačjaga cmera. Te cmčr md najmra takšo lastnost, ka ona reč, k-štaroj sa dana, nigdar na zmanka. Tak na priliko, či ga što dana k-pša-nici, ma sigdar zadosta pšanica, či ga pa dana k-penazon, te sa njami pa ne trbe bojati, ka-j njami penazi da svalili2, kakšte da ja rasipavao. Narod ma dosta prfpovisti, štara slavijo junaka, ki so si po niivarnon boji spravili takši cmer. 88. Zakaj jii aržiina setva ardiča? — Kajn je A'bala na ar-žanoj setvi vmoro, pa ja krv po setvi takla, zato ja ašča gnjas-dčn ardeča viditi. 89. Zakaj so buč pa višl? — Bok ja praj bue pa viši za togo v konkol> kolkon> kagkon. — „Lllika (lju-lika) pri nas pomeni n&kšo drflgo rastlino, štiira navekšit samo v lčni rastč". K. » „Š k r t o vi n j a k 'narcissus poeticus': cvetč naskori za podlčskom; d lica ga rada berčjo i ga cmfllijo (na dvOjii ftrgniijo i potiim v zoba diinčjo) pa cčcajo, ir jc sladki. Rastč na sčnožataj. Tudi v grčdaj ga majo nčštarna žSnska, a tč ja ne beli, liki žuti pa gibAti." K. * Nektere zafrkavalice in zabavljice. ' = muhe. — • hamrom (n. hammer). dela. Li pogladni vaččr zvezda na nčbi, kak so svetla. Te zvezda, ka na-j zarjavela, jii morajo priiminoči laščiti podnevi, vačer vodevati, pa zajtra, prič kak mi' stanamo, ja ži pa notri jiimlejo. Pozimi pa morajo z-vijačami sneg dolmatati.« 98. Pr spovdddrnici. — Spoviidnik pita dičaka, štari sa spo-vidavla: »Pja, ali klejaš?« Dičak: »Jas ne, liki moj brat; dao ga ja vrdk, kak on klejli!« 99. Da sa cigan spoviddvla. — Ajnok sii ja cigan spovi-davao pa jii pravo spovadniki: »Jaz ga kradnan«. Spoviidnik njami ja pravo: »»Tak pravi, ka si fkrao!«« Cigan pa 11: »Jaz ga kradniin«. Spoviidnik: »»Ve san ti ži pravo, ka tak moraš praviti, ka si fkrao!«« Cigan: »No, zaj san ga fkrao!« Spoviidnik: »»Na, tik ja dobro!«« Da ja pa cigan odišao, ja spoviidnik zčo f-pamat, ka jii cigan resan fkrao — njami voro ž-žapa. 100. Cigan zadovblan. — Ajnok jii cigan prišao f-cerkaf ravno tč, da sii jii mešnig žično ivangeljon čteti, pa jii lustvo polak navada g6rstanjuvalo. Cigan jii mlslo, ka lustvo na njegovo čast stanjuvla gor, zato nj&mi jii kimao, naj si dolsčdii, pa jii pravo, ka ga jii jako zadovoliin. 101. Cigdn vkjsdQ. — Lipofčarjii so anoga cigana pr kra-djiinje zgribili pa so si pogučžvali, kig bi ga kaštigali. Cigžn jii to čuy pa njin jii privo: »Sii drtfgo mi ga slobodno fčinita, samo prek plota ma nismitii vrčti, zžto ka ga ja to za cigana najvčkša kaštlga!« Nato jii župan privo: »Ravno to ti napravimo!« Prijali so ga zžto pa so ga vrgli prek plota. Cigdn ja pa nato z-viiseljon odbežao. 102. Cigdnova postdo. — Ajnok ja cigan vido gospoda1, ka na pčrji spi, pa si jii atak mislo: »U, ve ga pa j&s tiij lajko na pčrji spin!« Prnaso si ja zdto tri pčra, štara si ja pod glavo djdo, di ja vaččr na klob dollčgao. Na driigi dčn pa, dž ja stano, ja začaQ kunoti gospoda pa privo: Vrig ga ja dao i gospoda! Ji san ga samo tri pčra mio pod glavof, pa so ma 1 Gospod se rabi, če stoji beseda za se ali na koncu, kakor tukaj; v zvezi z drugimi stanovskimi pristavki za iyo pa se rabi g6-spon: g6spon proftlsar, častiti g6spon kapldn, toda častiti gosp6tl Zi-čaQ ja kun6ti gospoda. ga stiščala, ka ga pa te gospoda ne, štari ga sa puno perja ma pot-saof!« Pregovori in nekteri drugi reki. Kakši ja dobar den, takši da Bog daj! (Kak što k6ga kij pita, takši odgovor dobi. Ali pa :) Kak ti mani kaj napečaš, tak jas tabi! Ujzaga pa coki. (ja tistoga pomena kak:) Te človik ja tisti n6š, ka na oba kra reža. Posoda sa sigdir joča. (Da si dva kaj posOdita, pr nazdjdavanji ja adan sili kvdran.) Sako zrnja ma zaja. (Brazi filinga ja nlšča ne.) Što zaran stanii, zlat najdii. Št6 driigomi jamo k6pa, san v-njo spadna. Slepomi kokoti mora zrno kazati. (TO sa pravi, da komi si takrakoč s-prston mora kazati.) Tč da nazaj, di vržbli proso. (TO ja: nigdar. Pravi sa pa tikšaga (h)ipa, di sa komi kij da ali posOdi, pa ja ži naprO zniti, ka nigddr nazaj na dobi. Ravno tak :) Ve že di naz&j, da na lčstvici najda. D6sta guča, pa malo (h)aska. (G'ž sa dOsta guči, tin si malo opri vi.) Dugi vlasjč, pa kratka pamiit (sa prdvi žinskan). Siki svetiic prti s;U vigiblii roko. (Nij bO člOvik kikša-gašte stana, siki skrbi f-prvoj vrsti za siibe.) Siki cig&n svdjiiga kčnja f&li. Dotečas vigibli šibo, pftkiič jii gipka. Dotečas kuči žiilezo, pokač jii tč>plo. Ki norci majo, sa čadni povživčjo, (TO sa zldsti na prav-ddša prdvi.) Ti boš pa proso krožo, 6viis špičo pa vodo sčkao. (to ndjrdj prdvijo kakšUmi dičdki, da s-1 f-tikša diilo podavla, za k6j je išči nfi.) Valka dika, mala fala. Ne sa zlato, ki sii sveti. Ve sa ga ogiblii, kak svinja mčijnatoga žakla. (Rdvno na6pak.) Tftj jii tig za manč, kak mini za lajnski snek. (To ridi prdvyo zalublanci adanOvomi.) Mlidost n6rost, stirost slabost. Či ja lepi, pa ja pr deli slepi. Sadan let stara j ara. (TO sii pravi na žansko, štara sa tak oblači pa oponaša kak kakša diklička.) Lačna vrana sito krmi. (Dii što san malo ma, pa ašča to da testomi, štari vač ma.) Rit njami jii koriinje pistila! (či što pr driigoj iži tag dugo sidi, ka sa ga nav61ijo.) Visiko leča, pa nisiko seda. (Da si napriliko kakši mladčnac jako zablra mad diklami, pa tfe nazagnja ravno takso dobi za žano, štara ja za nlkoj ne.) Met so vopolizali, zaj pa bršajo1 f-koš. (Či dččko pa dčkla prad zakonom v-viilkon pajdaštvi živeta, po zakoni sa pa svajuviata.) Od repna bratva do obrzavanja. (TO pomeni jako kratak čas.) Ka mačka rodi, sa f-slamo gladi. (R&vno tak:) Kakša mati, takša či. Peniis ma, kag žaba perja. (To ja: nikaj.) Tak ja skrhan, kak ješ. (Či si što san sS prprdvi.l Trn sii od mali malti mao zača špičiti. (či sii kakša detii prllično 16ti kakšaga dčla.) Kroplivi nanč mras na naškodi. (Či kakšami liigojami človek nigdar nikaj nii škodi.) Tak njami zaceli, kak ps6vi. (T6 ja: na (h)ltroma.) Kak si što postila, tak naj spi. Kak si sčjaš, tag boš žao (žnjilg.) Kovač s-klešči sčga v-ogiin. (Di sa vert ogibla navarnoga dela pa to držlnča mOrU opi-jivlati.) Tč člčvik lagoja mič (= muhe) ma. (I)ii što bf>žna [slabe] niivada ma.) Saki kokot jii na svoji smiite gospot. (Či sil što na svdjiln od nikoga nii da stnij zeti.) Kak pr jeli, tak pr deli. (§t6 ja dobar jedac, ja tiij dobar dč- lavftc.) Nigdar jii ne tag diigi den, ka na-j vilččr prišao. Čakaj, ve žč pa ])ridaš na moj prelas. (V6 ma žč p:i prida.š kaj pnVsit.) S-tč mala n&da krila. (S-t6ga dčla nikaj nSda.) Stari mužikaš saki den ano vižo pozabi, (štiri lidje so po-zdbatlivi). 1 Urše v koš 'stOflt mit den FUssen nach dem Hienenkorb': „br-šiim, brsati, brsanjii, brsnoti: Tak til brsniim, ka sii raspočiš!" K. Zopston doblanomi konji ne trbe zobi gledati. Te človik, da-j roglč moo, bi paao (= pehal). (Da ja ži što pržtvSč valki nimAk.) Tak njami ida, da-j bič plao. (či ja što pr dfeli jako priličan. Ravno tak:) Tak nan ida, kak cigajnskoj deci beli kruj. Te človig bi šča turbo dol s-sirmaka zeo. (Či što do sir-makof noma nlkšiiga smilenja.) Nad adno vuo notri, pa nad drligo vo. (či što nlšča bogati. Ravno tO pomenita prišastniva:) Kag gltiomi ld6bro utro'. To ja tak, da-j graj na stino liičao. Z-lažjOv dala namra, do prelaza. Poposki žap ja nigdar nš pun. (Ali pa:) Poposki žap noma dni. Manjak pa zapravldč nigdar nikaj nomata. Jas td pridan £njas, kama ti vutro. (Či ja što jdko mtldan, počAsan.) Mlada dni ta začdi, na stara dni da pa kodivao. Sran za tram. (T6 sa pravi njimi, koga ja sriin.) Tč zapira dol dvari, da ži krava voodida. Zoči voči sa norca dela. (Da ja ži što pri vač napdštttni.) Vrabla ma pot krščakon. (To sa pravi na tilkšaga dičAka, štiri sa nišče rat poklanjati, zato ka ja strAj, či-j njami vrAbli vozlfttčli.) Baka ja strelo. (Či si jii što sAn krlf nasriča.) Sv6jo kozo darč. (Či jii što sv6jaglaviin, burkusilsti.) Nos njami ja povisno. N&smi njami prsta pokazati, ka njilmi fčisik Č6ba naskriš idajo. (Št6 sii fčAsik svAdi). Noč md svčjo mčč. Kama kasno idaš, ta kisno pridaš. Štd nigdar na začna, nigdar na dokdnča. Kikša šaga, takša nilvada. D('»sta kiiarof prasoli župo. Žalost šiita za radostjof. Za goska ja ne sino. (Či si što kga človčka so same čonte i koža' = jAko je h i t v a n i | = magj. h i t v a n y ,mager']". K. — 5 „Ga r n o k, naprava, na št£iro prejo vujajo; pravi sa pa takšiimi človeki, navčkša dfečki, ki ja j Ako vSlki, n. p. to ja celi garnok, to jii: tak jc dugi, kak garnok, najmra pri garnokaj o ni v i naskriž djanivi štangi aližvingi". K. Podstava jc n. G am". — 0 „Pnivi sa pes cmuncka, gda najmrii jesti pr6si. Na to gledtič sa dičAki priivi, da kiincka, i kunckaš, kiin- ckanja". K — ' „K1 An to š, tilpaš : klAtiti sii, tttpsti sii, stepati sii po sveti (vagabund); k hint i vanj a, tapašij a". K. — 8 „Š Ci br i = frigaš, človik k( sAm ni d drflgomi napake dela". K. — 8 .Drumilg, ki vsii spotiirii, ka njSmi do rdk prida". K. Prim. sgrn. drum ,StUck, Splitter', d rumen ,in StUckc hauen'. — » = mila moja! — 10 Prim. n. Knappc. — 41 Iz madj. fattyii ,Bankcrt'. — " tiitka = n. tuteln, zuzeln ,saugcn'. ido. ■— Jokati: zija, brači, jorja, nadiivla sa, smrča, cizi sa, ktincka. — Smijati sa: kikača sa, raži sii. — Spevati: zopla, jorja, (h)valeča, krnjafčii, stara sa, navoliva sii, žganik njami jii v-guti vojzno. Nadala majo tiij skoro saka vasnica prabivaoci kakša pra-mišlano ime. Tak so napriliko prabivaoci Bratonac ž ličar j M, ka so praj nigda sveta na Frlindošovon vogli žlica vigibali. — LipOfčarja so gaj daš jii, štari so na suon bregi viši ftaplali. Pravijo njin tuj: »Gajd bajk, ka majtik1 ida!« — Gančanci so t rninar jii, štari so trnine2 f-sak stepali. — Dokližanci majo žaba na lanci. —Iziikofčarja so krofašja, Miilinčarjii pa p u-tašja. F-tema vasnicama jii najmrii jako dosta l(idi krofasti. — Boltinčarja so čcaki3. — Stanovnika Odranac pa zovejo za cu-ziikii, štari so jako čSmarni, či njin što tO pravi. Ajnok sa ja nikši ti(h)iniic palao skos po toj včsi pa njami jii ž&rbč nlndri4 zaostalo. Ti'h)inžic jii žična zvati: »Cuziik na, cuziik na!« (Cuzak pomeni malo žiirbč). Ne jii bilo nikajsi6, pa ja prbežalo nikaiko Odrajnčarov z-vajitami pa so tčga ti(h)inca dobro na-kukli rakoč: »Ve ti mi žč pokažiimo, kag boš sii z-nis norca dčlao! — Zviin toga zovčjo dčlnja mčškii za m a r k a, žanska za mankii«, gornja i goričanca pa z-ričjov bojnčcja dražijo.* ' mftjtik = s koražo, kordžno (srgn. machtic ,miichtig'). a trnina ,Schlehe'; trnine, njeni sdd, štiri je drogiin i tak jii skOz-saka kiipao. ' eciik ,tele' — * — nekje. — 5 nikiijsi = dolgo časa (ni trajalo dolgo). 0 „NaziiAnja zapOmlin, ka sta ričft mrdatipapičica v-niišan narečji nilsrdmnoga pomena (c o i r e , oz. vulva). Namčsto prvil pravimo smij iti sit, mčsto drflgil pa piknja, piknjica. Prvi rič6 sta ži ne silmo adnOk spravili v-zadrčgo tak čtfifca, kak tllj poslUšilfcii pr čtiinjC M6harovij knig." K. — Za slov. bisaga riibi Prekmurcem rfič prčvrt : Na prčvrt si napnivi i tak ndsi! Na prčvrt mi naprdvleno. — „V razld-ganji san sd jas poslilžiivao r6či rdbiti, dr sam sil jil prčvilč privddo i mi rfič n u c a t i nil vgaja. Pri nas sa poslUžUjiljo etivi dvC: nticati i ha-snilvdti; td ziiftnja sii bčla porfici sliši." K. Mala izvestja. Topografične drobtine. Važen vir za zgodovino jugovzhodnega dela Koroške in južnega dela Štajerske je »Codex traditionum monasterii S. Pauli«, ki je bil spisan v prvi polovici 13. stoletja ter se še sedaj nahaja v Št. Pavlu na Koroškem. Ta vir je izdal Schroll leta 1876. v knjigi »Urkundenbuch des Benediktinerstifts St. Paul in Karnten (Fontes rer. Austr., Dipl., XXXIX), str. 3—76. Izdajatelj je razdelil ves codex v 100 poglavij. Pozneje je Jaksch iz zadnjih dveh poglavij napravil 54 odstavkov. Mnogo poglavij, ki se nanašajo na zgodovino Koroškega, je Jaksch sprejel v tretjo knjigo svojega dela »Monumenta historica ducatus Carinthiae«. Nekoliko poglavij, ki pojašnjujejo zgodovino Štajerskega, je Zahn ponatisnil v prvem in drugem zvezku svojega dela »Urkundenbuch d. H. Steiermark.« Nerazumljivo mi je, da je Zahn prezrl nekatera poglavja, čeprav so važna za štajersko zgodovino. Tudi jih ni porabil v svoji knjigi »Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter.« Tudi naj omenim, da je leta 1883. profesor Neubauer v programu Mariborske realke na straneh 15 — 48 po abecednem redu navedel imena posestev šentpavelskega samostana. Kar se tiče tega spisa, sem opazil, da je Neubauer izpustil marsikatero ime, ako mu ni bilo mogoče pogoditi lege dotičnega kraja. V naslednjih vrsticah hočem našteti nekoliko takih krajevnih imen, katerih Schroll, Neubauer, Zahn in Jaksch niso mogli pojasniti. Cod. trat. S. Pauli, c. 15 navaja ime »Ztiplina«. Neubauer tega imena niti omenil ni, Schroll ga pa ni mogel razložiti. Zahn (Ortsnamenbuch) in Jaksch sta mislila na Duplek (Taubling), ki je poleg Drave jugovzhodno od Maribora. A imena »Dewpling«, »Tewpling« itd., s katerimi so v srednjem veku zaznamovali Duplek, nimajo z imenom »Ztiplina« nič skupnega. »Ztiplina« je sedanja Štublana (nem. Stiblanberg) v fari Sv. Petra pri Mariboru. To potrjujejo tudi nekateri sosednji kraji, ki se v dotičnem viru omenjajo kakor Počehovo (Pozengazelo), Dragu-čova (Dragotsoy) itd. V istem poglavju se omenja »Wlpingepotoch«. Schroll je rekel, da je to morebiti Wolfsbach pri Wildonu. Jaksch in Neubauer nam ne povesta nič, Zahn pa misli enkrat (Urkb., I, 769) na Blintovec (Blintenbach) pri Zgornji Sv. Kungoti, drugikrat pa (Ortsn. str. 73) na Pubaherjevo grapo pri Breznu. Beseda »Wlpingepotoch« je sestavljena. Beseda »potoch« (-potok) ne potrebuje razlage. Za besedo Wolf dobimo v zgodovinskih virih včasi izraze: Wulpo, Wulp, Wlpp, Wlpo itd. (Cfr. MG. Necr., II, 761.) »Wlp« pomenja tedaj to, kar beseda Wolf. Wlpingepotoch je tedaj Wolfsbach ali pa po domače Vukovski potok, ne sicer tisti, ki je pri Wildonu, kakor je mislil Schroll, temuč tisti, ki je blizu tam, kjer so kraji Pozengazelo (Poče-hovo), Dragotsoy (Dragučova), Dobrenga (Dobrenja) in Riesitz (Ročica pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah). Misliti nam je tedaj na Vukovski potok, ki teče vzporedno zjareninskim potokom ter se tudi vanj izliva. Cod. trad. c. 76 navaja k 1. 1187. kraj »Zecazen«. Kje je stal ta kraj, nista vedela ne Schroll in ne Jaksch, Neubauer ga niti omenil ni in Zahn sploh ni sprejel dotične notice v svoj Urkundenbuch. V neki listini, izdani okoli leta 1193., se čita. da je bil ta kraj nad Dravo (»Zecasen super Trahum fluvium«). V neki listini iz leta 1239. stoji za ta kraj beseda »Cecaijen« in v neki listini iz leta 1247. se pa omenja »villa Cekozen«. Dotične listine je objavil Jaksch, ne pa Zahn. Kje je ta vas? Če gremo iz Vuzenice proti vzhodu, pridemo v pol ure v vas Sekožen (nem. Zeckerndorf). Tu se vidi, da nam včasi slovensko krajevno ime pomaga iz zadrege, ne pa nemško. V Cod. trad. S. Pauli, c. 100, odst. Ill čitamo, da je Friderik iz Ptuja imel od Šentpavelskega samostana fevde med o drugim tudi »aput Wilpin ... et aput Sukendorf«. Zahn te notice nima v svojem Urkb., pač pa Jaksch v Mon. III, 549. — u o Kar se tiče besede »Wilpin«, naj omenim, da Wilp pomenja isto, kar Wlp v besedi Wlpingepotoch. Wilp je tedaj to, kar nemški Wolf ali pa slovenski »volk«. Kje naj iščemo kraj »Wilpin«? Tam, kjer se Vukovski potok (Wlpingepotoch) izliva v |areninski potok, je vas Velkon. Zahn (Ortsn., str. 499) navaja o za to vas razna zgodovinska imena, kakor Wolkun, Wlkun, O . Wlkim itd. Tu imamo le slovenska imena. Verjetno pa je, da so vas tudi kdaj imenovali po nemško tako, kakor bližnji potok o Wlpingepotokh. Tako nemško ime bi bilo »Wilpin«, kakor ga o čitamo v Cod. trad. Wilpin tedaj zaznamuje vas Velkon. Zahn (Ortsn., str. 479) navaja tudi vas »Walchan b. Jaring«, ki ni nič drugega kakor vas Velkon. — Kar se tiče imena »Suken-dorf«, zaznamuje sedanjo Zupečjo vas (nem. Saukendorf) zahodno od Ptuja v fari Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Cod. trad. S. Pauli c. 100, odst. V navaja, da sta si brata Udalrik in Gotfrid (iz Maribora) po krivici lastila nekatere vasi šentpavelskega samostana, med katerimi so bile tudi »Babin et Ricus et Rietsiz«. Zahn te notice nima. Jaksch in Neubauer trdita, da Rietsiz je Ročica na Štajerskem in prav imata. Ker je pa v tej deželi več vasi, katerim se Ročica pravi, nastane vprašanje, na katero nam je tu misliti. Ena Ročica je pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah. V tej občini sta tudi vasi Babina in Ritiše. »Babin«, »Ricus« in »Rietsiz«, katere navaja prej omenjeni zgodovinski vir, so po mojih mislih Babina, Ritiše in Ročica v občini Sv. Jakoba v Slovenskih Goricah. V Cod. trad. c. 100, odst. VI čitamo, da je Chunradus de Hus (Haus na Pohorju) imel od Šentpavelskega samostana kot fevd dve vasi »Appetstal« in »Rietsiz«. V Zahnovem Urkunden-buch ni te notice. — Razume se, da se ta vas »Rietsiz« ne sme zamenjati s prej omenjeno. Appetstal so Apače zahodno od Radgone. Če gremo iz Apač proti jugozahodu, pridemo pri Kretnbergu do Zgornje Ročice, na katero nam je tu misliti. Sedaj pa še par imen, ki zaznamujejo nekatere kraje po Koroškem. Cod. trad. S. Pauli, c. 35 omenja nekega Wluinga de »Zwakach«. Schroll je mislil, da Zwakach pomenja vas Zwet-tendorf pri Trgu na Koroškem, Jaksch pa ni trdil ničesar. Koroška vas Sveče se v listinah včasi zaznamuje z besedo Zwen-kach ali pa Zwekach. (Jaksch, Mon., IV, 1030.) Tu pa imamo za besedo Sveče izraz »Zwakach«. Nosni »e«, ki se nahaja v prvem zlogu besede Sveče, se v raznih slovanskih jezikih in narečjih rad pretvarja v »a«. Primerjaj Sv^topl-bk-b (=Sventoplk), Svetopolk in Svatopluk. V Cod. trad. c. 37 se omenja kraj »ad Goziah«. Schroll misli na Guze pri Celovcu, Jaksch na Koščak pri Mariboru, Zahn pa ne ve, ali bi se odločil za Koščak ali pa za gorovje Kozjak. Po mojih mislih so Guze nemogoče, istotako tudi Koščak. O Kozjaku bi se dalo govoriti. Ali pa niso bila dotična posestva v Kozjah? Tako se zove vas pri Radišah na Koroškem. Kraj »Goziac« se tudi omenja v Cod. trad. c. 100 odst. XVIII. Cod. trad. c. 100, odst. XXXIV navaja kraj »Gossepuhel«. Schroll je dobro pogodil, da se je izrekel za »Gottesbichl« pri Celovcu. Jaksch mu noče slediti ter misli, da je treba ta kraj iskati pri Mohličah. Beseda »Gossepuhel« je sestavljena; v prvem delu tiči slovensko krajevno ime Guze ali pravilnejše Goze (goza = grba, nem. Hocker), v drugem delu je znana nemška beseda. Iz Gossepuhel je v teku časa nastalo Gottesbichl. Beseda Gossepuhel je po isti metodi sestavljena, kakor Goritzenberg, Feistritzbach in še več drugih. Prva beseda je slovenska, druga pa nemška. Dr. Fr. Kos. »Pesme za detel ski bran.* Obljuba dela dolg. V Časopisu za zgod. in nar. III. 1. 1906. str. 87. sem omenil, da bom poročalo celovških pesmih za deželski bran o drugi priliki. In to sedaj izpolnujem. Zgodovinsko društvo koroško hrani knjižico (št. 3403), ki ima naslov: »PESME sa DESHELSKI BRAN. Vinjeta. V' Ze-louzi, 1809. per Joannesu Leonu.« Vel. 8°. Str. 12. Obsega pa dve pesmi, namreč »Deshelski Bran« ter »Shenin.« 0 politični avstrijski liriki leta 1809. nas sedaj najbolj pregledno poučuje knjiga: »AchtzehnhundertneunDie politische Lyrik des Kriegsjahres. Hgg. von Robert F. Arnold und Karl Wagner. Wien 1909. Veri. d. Literarischen Vereines in VVien«, ki se ozira tudi na slov. pesmi. Sodelovala sta pri knjigi med drugimi tudi dr. Ivan Prijatelj ter dr. Fr. Kidrič.1 V rokopisu so se ohranile prestave štirih Collinovih brambovskih pesmi, ki jih je preložil J. Primic, profesor slov. jezika na graškem liceju, ki so objavljene v »Zborniku Matice Slovenske« IV. (1902) 1 Na knjigo jc opozoril Kidrič v 1. štev. goriške „Vedc" str. 98. str. 232 si.: »Starzhik« (= Der Greis), >; Pefem. Deshelska Bramba Efstrajharfkiga Zefarstva« (= Osterreichs Landwehre), »Shenin« (= Der Brautigam). Dve pesmi Primičevi, namreč »Slovenez v' brambi sa Zefarja inu Rojftno Deshelo« ter »Eft-rajh terdna fkala v' viharju«, ste menda izvirni.1 Istodobno ali pa še prej so izšle Vodnikove brambovske pesmi. V že omenjeni knjigi (Achtzehnhundertneun) so prvič natanko določeni originali teh pesmi. »Predgovor« je prosto posnet po Collinovi »Vorrede«, a upošteva jugoslovanske bravce ter omenja znamenite turške boje. Nato sledi »Pelem bram-bovfka«, ki je natančen prevod najstarejše avstrijske brambovske pesmi, katero je zložil Josef Richter (v knjigi št. XIII.), nato »Molitva brambofka« (Collinov »Gebeth«), »Perfega« (Collinov »Kriegseid«), »Estrajh sa vfe« (Collinov »Osterreich iiber Alles«) ter »Brambovfka dobra volja« (Collinova »Wehrmannslust«). Vodnikovi prevodi so doslovni in spretni. V Levstikovi izdaji Vodnikovih pesmi se nahaja še ena brambovska pesem : »Napitek« (Collinov »Trinklied«). Vodnik je krajšal pesmi: Collinov »Gebeth« obsega 7 kitic, Vodnikova »Molitva brambovska« 3, Collinov »Kriegseid« 6, Vodnikova »Perfega« 4, Collinov »Wehrmannslust« 15, Vodnikova »Brambovska dobra volja« jih ima samo 13.2 P. pl. Radicz je našel v ljubljanski muzejski knjižnici zvezek slovenskih brambovskih pesmi, ki imajo naslov: »Nafledu-vanje nemfhkih Pefmi sa obvarnike flovenske, katire je vkup-fpiso Fr. Zwetko. V' Grazu 1809«, ter jih objavil v »Zborniku« VIII. (1906). Prevajalec teh pesmi je poznejši dekan ptujski, France Cvetko (1789 —1859). Zvezek obsega razen predgovora na Slovence 6p2s:r.i: i L Perjatli, 2. Vojnik, 3. Lubiza, 4. Pitna pefem, 5. Brati na vojfki ter 6 Pefem per prozhodu.« Istega leta je izdal J. G. v. C. »Unterlieutnant der zweyten SchUtzen Compagnie des ersten Gratzer Landwehr-Bataillons »Wehrmannslieder« v Gradcu. Že omenjena knjiga pravi (str. < Glej: Pintar Zbornik IV. str. 232 si. ter „Aehtzehnhundertneun" str. 329. « O. c. str. 330. Časopis VIII 6 330.), da so Cvetkove brambovske pesmi prevodi, prirejeni po teh nemških štajerskih brambovskih pesmih, ki so pod LXVIII a—g objavljene, »wie wir nachzuweisen in der Lage sind.« Če primerjamo to nemško in slovensko zbirko, vidimo, da odgovarja pesem »Brati na vojski« nemški »Der Kreis der Waffen-briider« (str. 369 —371, LXVIII b, »Pitna pesem« odgovarja nemški »Trinklied« (jako prost prevod!), »Lubica« odgovarja nemški »Das Liebchen« (LXVIII e, str. 373.) [prost prevod], »Vojnik« je prosto posnet po nemški »Der Krieger«. (LXVIII f. str. 373.), pesem »Perjatli« je zelo prosto posneta po nemški »Die Freunde« (str. 372 LXVIII d). Cvetko ni prevedel prve pesmi: »Osterreich«. Kot zadnjo pesem ima Cvetko »Pesem per prozhhodu«, ki bi naj odgovarjala nemški »Marschlied«. Misli so deloma iste — a oblika je povsem druga; pesem je prikrojena za prebivavce vinorodnih krajev — za slov. Štajerce. A zakaj ni Cvetko privzel mere nemške pesmi, ki bi se naj pela »riach einer windischen Marschmelodie« ? ... Že naslov Cvetkove zbirke: »Nafleduvanje nemfhkih Pefmi« nam priča, da te pesmi niso doslovni prevodi, ampak jako prosti. Nasle-dovanje pomeni die Nachfolge in die Nachahmung. Če še navedem »Pefim kranjskih Brambovzov per Bander-fkimu Shegnanji v Ljubljani 30. dan maliga Trauna 1809.«1 ter »Nova brambovska pesem za zveste Gorenjce« 18092, sem menda naštel vso našo dosedaj znano slov. brambovsko poezijo. * * * Kaj pa slov. celovške brambovske pesmi? Deželne bram-bovce so morali navdušiti za vojno. Ker pa je bilo na Koroškem tudi veliko slovenskih brambovcev, je bilo potrebno, da so razširjali tudi slovenske brambovske pesmi. Ehrenberg je po naročilu dvornega komisarja grofa pl. Saurau-a poslal 27. februarja leta 1809. iz Gradca celovškemu gubernialnemu svetniku in okrožnemu glavarju pl. Fradenecku sledeče pismo:3 1 Lj. Zv. 1889. str. 447. » Objavljena v ČZN IV. III. 1906. 3 Pismo se nahaja v 1. skupičku francoskih aktov v deželnem arhivu koroškem, ki ga je vzorno uredil arhivar dr. pl. Jaksch. Gratz 27. Febr. 809. An den k. k. Herm Gubernialrath und Kreishauptmann von Klagenfurt von Fradeneck. Auf Anordnung Seiner Exzellenz des bevollmachtigsten Grafen von Saurau habe ich die Ehre Ew. Wohlgeboren einige Exemplare von Collin's Lieder fiir die Landwehr zu zuschicken. Die Absicht seiner Exzellenz geht dahin, dafi sie in die Na-tionalsprache unter die Landwehr ungefahr 20 pr. Compagnie verteilt werden sollen; und ich habe den Auftrag die Uber-setzungen einzuleiten. Der Dialect der Krainer und Unterstey-ermarker, ihr Nationalgeist, das Metrum ihrer Nationalgesange sind von den Karnthnerischen zu sehr verschieden, als dafi man erwarten konnte, dafi in Laybach oder in Cilly gemachte Uber-setzungen in Karnthen von der beabsichtigten Wirkung seyn werden; ich mufi es daher Ew. Wohlgeboren anheimstellen, geschickte Ubersetzer in den Kiirnthnerisch-Windischen Dialect, und vorzUglich auf beliebte Nationalmelodien ausfindig zu ma-chen. Da bey einer Auflage unter 500 Exemplaren wenig er-spart wird, so glaube ich, eine solche wird nicht zu grofi fiir ganz Karnthen seyn. Wenn Ew. Wohlgeb. nicht inzwischen andere Weisungen erhalten, so belieben Sie die Ubersetzung zu veranlassen, sie dem Drucke zu tibergeben, dem Villacher Kreisamte eine verhatnifimafiige Anzahl zur Vertheilung im Namen EEr. Hofcommissiirs zu zuschicken und die Vertheilnng in Ihrem Kreise einzuleiten. Ehrenberg. Še sedaj ležita dva izvoda: »Lieder Osterreichischer Wehr-manner von H. J. v. Collin. Erste Abtheilung. Wien, bey Anton ■Straufi 1809« v aktu. Ta nemška knjižica obsega sledeče pesmi: »Osterreichs Landwehre, Kriegseid, Gebeth, Der Greis, Der Brautigam, Mein!, Osterreich UberAlles, Wehrmannslust.« Od teh pesmi sta v slovenski knjižici prestavljeni dve: »Deshelski Bran« = »Osterreichs Landwehre« ter »Shenin« = »Der Brautigam«.4 Obe pesmi je preložil tudi Primic, ni jih pa prevedel 4 Prevode je določil že Jos. Hambcrger v razpravi: „Die franzii-sische Invasion in Karnten im Jahre 1809. Sonderabdruck aus dem XXXII. Jahresberichte der Staats-Oberrcalschule zu Klagenfurt." (1889) na str. 14. v opombi. Vodnik. Ali je tu iskati kake zveze? — Kdo pa je prestavil te pesmi? Mislili bi lahko na mladega pesnika Urbana Jar-nika, ki je tedaj kaplanoval v Podkrnosu blizu Celovca. A ta jih ni prevedel. — Na drugi strani akta stoji: »Mittels Note (— nečitljivo), dafi der Graf Ferdinand Eggerische Inšpektor Grundner sich herbeygelassen habe, einige der Lieder in das Windische zu iibersetzen. Wonach der Druck und die Vertheilung gehorig besorget werden wtirde. Klagenfurt am 4|D Marz 1809. Fradeneck. Prevoda obsegata enako veliko kitic kakor originala (9, 13). Mera v prvi pesmi je ista, v drugi je Grundner upotrebil drugačno mero, ki je bila pač prikladnejša kaki znani slov. koroški melodiji (mogoče stari vojaški pesmi). Druga pesem je tudi bolje prevedena nego prva. D cfh el s ki Bran. „Po junai'hkem obdershati „Nafhiga Zefarstva ftan, „Naite nafs vfe kupci sbrati, „Prozh v' oroshje! prozh na bran! Tak' na moshe, 'nu fantizhe Ozha Fran z if trona klizhe. „Bandere, dc vafs pclajo, sMoja roka snashi vam; „Dc povsod, 'nu vfclci dajo „Sa prcmag ozhitni snam! Taku nam fhc sraun' Zefarja Zefarica pergovarja. F ran z a, inu Zcfarize Brati saperfegajo, De fovrashnikam pred lize §erzhnu nafs popelajo. Dati nam si tu povelc Sc s'kropijo v' te deshcle. Moshi, kireh ferzhnost daunu V' ranch prizhuvanje' ma, §o med nami — vfak fc sraunu Nais desheli k' ofru da; Nafs v' oroshjam podvuzhijo, Pridne k' voiski naredijo. Vfaki prasnik, kader saide Nozh sa goro, fvita dan, Sonze nafs na poli naide Volne sa nafh novi ftan; De s' oroshjam — kar shelimo, Prau obhodit' fe vuzhimo. Tedei ferze pouhnu shelja V' perfeh fi ozhutirao Inu s' velkiga vefelja Sdetne pefme pojemo: Kar fmo v' pefmeh oblubili, Bomo ferzhnu opravili. Nai le sdei, od koder ozhe, Nam fovrashnik pruti gre; Nafs premagat ni mogozhe Mi ftoimo — vfi sa vfe, Moshku nafhe meje kriti Ptuje leshe odpoditi. Zhel ozhuti, kar samore Truma skusi fvojo mozh, Bo fovrashnika zhes gore Vfelei moshku gnala prozh. — Tudi fmert nam bode h' zhafti: V' fmerti nam shivlenje ralti! — Taku bomo obdershali Nafhiga Z e f a r s t v a 1'tan! H' temo fmo fe kupei sbrali, Shli v' oroshje, prozh na bran! Kader delu dokonzhamo Mir, 'nu zfaft h' plazhilo' mamo. Shenin. Ta pilhel le zhujc, 'nu pauka berzhi, Sapufhau bom vertizh, kir dekle z veti! Jefs poidem na voifko, dcsheli sa bran Koi kamer me klizhe te shounarfki ftan. Kai dekle! fe jozhefh — shalujefh sa me? Kir tolku fantizhou s' vefeljam kje gre: Al' ozhcl'h, de jefs — maluvrednik koi sam, Pod sidam fe skrijem, 'nu nizh ne velam? Kai bofh, zhel oftanem, pozhela s' meno? Sovrashnik zhel pride, pokoja ne bo; Nam vefsi obfede, na ludi reshi, Ozheta, 'nu mater, if hifhe spodi. Shivino, nu pizho, 'nu shitu, denar, Vfe, kar kol' samorefh, 'mo nofsi sa dar; S' pogazho, 'nu s' vinam ga godnu redifh, Nadloge, 'nu lakot' sa fe obdershifh. 'Nu kai fhe — kir dekle! fe branit' ne snafh — Od mozh fovrashnikou' bati fe mafh?-- Ta mifel me pezhe, 'nu shenc od tod, Per hifhi, per zhal'ti obdershat' tvoi rod. Zhel, dekle! kak' pravim, fe taku sgodi, Sousena poftajafh pred prasnem durmi, Al' ne bo s' pravizo prekleu me tvoi glafs, De nifem poftau fe na bran sa en zhafs ? nO poidi — bofh rekla, ti nifi sa me, »Nevarnoft je bila, 'nu skrivau fi fe! „Sa vshivanje, tvoja bojezhnoft vela, „Pak branit pred bojam, kar vshiulafh, ne sna! Povei mi, kai bom odgovoriu na tu? — Ta jesa, 'nu sram me bo pekla zelu; Pobegniu bom prozh zhes doline — gore, De ne bofh nikoli vezh vidila me. Zhel pak tud' bres mene fe fai le sgodi, Sovrashnik potepen od meje beshi, Kai, dekle! fantizhi porezhejo — kai Kir pridejo lrezhni is voifke nasai? — „Pogleite bojazha, katiri — o fram! „\led vfemi pod sidam fe skrivau jc fam: „Katira deklizhou fhe nckai vela, „'Mo nigdar ta perften, al ferze ne da! KakO bofh prenefla s' meno le ta fhpot? Al' nc bofh shelila mc delezh od tod? Pred nama je vertizh vefelja sapert, Dokler naju sveshc, bres zhafti, ta lmert. Tak' nai, de pobegnim, desheli sa bran, D6 pridem nasai, s' javorishkam obdan, De nama per hoifeti zele nozhi Premagan fovrashnik s' trobento berzhi. Tam fhclei bo hvaliu, zhaftiu te bo vfak, De je tvoi isvoleni fant en junak, Kir' lubi deklete, 'nu profto oblaft, Pak fhe vezh deshelo, Zefarja, 'nu zhaft. Dr. Fr. Kotnik. Prepodajna listina is leta 1819. Donesek k pravni zgodovini ormoškega okraja. Gotovo bode čitatelje zanimalo, pod kakimi pogoji so nekdaj graščinske gospodske dovoljevale svojim podložnikom prenos posestev od že za delo nesposobnega očeta na sina. Posrečilo se mi je najti v Pušencih pri Ormožu neko prepodajmo listino iz leta 1819., ki se je še ohranila med podstrešno starino^ tamkajšnjega kmeta Ivana Trstenjaka hiš. štev. 22. Tiskana oz. pisana je na debelem trpežnem papirju ter je še precej dobro ohranjena. Ker je vsebina te prepodajne pogodbe važna za spoznavanje pravnih odnošajev tlačenega ljudstva napram graščinskim gospodskam, navedemo jo dobesedno z željo, da bi vzbudila zanimanje našega za zgodovino vnetega občinstva, da bi začelo zbirati enake svetinje slovenske zgodovine tudi drugod, kolikor se jih je še ohranilo, da bi dobili ščasoma jasno sliko življenja našega ljudstva vsaj iz najbližje preteklosti. Listina je izdana v nemškem jeziku in se glasi v slovenskem prevodu sledeče: »Jaz Jožef vitez Pauer, pl. Ormoški, gospod ormoške gospodske v mariborskem okrožju vojvo-dine štajerske, potrjujem, da je prevzel Jakob Terstenjak vsled predaje od svojih staršev Tomaža in Marije Terstenjaka ormoški gospodski pod Aust. urb. štev. 133 služeče posestvo s hišo v Pušencih, čigar izročilni premoženjski izkaz z dne 30. prosinca 1819 je spisan v listinski zbirki Tom. 2 fol. 720—726, za dognano cenilno vrednost 700 gl. v svojo last in mene kot vrhovnega lastnika naprosil, da mu podelim na tej neprimičnini vžitno last in to v lastninski knjigi prepišem na njegovo ime. Pogoji, pod katerimi nameravam novemu posestniku na imenovanem zemljišču vžitno last podeliti, so na podlagi že obstoječih in odobrenih najvišjih deželnih zakonov in rektilicij-skih urbarjev1 ter že od nekdaj mirno izvrševane posesti pri moji ormoški gospodski sledeči: 1 Kakor znano, jc leta 1748 zvišala ccsarica Marija Terezija avstrijsko vojsko na 108.000 mož, za kar se jc potrebovalo mnogo denarja. Morala jc torej plemstvu odvzeti razne davčne privilegije. Z dvornim od- Nastopajoči posestnik 1. mora biti vsled jasnih določb najvišjega patenta z dne 1. kimovca 1781. § 1. pokoren in podložen ne le deželno-knežjim najvišjim poveljem in odlokom, rekom in naredbam deželnoknežjih oblasti, ampak tudi vsem ukazom in odredbam te gospodske in njenih uradnikov; 2. ne sme pod nobenim pogojem že obstoječih ali nalašč za določitev mej postavljenih znamenj ali mejnikov odstraniti, premakniti ali prestaviti, sicer zapade postavno določeni kazni; 3. ne sme obstoječih gozdov preveč sekati, ampak jih mora po obstoječih najvišjih gozdnih predpisih primerno oskrbovati ; 4. ne sme na noben način nastopljenega posestva razkosati in nič brez višjega dovoljenja od tega zemljišča kakorkoli odprodati, ker je sicer kaj takega popolnoma neveljavno; 5. mora vso pritiklino v popolnem, dobrem in porabnem stanu ohraniti, ne sme nič na njej stvarno izpremeniti, tudi skrivoma nič oddati, zastaviti, ali kakorkoli odtegniti, niti nikomur drugemu kaj takega dovoliti; 6. mora od tega zemljišča poleg deželnih davkov, ki se plačujejo sedaj, ali še bodo v prihodnje predpisani, natanko plačevati vsako leto in o pravem času tudi ormoški gospodski spodaj opisane davščine dobre kakovosti ter v določeni teži in meri. Te davščine so: a) urbarski davek 24 krajcarjev, b) vsaki teden dve ročni tlaki, ves dan brez hrane, lokom z dne 19. svečana 1751 je Marija Terezija obdačila dominije, vendar ne v isti meri, kakor so že bila obdačena rustikalna posestva. Napravili so se razni davčni urbarji, ki so natanko določali vse davščine in bremena podložnikov. Vsled mnogih pritožb pa, ki so prihajale, ker so graščaki terjali skoraj ves njim predpisan davek od svojih poJlož-nikov in ker tudi ti davčni urbarji niso bili popolni, ustanovila je cesarica Marija Terezija leta 1771. posebno dvorno urbarsko komisijo, ki bi naj znova določila davke podanikov. Osnovali so se v to svrho novi rektificijski — urbarji, kjer so se vse davščine in bremena podložnikov znova natančno zaznamovale. Prim. Mischler & Ulbrich „Ostcrreichischcs StaatswOrterbuch" II. Dunaj 1906 str. 36—62. c) dva vrhana korca1 žita in d) ena kokoš in natura. Vrhutega se mora 7. vsaka sprememba posesti takoj dostojno naznaniti — sicer je neveljavna — meni ali mojim naslednikom kot vrhovnim lastnikom, izposlovati za to privoljenje in plačati takoj v gotovini pri vsaki spremembi posesti, naj se izvrši s kakoršnimkoli dejanjem med živimi, ali pa po dednem pravu, ormoški gospodski 10%, pri gorskih posestvih pa, če preidejo po dednem pravu na potomce, samo v deželi navaden 5°/0 laudemij in sicer ne po stari cenilni, ampak po resnični kurentni vrednosti, ki se v smislu postave z dne 27. rožnika 1794. od slučaja do slučaja znova določi; nadalje je proti plačilu navadne pristojbine izposlovati novo pismo o knjižni lastnini in zaščiti, izvršiti prepis v lastninski knjigi, in končno je zvesto brez zavlačevanja plačevati že od nekdaj navadne in zakonite zemljiške in zemlje-knjižne pristojbine, kakor so za posamezne slučaje določene, ali kakor se bodo po zopetnih postavah določile; 8. plačati po smrti vsakega posestnika tega zemljišča mesto prejšnjega smrtnega davka in 2/3°/o inventurske pristojbine, po predpisani odmeri iz zapuščinskega premoženja sedaj postavno določeno umrlino2 (mortuarium) moji gospodski, ako bi se pri njej vršila zapuščinska razprava. Imenovani posestnik je izrecno prevzel vse jasno mu razložene obveznosti, ki so s posestjo tega zemljišča neločljivo združene, in jih obljubil ustno in v roko točno izvrševati in mi je v še večje potrdilo te dednozakupne pogodbene obnovitve izročil lastnoročno podpisan pare — dvojnik — tega pisma o knjižni lastnini in zaščiti, katero sta podpisali tudi dve priči; vsled tega mu podelim kot vrhovni lastnik s tem lastninskim 1 Korec — Gorz, Hezeiehnung cines Hohlmasscs fiir allc Arten von Fcldfrtlchten. l)r. K. Štrekelj (Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. „Časopis za zgodovino in narodopisje" VI. 1901 str. 11) izvaja besedo iz grškega xifjO?, stcsl. korbCb = der Scheffcl, gegupfter Mctzen. Za nemški Metzcn pa se rabi v ormoškem okraju izraz drvenka, za katero računijo dandanes redno 60 litrov, dočimje znašala krog leta 1885. še 613—615 litrov. * V ormoškem okraju so umrlino imenovali mrtvina. pismom vžitno last na uvodoma opisanem zemljišču s pripadki vred v uradu Pušenci in sicer z vsemi pritiklinami, pravicami, bremeni in obveznostmi, v kolikor tozadevne listine gledč spremembe posesti nič drugega ne določajo, ter z mejami, ki jih je imelo to zemljišče pod dosedanjimi posestniki, ki so ga na opravičen način vso postavno določeno dobo zastarelosti mirno posedovali in rabili, ali ga rabiti pravico imeli. On sme to zemljišče pod zgornjimi pogoji v lasti imeti, uživati in rabiti, tudi zamenjati, prodati ali zastaviti in sploh s tem zemljiščem, kakor s svojo drugo lastnino v postavno določenih mejah tako per actus inter vivos kakor mortis causa razpolagati in ravnati. Če bode nastopajoči posestnik zgoraj že obljubljene obveznosti natančno izpolnjeval, obljubim in se mu zavežem, da ga bodem na tej posesti po postavi, običaju in deželnem redu varoval in ščitil; v slučaju pa, da bi se zgorajšnje obveznosti natanko ne izpolnjevale, izjavim, da z ozirom na to svojo obljubo to pismo o knjižni lastnini in zaščiti razveljavim in si s tem izrecno pri-držim pravico proti njemu s pravnimi in prisilnimi sredstvi po deželnih zakonih postopati. Vse to zvesto in gotovo, kakor določa splošna zveza za poravnavo deželne škode 1 na Štajerskem. V potrdilo vsega tega izročilo se je nastopajočemu posestniku to-le lastninsko pismo z mojim lastnoročnim podpisom in pečatom in se je od njega podpisan ter popolnoma enako se glaseč dvojnik — pare — tega pisma vknjižil v tukajšnjem listinskem zapisniku o spremembi posestev na strani 109. Narejeno pri ormoški gospodski dne 30. prosinca 1819. L. S. Jakob Kosoll 1. r. oskrb. pooblaščenec vrhovnega lastnika. V Gradcu, meseca svečana 1911. Alojzij Trstenjak. ' Splošna zveza za poravnavo deželne škode — allgemcincr Land-sehadenbund — je bila zveza štajerskih gospodov, ki je določala, da sc smejo gotove i\jihove tožbe izjemoma reševati v hitrejšem, kakor v navadnem sodnem postopanju. Zanimive freske so se našle v župnijski cerkvi sv. Helene v Loki pri Zidanem mostu. Nad obokom je na južni steni naslikanih deset božjih zapovedi. Prva slika je še dobro ohranjena, čeprav obledela. Na levi švigajo plameni iz skalnatega Sinaja, nad njimi v oblakih se je prikazal Jahve (s Kristusovim obrazom), držeč v rokah dve tabli zapovedi, poleg gore pa je Mojzes, z volovskima rogovoma na glavi, ter moli Boga. Na desni stoji na visokem stebru, rdeč in nag malik, najbrž satan sam, z zastavo v levici kot vojskovodja,1 v desnici pa s tablico svojih zapovedi. Poleg njega v zraku je drug škratec, ki nekaj2 — seveda vsakovrstno srečo — sipa iz velike žare na tri malikove častilce — dva moža in eno ženo. Slika je torej tako komponirana, da je na levi to, kar je zapovedano, na desni pa ono, kar je prepovedano. Od četrte slike je ohranjen kos desnega dela in v njem se vidi sfinga. To nas spominja na Edipa, ki je — zoper četrto zapoved — očeta ubil in mater vzel. Od pete zapovedi se čita še napis: Du solt niemandt totten. Slike so iz 2. polovice 15. stol., ne preveč slabe v risbi, dobre v barvah, zanimive pa pred vsem v ikonografskem oziru (Prim. Geifcken, Der Bildercatechismus des 15. Jahrh. Leipzig 1855 in Kraus, Geschichte der christl. Kunst, Freiburg i. Br. 1897, Mittelalter, str. 399). Dr. A. Stegenšek. Najdba starega denarja v Veračah pri Olimju (/. 1909). Pri regolanju vinograda sedaj že rajnega (f 1910) veleposestnika Jakoba Bovhe v Veračah pri Olimju se je našel 60 cm globoko pod zemljo glinast lonček starega denarja. Del teh penezov se je zgubil, Zgodovinskemu društvu je došlo le 284 kosov in sicer vsled posredovanja g. bogoslovca L Goleča. Izvzemši en novec iz 1. 1704., ki ga je kdo dodal najbrž šele pozneje, ko se je zbirka v Maribor odposlala kot sta- i Primeri za to idejo „mcditatio de duobus vexilliis" v znanih du- hovnih vajah sv. Ignacija Lojolanskega. 3 Morda so bili z modro barvo naslikani novci, a modra barva je popolnoma obledela, kakor se vidi pri raznih ornamentih. rinski predmet, so vsi ostali (283) iz druge polovice 15. in prvih desetletij 16. stol. in so se najbrž zakopali iz strahu pred Turki, ki so se 1. 1529. navalili na Avstrijo. Zanimivo je videti, kako različnega kova denar je tedaj krožil med pripro-stim ljudstvom, pred vsem denar avstrijskih dežela, potem južno nemških kneževin in mest, na to saksonski; severno nem- škega in laškega (tudi oglejskega) pa ni vmes. Cesarji: Leopold I., groš iz 1. 1704 ......... 1 Avstrijske dežele: Tirolsko, nadvojvoda Sigmund, krajcarji.....116 » » » desetica..........1 117 Zavez ni knezi: Bavarsko, vojv. Albreht IV., polreparji iz 1. 1506. . . 28 » vojv. Viljem in Ludoviz, polreparji iz 1. 1525. . 4 Saksonsko, groši raznih vojvod brez letnice .... 9 41 Cerkveni knezi: Kostnica, groši neimenovanega škofa c. 1519 . . . . 9 Pasov, škof Vigilius, groša iz 1. 1516 in 1520 .... 2 » Ernest bavarski, groši brez letnice.....10 Solnograd, nadškof Leonard pl. Keutschach, reparji iz 1. 1500, 1513, 1514(3), 1515, 1516(2), 1518(5), 15..(2) 15 Solnograd, nadškof-kard. Matija Lang pl. Wellenburg, reparji iz 1. 1520, 1521(2), 1522(3), ? (3) . . . . 9 Šilingi iz 1. 1526(2) in 1527(6)..............8 Polšilinga iz 1. 1523 in 1528 ..............2 55 Svetni velikaši: Leuchtenberg, Janez Langrann, groš iz 1. 1522 ... 1 Ottingen, Volfgang in Joahim, reparji iz 1. 1516, 1517 in 1519............. 3 Šiling iz 1. 1515 . ..........1 Mesta: Amberg, groša iz 1. 1514.......... 2 Isny, reparji iz 1. 1508(4) in 15......... 5 Kempten, 1 polrepar. Šilingi iz 1.1512(3), 1513(2), 1514(3), 1515(3), 1519, 1520(2), 1522(3), 1523, 1524, ? (4) . . 23 Kostnica, reparji brez letnice........ 3 Neuburg, reparji iz 1. 1517, 1518, 1519, 1521, 1522(3), 1523 8 Šilingi iz 1. 1515, 152., 1519....... 3 Nordlingen, reparji iz 1. 1514, 1516, 1517(2), 1518(2), 1519, 1521............ 8 Šilinga iz 1. 1527 .......... 2 Regensburg, reparja iz 1. 1516 in 1524 ...... 2 Šilingi iz 1. 1510(2), 1512, 1514, 1515(2), 1516 . _._7 64 Ivan Hanžič. Književna poročila. Die Christianlsierung der heutigen Diozese Seckau von Matthias Ljubša, Strafanstalts-Seelsorger. Graz und Wien 1911. Verlags-buchhandlung „Styria". Vel. 8°. XV+247 str. G. M. Ljubša je že 1. 1907. objavil v »Voditelju'' daljši članek o vprašanju, je li sv. Rupert deloval na Slovenskem, potem pa je svoje študije še bolj razširil in poglobil in je sedaj učenemu svetu predložil delo o početku pokristjanjenja prebivalcev, pred vsem Slovencev, severno od Drave na Štajerskem in deloma tudi na Koroškem in Ogrskem. Pisatelj najprej poroča o pokrajinski razdelitvi naših dežel, potem o krščanstvu v njih v starokrščanski dobi (škofija v Ptuju). Nadalje govori o prihodu Slovencev in o domnevanem vplivu sv. Ruperta na nje. Pokristjanjenjc Karantanije v dobi škofov Virgilija, Arna, Adalrama do Gcbharda je predmet drugega oddelka, v tretjem pa se ista snov razpravlja glede Spodnje Panonijc. Tu je Lj. tudi naslikal delovanje sv. Me-todija in nepostavno postopanje nemških škofov z njim. Marsikateremu izmed njegovih čitateljcv bode to čisto novo. V zadnjem (IV.) oddelku razpravlja Ljubša o najstarejših štajerskih cerkvah severno od Drave in sklene z zgodovino uvedenja župnijskega sistema v opisanem ozemlju. Lepo delo jo na široki podlagi zasnovano in vsepovsodi samostojno. Pisatelj navaja in diskutira razna mnenja nemških in slovenskih zgodovinarjev, sedaj da temu prav, sedaj onemu, dostikrat pa sam novo re- šitev predloži. Kakih izrednih rezultatov sicer ne dobimo, a že to je zasluga, da je Lj. pokazal, koliko je gotovosti v raznih zgodovinskih konstrukcijah. V čast mu je, da je dosledno zajemal tudi iz slovenskih študij. Tu se vidi, kako pomankljiva so včasi nemška dela o krajevni zgodovini, ker pisatelji ne poznajo lokalnega slovenskega slovstva. Zato bi pač želeli, da bi se Lj. informiral glede Spodnje Panonije in pa topografije (IX. pogl.) tudi o mažarskem tozadevnem slovstvu. Tudi študij novejših publikacij virov in zgodovinskih del bi mu koristil (n. pr. Hauck, Kir-chengeschichte Deutschlands, Werminghoff, Verfaiiungsgeschichte der deutschen Kirche im Mittelalter i. dr.). S posebnim zanimanjem pa pričakujemo njegovo delo o mejah štajerskih pražupnij in o srednještajerskem arhidiakonatu, zakaj tu bo ledino oral in vzbudil zanimanje za podobne študije. Dr. A. Stegengek. Constantin Jireček, Geschichte der Serben. Erster Band (Bis 1371). Gotha 1911 (v zbirki: Allgemeine Staatengcschichte, Erste Abtei-lung: Geschichte der europaischen Staaten, Achtunddreitiigstes Werk). 8° XX+442 str. Vse naše zgodovinarske kroge in vsakega omikanca, ki se zanima za zgodovino južnih Slovanov, hočem opozoriti na res izborno delo, katero smo že dolgo in težko pričakovali. Dunajski profesor Konstantin Jireček je podedoval svoje zanimanje za južnoslovansko zgodovino in svoje obširno in temeljito strokovnjaško znanje po svoji rodbini: vnuk P. J. Šafarika, pisatelja Slovanskih starožitnosti in Geschichte der Sild-slavischen Literatur, izdatelja staro-cerkveno-slovenskih in starosrbskih spomenikov, sin češkega literarnega historika Josefa Jircčka, netjak pravnega historika Hcrmcnegilda Jircčka, in Janka Šafarika, ki je deloval za staro srbsko zgodovino in književnost v samem Belgradu, jc imel od mladih nog najboljšo odgojo in je napisal tudi v celo mladih letih zgodovino Bolgarov (1876), ki jc izšla češki, nemški in ruski na predvečer osvoboditve onega slovanskega naroda, ki je najdalje ječal pod turškim jarmom. Vsled tega je dobil priliko, da je organiziral šolstvo v osvobojeni Bolgariji, ali še pred njeno združitvo z vzhodno Rumelijo je prišel kot profesor občne zgodovine na češko univerzo v Pragi, odkoder je bil leta 1893 poklican na dunajsko univerzo kot profesor slovanske filologije, kjer se jc pa smatral vedno za historika ter vodi danes tudi novo osnovani zavod za vzhodnoevropsko zgodovino. Na Bolgarskem jc K. Jireček ves svobodni čas porabil za znanstvena potovanja, ki so mu prinesla mnogo novega gradiva za prekrasni knjigi „Cesty po Bulharsku" in „das FUrstentum Bulgaricn". Na Dunaju je predaval v prvi vrsti južnoslovansko zgodovino in pisal mnogo o nji največ o srbski in dubrovniški, na podlagi vedno bolj naraščajočih tiskanih virov in mnogoletnih arhivnih študij, posebno v Dubrovniku. K. Jircčka smemo imenovati danes najboljšega poznavalca južnoslovanskc balkanske zgodovine v širokem smislu te besede, kajti njemu ni tuja nobena znanost, ki količkaj spada v njegovo področje. Tako nas poučuje v prvi knjigi svojega dela o predslovanskem veku torišča južnih Slovanov: slika nam naravo njih dežel in njen vpliv na zgodovino, govori kratko in jedrnato o Ilirih, Trakih, Helenih in Keltih, razpravlja o rimski dobi in o selitvi narodov, vse s stališča novejših znanstvenili rezultatov. V drugi knjigi nam razlaga, kako so Slovani naselili Ilirik. V tretji prehaja k Srbom od 7.—12. stoletja ter opisuje njih pokrajine, kneze, plemensko in rodbinsko ureditev, dalje poganstvo in krščanstvo, bizantijsko vrhovno vlado nad Srbi in njih boje proti Bolgarom v 9. in 10. stoletju, kralje v Dioklitiji (Duklji), t. j. v južni Črni gori in severni Albaniji, in velike župane v Rasu, t. j. v današnjem Novem pazaru, v 11. in 12. stoletju, nazadnje velikega župana Štefana Nemanjo, ustanovitelja dinastije Nemanjičev in mogočne srbske države. V četrti knjigi nam predstavlja Srbijo kot balkansko velevlast pod Nemanjiči (1196—1381) ter končuje prvi zvezek svojega dela s smrtjo poslednjega Nemanjiča, carja Uroša, nesposobnega in majhnega sina velikega Dušana Silnega, in z bitko na .Marici (1371), s katero so Turki prav za prav zavladali južne Slovane. V drugem zvezku pridejo na vrsto notranje razmere pod Nemanjiči, zgodovina srbskih despotov, t. j. vladarjev pod turško in ogrsko vrhovno vlado, in nazadnje novi vek srbske zgodovine v razmerju starega. Kakor se vidi, Jirečck nc piše zgodovine srbskih državic in držav, ki so imele različna središča od Jadranskega morja do Donave, ampak .zgodovino Srbov", ki so bili vedno v različnih dotikih z bizantijsko državo, Bolgarijo, Bosno, Hrvaško in Dalmacijo, Dubrovnikom, Ogrsko, Beneško republiko, z Rumuni in Albanci. Na Jirečkovi široki podlagi imamo torej vedno pred seboj veliki kos južnoslovanske in balkanske zgodovine sploh. V ospredju pa seveda stoji „der altserbisehe Staat mit seiner politisehen Gesellschaft und seinen wirtschaftlichon Verhiiltnissen (X)". Bolj nego se je godilo dosedaj jc Jirečck pazil tudi na notranje razmere, vendar tukaj podaje samo rezultate svojih študij o državi in družbi v srednoveški Srbiji, ki bodo izšle skoro v Denkschriften dunajske akademije znanosti. Svoje delo je Jirečck sam najbolje ocenil z besedami (X): „Als meine Hauptaufgabe betrachtetc ich cine quellcnmaliige beglau-bigtc, zusammenhangcnde, niichternc Darlcgung der wichtigsten Ercignisse in diesen Gebietcn". Gradiva za zgodovino Srbov je mnogo več nego za zgodovino Bolgarov, ali ohranjeno je samo v odlomkih in neenako. Manjkajo tudi zbirke virov, kakor Codex diplomaticus, regeste, Fontes rerum serbicarum, še celo „Quellenkunde oder cine historisehe Bibliographic". Tem bolj moramo torej biti hvaležni pisatelju, ki je zbral na različnih mestih raztresene vire in jih zmeraj našteva kot potrdila. Dogodki govore pri njem sami za se, ali njih res „trezno" opisovanje se vendar čita prijetno in bo seveda mnogo več koristilo nego nekdanja romantična navdušenost, ki se je opirala posebno na narodne pesmi. Za arhimandritom Ilarionom Ruvarcem je sicer nastopilo že več izvrstnih zastopnikov kritične zgodovine med Srbi, ali sinteza in vrhunec tega dobrodelnega kriticizma jc Jirečkova „Ge-schichte der Serben". Ne čudimo se torej, daje takoj izšla tudi v srbskem prevodu Jovana Radoniča, pravega Jirečekovega učenca na belgradski univerzi. V podrobnosti takega zgodovinskega dela se seveda nc morem spuščati, ker o teh morejo soditi le historiki. Omenjam samo nekatere nam bližje trditve, ki so preporne. Tako sodi K. Jireček, da so akti znamenitih splitskih sinod 1. 924 in 926 - 927 nepristni (201). Konec sa-mostalne hrvatske države predstavlja tak, da je ogrski kralj Ladislav I. nje večji del zasedel, Primorje pa tudi „zavojeval" (eroberte) kralj Kolo-man, mesta Zader, Trogir in Split pa je pač Bizantija dobrovoljno opustila, Ogrska pa jih z velikimi privilegiji pridobila (str. 229—230, tukaj še ne omenja med viri N. Tomašicevih Temelji hrvatskoga državnoga prava). Kako poučna jc Jirečkova Geschichte der Serben za razne znanstvenike , hočem pokazati le kot tilolog z nekaterimi primeri. Za južne Slovane osodepolno delitev rimske države v zahodno in vzhodno „mittcn durch Illyricum vom Golf von Cattaro nach Bclgrad" ocenjuje z ozirom na Srbe takole (48): Die Nachwirkungen dieser Grenzlinie reichcn bis in unsere Zeit. Das mittclalterlichc und moderne Serbien blicb immer an der Grenzscheide zwischen Ost und West, zwischcn der griechischcn und lateinisehen Kirche und zwischcn der lateinisehen und griechischcn Schrift mit ihren Ableitungen. In koliko dokazov sc nahaja dalje za to trditev na raznih mestih! Krasna je opazka, da ima vsak narod neko karakteristično krajevno terminologijo; v slovanzkih jezikih jc „auft'allend der Rcichtum an Bczeichnungcn fiir tiicsscnde und stehende Gcwiisser, fiir Quellen und Brunncn, Seen nnd Tiimpel, SUmpfe und Moore, fiir WUlder, Gebiischc und Haine. Dagegcn sind die gemeinsamen slavisehen Ausdriickc fiir Gcbirgsformcn selten und die lokale Termlnologie in den Karpathen, den Ostalpcn, im Karstgebirgc an der Adria und im Balkan sehr ver-schicden. Alles vveist auf einc Urheimat in cincm waldigcn, wasserrcichen, ebenen Lande, keineswegs auf waldlose Steppen oder auf Tiiler und Ab-hiinge eines Gebirgcs. Die rcinste und altertilmlichste slawischc Orts-namenklatur besteht in Polen und in Wcstrussland: im Stromgcbiet der oberen Weichsel, des oberen Dnjestr und Bug und im westlichen Tcil des Dnjcprgebietes. In diesem Gebict sind die iiltcstcn Wohnsitze der Slaven zu suehen; dorthin vcrlcgcn sic die sparlichen Nachrichtcn des Altertums und die klaren Berichtc des friiheren Mittelalters" (64). Tako se danes navadno sodi, ali novi in zanimivi bi bili Jirečkovi dokazi iz krajevnega imenoslovja, upajmo, da jih dobimo še od njega samega (za rastlinstvo bi se lahko skliceval šc na poljskega botanika Rostafinskega v Bulletin de 1' Acad, des sc. de Cracovie cl. dc phil. 1908). Enako karakteristično sc mu zdi za nekdanje živalstvo naših krajev, da se nahaja večina krajevnih imen, ki spominjajo na tura, v Po-savju na Kranjskem, Hrvaškem in v Bosni (144). Sploh ponuja Jirečck mnogo pravilnih razlag imen v južnoslovanskih deželah, za druge pa prinaša etimologom lepega prediva. Za sliko življenja starih južnih Slovanov in Srbov posebe rabi poleg pisanih virov tudi narodopisno gradivo o zadrugi, plemenu in bratstvu, o „krsnem imenu" ali „slavi", po-bratimstvu in kumstvu ter kaže, da lahko današnja črnogorska plemena zasledujemo do 14. stoletja, eno cclo do 13., pri Albancih pa tudi do 14. Mimogrede hočem samo omeniti, da je veča bila znana tudi Slovencem (gl. naš Časopis 1.1907, str. 214) in tudi Hrvatom in Srbom bolj (pr. moj članek v ,,Zborniku u slavu V. Jagiča", 708) nego bi sc moglo po Ji-rečkovih podatkih (130) misliti. Pri vprašanju o zadrugi drži se Jirečck nazorov, ki jih je razvil A. Dopsch, kar bo naletelo na odpor pri gospodarskih historikih kakor je J. Peisker, vendar Jirečkovi zgodovinski podatki bodo na vsak način dobro došli vsakemu historiku, pravniku in narodopiscu. Mene jc posebno zanimal dokaz, da zadruga ni vezana na posestvo, kajti na zemlji dubrovniške republike se jc najbolje ohranila pri kmetih, ki so samo koloni dubrovniških plcmičcv in meščanov. Mnogo gradiva se nahaja pri Jirečku tudi za pravilno tolmačenje srbsko-hrvaških narodnih pesmi. Tako je bil eden njihovih junakov Momčilo der be-riihmtestc Rauberhauptmann (389) in seveda on ni edini primer v takratnih in poznejših časih. Najlepši primer, kako narodno pesem, pripovedka in legenda izvračajo zgodovinsko resnico, nahajamo pa v podatkih o poslednjem srbskem carju Urošu (440 - 441). Zanimivo jc Jirečkovo mnenje o domovini starega cerkvcnoslovenskega jezika. V bizantijskih pokrajinah, kjer so si bili Grki in Slovani sosedi, nahajamo škofije pod metropolitoma v Solunu in Larisi, v katerih je bila liturgija grška, ali ljudstvo so domači duhovniki in menihi učili v slovanskem jeziku in so torej morali za verske pojme najti tudi primerne besede. Tako se je pripravljalo delo solunskih bratov in njih bržkone večinoma v Makedoniji rojenih sodelavcev (174 do 175). Jirečck išče torej domovino njih jezika v omenjenih škofijah na bizantijskih tleh med Rodopi in Pindom (176), torej v južni Makedoniji, kar je trdil V. Oblak z jezikovnimi dokazi, pri tem pa mislil naravnosti okolico solunsko. Sploh sc nahaja pri Jirečku več zanimivih podatkov za cerkveno zgodovino, saj jc znano, da so papeži večkrat skušali pridobiti Srbe, ali ne vselej s potrebnim znanjem razmer in o pravem času. Taki n. pr. nikakor niso izrabili časa, v katerem je bila srbska cerkev in država od carigradskcga patriarha prokleta (1346—1371), kar sc cclo K. Jirečku, ki tako redko izraža svoje mišljenje, zdi „merk-wiirdig" (370). Jirečkova „Gcsehichtc der Scrbcn" je namenjena v prvi vrsti „fur abcndlilndische Lescr" (IX), za katere jc napisal podobno delo J. Ch. Engel (Gcschichtc von Senvicn und Bosnicn. Halle 1801) pred več nego sto leti, in bo tam brez dvoma imela velik uspeh, kajti bila je že res potrebna. Časopis VIII. . 7 Kaj pa pomeni za Slovane, posebe za Srbe, ni treba več naglašati. Omenil bi še le, da je Englovo zgodovino dubrovniški kanonik Stoja-novič prestavil in izdal še nedavno, dasi je med tem časom že izšla srbska zgodovina Rusa Majkova in šolska knjiga belgradskih profesorjev Lj. Kovačeviča in Lj. Jovanoviča. V novejšem času je izdal Dr. Stanoje Stanojevič „Istorijo srpskoga naroda" (2. izv. Belgrad 1910"), ki se pa ozira samo na politično zgodovino in nima dokazal v opombah. M. Murko. Die landesfflrstlichen Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter im Auftrage der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien unter Mitwirkung von Dr. Alfred Mell herausgegeben von Alfons D o p s c h. Wien-Leipzig Wilh. Braumtiller 1910. Str. CLXX, 708. C. K. 42. L. 1904. je Alf. Dopsch v obsežnem zvezku obdelal in izdal dežel-noknežje gornje- in nižjeavstrijske urbarje; pri trudapolnem delu mu jc pomagal takrat naš rojak, prezgodaj umrli dr. Vladimir Leveč. Za našo, posebno spodnještajersko zgodovino jc zelo velike važnosti drugi zvezek. V obširnem uvodu podaja izdajatelj posledke svojega raziskovanja, potem pa besedilo urbarjev. V poštev pridejo deželnoknežji urbarji iz dobe Baben-beržanov, iz dobe Otokarja II. Češkega in iz dobe Habsburžanov iz 13.. 14. in 15. stoletja. Pisatelj najprej preiskuje rokopise teh urbarijev, rokopis št. 543. c. kr. dv. knjižn. na Dunaju (II), rokopis št. 1306 dež. arh. v Gradcu (I) in št. 1160 istega arhiva (G), rokopis runskega samostana (R) pa rokopise (A—D) deželnega arhiva v Gradcu o oddaji krme na deželnoknežji maršalski urad (Marchfuttcrurbare). Glede časa, kdaj so nastali ti urbarji, odstopa Dopsch od dosedanjega naziranja, ki jih je pripisovalo dobi Otokarja Češkega (1265—1267). Razločevati jc tri dele. Prvi in tretji del pripadata dobi Otokarjevi, drugi je pa starejši. Iz raznih in-dicij sklepa pisatelj, da je glavni del štajerskega deželnoknežjega urbarja nastal med 11.1220—1230, a posamezni deli segajo šc dalje nazaj, v dobo Leopolda V. h koncu 12. stoletja. Tretji del, ki obsega popis, koliko ovsa je moralo dajati maršalskemu uradu v Gradcu 14 žup okoli Gradca, je nastal med 11. 1262—1269. Postanek habsburških urbarjev stavi pisatelj med 11. 1287—1290, dostavke pa 1297—1315. Po vsebini so štajerski deželnoknežji urbarji obilnejši kakor avstrijski in siccr sc podrobnosti dotikajo bolj habsburški urbarji, dočim so otokarski sumarični. Deželnoknežji urbarski uradi imajo natančno določeno okrožje in siccr precej obsežno, ki se v starejših časih vjema z okrožjem deželske sod-nije. V 13. stol. se deželske sodnije množijo, deželnoknežja posestva pa dajejo v najem in se zastavljajo. Posestva so deloma državni fevdi ali cerkveni in samostanski, deloma pa podedovana po izumrlih rodovinah, zlasti Eppcnstcinov, Spanheimov, Formbach-PUttcnov. Z ozirom na kolonizacijo sc v urbarjih jasno ločita dve skupini, ki sta odvisni od krajevne lege ; v goratih krajih prevladujejo posamezni dvorci in zasclja, v odprtih dolinah pa vasi, ki pa so dokaj manjše od avstrijskih. Gospodarskoposcstvcna enota je kmetija, ki se v baben-berških urbarjih imenuje mansus, v otokarskih predium, v habsburških huba. Poleg celih kmetij se omenjajo domci (Hofstiitt, aree) a v majhnem številu in le pri večjih naselbinah, v trgih. Domec obsega po priliki >/4 kmetije. V gornještajerskih okrajih prevladujejo zaselja, od spodnješta-jerskih imata arveški in ivniški urad mnogo raztepcnih selišč. V teh okrajih nahajamo tudi veliko več majhnih posestvenih delcev, kakor v okrajih z zaokroženimi vasmi. Pisatelj po pravici sodi, da to niso morda delci starih razkosanih kmetij, ampak novo obdelana in pridobljena posestva. Tukaj srečavamo tudi po več obrestnikov na istem posestvu, kar ima svoj vzrok najbrž v tem, da je za krčenje in nadelovanje sveta bilo treba več ljudi. V teh okrajih nahajamo dalje veliko več novin (novalia) kakor v okrajih s kompaktnimi vasmi. Po planinah je tudi veliko živinorejskih selišč, t. zv. „švajge". Mnoga osebna imena, po katerih sc imenujejo vasi ter več ali manj enakomerna razdelitev, spričujejo, da so vasi relativno poznejše tvorbe kakor osamljena zaselja, seveda le relativno, ker mnoga zaselja so nastala tudi pozno vsled krčenja in požiganja. Uprava urbarskih okrožij je bila v starih časih dokaj priprosta. Na čelu posameznim uradom stoje uradniki (officiales) z gospodarsko in sodno oblastjo. Njim so podrejeni po posameznih vaseh nižji uradniki, ki se imenujejo: iudex, supanus, dorfmayster. Po Dopschu pomenjajo vsa ta imena isto službo; to so vaški predstojniki in zaupniki graščinske gosposke. Za nagrado za svojo službo imajo po dve kmetiji. Dopsch tudi tukaj — na podlagi urbarjev — odklanja Peiskerjevo podmeno, da so župani tvorili poseben sloj prebivalstva, plemiškopastirski, kateremu so bili podložni kmetovalci. Deželnoknežji vinski dohodki so osredotočeni zlasti krog Maribora. — Zanimivi so posledki, ki jih je pisatelj zbral iz urbarjev glede prebivalstva. Deželnoknežja posestva so v rokah a) nižjega viteštva, mini-sterijalcev in vojakov, b) strelcev, ki so čisto nekaj posebnega in so razsejani zlasti okoli Radgone (proti Madžarom), c) meščanov, raznih obrtnikov po mestih in trgih, ti dajejo davščino zlasti od vinogradov, d) kmetov. Nasproti občnemu mnenju, da so kmetje redno bili dedni posestniki kmetij, povdarja pisatelj, da je tudi prosta podelitev bila zelo razširjena. Glede narodnosti opozarja le splošno, da sc iz nemških krajevnih imen ne sme sklepati, da jc tudi prebivalstvo bilo nemško, in nasprotno iz slovenskih imen ne, da je prebivalstvo bilo slovensko. Vsekako je še v 13. stol. bil slovenski živelj močno razširjen po gornjem in srednjem delu štajerske dežele. Pisatelj zavrača tudi tukaj Levčevo (oz. Peiskerjevo) podmeno, da so se Slovenci najprej naselili ob pobočjih gorovja, šele pozneje po nižavah in ravninah. Ravno nasprotno kažejo urbarji in krajevna imena, pri katerih se pisatelj sklicuje med drugim tudi na izvrstne članke g. dr. K. Štreklja v našem „Časopisu". Glede števila prebivalstva 7o misli, da so nekateri kraji bili takrat bolj obljudeni kakor dandanašnji. Mogoče, da so posamezne vasi bile takrat večje kakor dandanes, sicer pa to ni verjetno z ozirom na neprestane boje in pomore tistih časov. Od madžarskih napadov so najbolj trpeli kraji v odprtih dolinah in ravninah, tod je tudi izginilo največ starih selišč, o katerih danes ni več sledu. Od raznih vrst davščin so v deželnoknežjih urbarjih zaznamovane naslednje: na prvem mestu stoje zemljiške davščine (census, Grundzins). Merijo se po kmetijah in so različne visokosti v raznih okrožjih pa tudi v raznih krajih istega okrožja. Ozirajo se namreč na velikost posestva in deloma tudi na kakovost. V primeri z Avstrijo je na Štajerskem zemljiški davek precej nižji in se plačuje še pretežno v prirodninah, plačevanje v denarju je le izjema. Opaža se pa v urbarjih počasni prehod od naturalnega do denarnega gospodarstva. Poleg glavnih zemljiških davščin so razne male davščine (minuta servitia, Kleindienste) v naturalijah, največ pa v denarju, med temi zlasti sodni in biriški davek pa vojdske davščine, katerih je pa zelo malo v teh urbarjih. Poleg teh je še desetina in obrtne davščine, pa krma. Javni (državni), redni davki so le izjemoma zaznamovani, ker urbarji sploh niso imeli namena, ozirati se na te davke. Za gospodarsko zgodovino podajejo urbarji zanimivo sliko o raznih pridelkih in živinoreji. Najbolj razširjen je bil oves pa tudi pšenica, rži je bilo manj, v radgonskem in laškem okrožju celo manjka. Zelo redek je ječmen, tudi proso se redko omenja. Od zelenjadi se omenjata največkrat bob in mak. Lan se je na veliko gojil; manjka v gornještajerskih okrožjih in za čudo tudi v radgonskem okrožju, kjer je siccr do najnovejših časov bila lanoreja dobro razvita. Konoplja se sploh ne omenja. Zelo razširjeno je bilo vinarstvo in siccr je uspevala vinska trta celo po gornještajerskih krajih, kjer žc zdavna o trti ni duha, ne sluha. Kakor kažejo razna znamenja in klimatični odnošaji, utegnejo sčasoma izgubiti tudi spodnještajerski griči svoj najlepši kras. Če smemo soditi po urbarjih, je bilo vrtnarstvo na Štajerskem slabo razvito. Travniki se komaj omenjajo, pašniki pa sploh ne, in vendar je živinoreja bila dobro razvita, zlasti po gornještajerskih krajih, pred vsem govedoreja, kakor je sklepati iz množine sira, ki seje pobiral. Tudi ovčereja je bila jako razširjena po Gornjem in Spod. Štajerskem, istotako svinjereja. Tudi reja perutnine je zelo razvita, zlasti kuretine in gosi. Enako predpostavljajo urbarji čebclorejo na visoki stopinji. V g 6. str. CXXXIII—CXLVII podaje celotno .sliko o merah, denarjih in cenah deželnoknežjih urbarjev. Mere so zelo različne po raznih krajih; pri denarjih jc zlasti važno, kaj je umeti pod marko. Nasproti Lorenzu, Kedlichu i. dr. pritrjuje pisatelj Luschinu, da jc pod marko v teh urbarjih umeti navadna plačilna marka v penezih (pfenigih) (marca denariorum po 100 pf.) in ne srebrna marka (marca argenti), ki jc štela 400 pf. Vsled tega jc tudi cena raznim pridelkom precej drugačna, kakor po onem računu. Dohodke iz deželnoknežjih posestev in regalij računi pisatelj (§ 7) na 6222 mark srebra, komaj nekaj čez '/j avstrijskih dohodkov (str. CLXIII). V suhih urbarskih podatkih odsevajo tudi časovne politične razmere. Iz teh urbarjev se šele zve, da so štajerski deželni vladarji imeli posestva tudi na Koroškem in le po teh urbarjih se da približno dognati obseg njih posestva na Kranjskem. V časovnih političnih razmerah je iskati razlog, da je v starejšem babenberškem urbarju radgonsko okrožje cclo izpuščeno. Bilo je najbrž še pod madžarsko oblastjo, kakor ormoški okraj, dasi se že 1. 1182. omenja tukaj deželno-knežji urad. Za našo zgodovino so ti urbarji bogata zakladnica, tako v obče-kulturnem in gospodarskem oziru, kakor tudi za krajevno zgodovino, zlasti za starost in razvoj posameznih naselbin. Mnoga krajevna imena se sedaj ne dajo več določiti, marsikatero selišče je izginilo iz površja zemlje, a ravno tu imamo še veliko plodonosnega dela. Imena v starih listinah in urbarjih so izopačena, a dajo se razpoznati, če poznamo dobro narečje in kako ljudstvo izgovarja dotično ime. Včasi je resnica tako blizu, da bi jo kar otipali, pa je ne vidimo. Mnoge vasi so izginile, a njih imena še žive naprej kot imena parcel, tu in tam so se pa imena tudi celo spremenila. Ni še 100 let, kar so bile napravljene katastralne mape, a mnoga imena, ki so še v mapi zaznamovana, niso več v rabi, k večjemu se jih spominjajo še starejši ljudje. Ker bo pač le malo naših čitateljev dobilo Dopschevo knjigo v roke, navedemo tukaj ona imena, ki jih pisatelj označuje kot dvomljiva, ali sploh neznana, ali pa so dotična selišča izginila. Omejimo se le na starejše urbarje za mariborsko, radgonsko in laško okrožje, deloma bi prišel v poštev tudi Ivnik in Arvež. Če kdo ugane to in ono ime, naj se oglasi, storil bo veliko uslugo naši zgodovinski vedi. I. Iz babenberških urbarjev (ok. 1220—1230). Mariborsko okrožje (str. 15—25). 1. In Goldarn — In minori Goldarn, 2 kraja na Dr. polju. Več ali manj bo imel Leveč prav, da jc to Zlatoličje (Golldorf), Goldarn minor pa utegne biti Stara ves. 2. Maior in Minor Prepuhcl bo pač Prcpola na Dr. p. 3. Welygoj smatra Dopsch s Zahnom za nedoločeno ali mogoče za osebno ime. Nam se zdi, da je ta Welygoj istoveten z „lJedoai" in „Wo-dovai" v listini Leopolda VI. iz 1. 1195, s katero potrjuje žičkemu samostanu desetino1 (elemosinam dccimarum), katero mu jc bil podaril že njegov oče Leopold V. (kot štajerski vojvoda Leopold 11. od 1. U92. do 119-1.) in v listini oglejskega patriarha Bertolda, izdani v Rečici 12. julija 1247, s katero (med drugim) podari desetino v „Wodowci" žičkemu samostanu Iz iste listine jc razvidno, da je ta kraj bil prvotno last oglej- 1 Zahn, Urkundenb. II, 32-33. — 1 Zahn, III, 66-67. skih patriarhov, ki so ga prepustili v fevd štajerskim vojvodom. Ko so Babenberžani 1. 1246. izumrli, so njim podeljeni fevdi postali prosti in tako je patriarh sam desetino v Wodowei podaril žičkemu samostanu. „Welygoj" se v Otokarjevem urbarju imenuje Stensendorf ali Staenfen-dorf; če bi „\Vodowai" ne bil istoveten z „Welygoj", je nerazumljivo, zakaj bi bil v babenberškem urbarju ta kraj izpuščen, ko je vendar žički samostan pobiral le desetino ne pa ,,census". Vodogaj so pa današnje Skoke1, današnja občina Dobravci je bila združena ž njimi. Obseg Veli-goja se vjema z obsegom Stensendorfa. 4. Naslednji trije kraji so v urbarju zaznamovani le z osebnimi imeni: Aput Andream supanum..., item aput Lambertum ..., item aput Lu-bumer ... Tu nam je misliti na vasi, ki se z Vodogajem vred omenjajo v omenjenih listinah, namreč Rogoznica (Rogotte, Rogcis, Andrestorf»), „aput Lambertum" se po obsegu vjema z vasjo Stoytsendorf ali Superior Hart s 25 kmetijami, od katerih sta 2 pripadali županu. Ta Stoytsendorf je iskati pri dan. Sv. Miklavžu na Dr. p. Listina iz 1. 1246. še omenja dvojno Račje (Ratscha et Ratscha), babenberški urbar pa „aput Lubumer 10 mansi" in „aput Eigen 10 mansi". Lubumer je seveda osebno ime in Dopsch se sploh ne dotika vprašanja, kje bi to selo bilo, za ime Eigen pa pravi, da je izginilo, a nagiblje se k mnenju Zahnovemu, da jc ta Eigen današnji Sv. Miklavš, dočim ga Leveč išče južno od Prepole. Ker pa patriarhova listina izrecno pravi, da so oboje Račje imeli Babenberžani, ni umeti, zakaj bi bilo to v urbarju izpuščeno. Po našem mnenju je torej eno Račje „aput Lubumer", drugo pa „Eigen"; v otokarskem urbarju je pa že dvojni Eigen. Obseg je sicer različen; po babenberškem urbarju imata obe seli po 10 kmetij, po otokarskem ima „manjši" Eigen 9 kmetij, „ večji" pa 2! Že iz tega je razvidno, da to ni naravno razmerje, ampak so bile kmetije ali opustošenc ali pa v tujih rokah. In res beremo v listini iz 1. 1249, da je Mariboržanka Studa prodala studeniškemu samostanu štiri kmetije v Eigenu3. Seveda moramo pri tem predpostaviti, da je isti kraj imel dve imeni: Ratscha in Eigen, kar ni nič novega, zlasti če je v istem kraju imelo več gospodarjev svoje podložnike. Saj jc gotovo tudi selo „aput Lubumer" imelo še drugačno ime, ki ga urbar nc navaja. Le na ta način spravimo v sklad listine in ubar. 5. Seveda potem Chressendorf, ki ga urbar omenja pod št. 10., nc more biti Kranichsfeld — Račje, kakor misli Zahn, ampak je iskati kje drugod. 6. Za Qualossen pravi Dopsch kratko, da je to pokrajina (Gegend) jugovzhodno od Ptuja t. j. Haloze. Vendar ni verjetno, da bi urbar kar ' Gl. Časopis 1905, str. 161—165. 3 Leveč, Pettauer—Studicn III., 171—188. 3 Zahn, Urkundcnbueh III, 121 ima Ayten, kar je krivo. Prim. Leveč, n. d. III. 172, op. 2. Mimogrede bodi omenjeno, da Račje nima z rakom nič opraviti, ampak je izvajati iz osebnega imena Rad-b, kar je sinonimno z Ljub (Lubumer). tako splošno povedal, da je v Halozah 6 kmetij, ampak to je morala biti neka določena vas. 7. Humelstorf — nekje blizu Ptuja. 8. Aput Chuln — nekje južno od Maribora. 9. Glibatsdorf, po Zahnu južno od Maribora. 10. Petsche Grebzzenowe. 11. Batzslav 12. aput Draxen 13. Ztanossen. 14. Lamnich (dvakrat). 15. Bratyssen. Breznica pri Poljčanah? 16. Ragdassen, nekje pri Poljčanah? 17. Radon, pri Poljčanah? 18. Uragozla, Draganja? 19. Aput Abram. Osebno ime? 20. Terdazla. 21. Gereute. Levo od Drave: Pod št. 54. v op. 7 istoveti pisatelj „Borestorf" s (Spodnjo) Kun-goto pri Leitersbergu, potem se pa sklicuje na Levca (Pettauer Studien III, 183, 193), ki ima v mislih Sv. Kungoto (podružna cerkev) blizu Niverc na Dr. polju. Nemogoče je, da bi urbar od krajev levo od Drave: Ne-bowe, Vulkun, Liutolstorf, Mettowe, med katerimi se imenuje Borestorf, naenkrat preskočil v bližino Ptuja, ampak Borestorf jc res iskati nekje severovzhodno od Maribora. To je razvidno že iz tega, ker se ta vas našteva med tistimi, ki so dajale deželnemu vladarju gornino, pri Kun-goti na Dr. p. pa ni vinogradov, ampak ravno polje. 1. Laezniz; Dopsch pravi, da iz jezikovnih razlogov to ne more biti Lasach (po karti Lassach); slovenski se imenuje ta vas Ložane blizu Sv. Marjete ob Pesnici, Laze se imenujejo tudi travniki ob okrajni ccsti, kjer se od okrajne ccstc odcepi cesta proti Jarenini. Na Laznico nad Lembahom tukaj nikakor ni misliti in jc sploh nerazumljivo, kako pride Dopsch (str. 21, op. 2) do trditve, da po razporedbi najbolj sodi Laznica, ko pa se sploh in »officio Liutoldi" naštevajo kraji levo od Drave, v Slov. goricah. 2. Pirch, nekje blizu Gasteraja v Slov. gor. 3. Golzen — istotam. 4. Slangc, nekje blizu Sv. Lenarta v Slov. gor. II. Is O tok a rje v eg a urbarja jc razvidno, da je nemški viteški red nekje okoli 1. 1260—1279. imel grad ptujski, sodnijo in mitnino z desetinami in drugimi pripadki, toda Dopsch sega predaleč, ko hoče to podkrepiti s tem, da so že 1. 1247. križniki dobili posestva pri Ptuju in se za to sklicuje na listino z dne 28. okt. 1. 1247.. s katero Friderik Ptujski potrjuje darilo svojega gradnika Hermana, ki jim jc bil podelil Hermance. S tem ni dokazano za Ptuj sam nič, zakaj Hermanci so vendar daleč doli blizu ogrske meje. Da so pa ptujski gospodje obdarovali križnike, imamo še starejše priče, saj so že v začetku 13. veka dobili svet pri Veliki nedelji. Po našem mnenju je prej imenovana listina kažipot, kako naj umevamo otokarski urbar, da so križniki v Ptuju varovali grad ter imeli sodnijo itd. To ni glavni grad, sedež ptujskih gospodov, ampak ,castrum minus", ki ga je 1. 1247. imel dobrotnik križnikov Herman, morda so za njim dobili za nekaj časa „pro custodia castri" rečene dohodke. V radgonskem okro&ju so nejasna naslednja imena, oziroma so dotični kraji izginili: 1. Lubetensdorf, nekje blizu Ljutomera. 2. Gorzleinsdorf, Dopsch misli na vas Slovensko gorco pri Radgoni ali pa na Gorico pri lJučcčovcih. Slednje je mogoče, ker je tukaj Alura lazdjala več vasi. 3. Polehendorf, I). misli na Polički vrh. 4. Zdrulkendorf. 5. Zwetoynsdorf, D. sluti, da jc ohranjeno to ime v parcelnem imenu Svctonja pri Stanctincih. 6. Molendorf; Zahn misli, da jc to Malna v Slov. gor., kar je cclo neverjetno, Dopsch domneva, da so to morda Smolinci jugovzhodno od Sta-nctinec blizu Sv. Antona. Zveza med Smolinci in Molendorf jc mogoča. Smolinci nimajo s smolo nič opraviti, ampak S je enostaven predlog, Molinci ali Malinci pa so Molendorf. Dolgi a izgovarjajo panonski Slovenci kot o, torej na vprašanje: odkod? sc odgovorja: s Molinec, tako jc Nemec dobil svoj Smolinzen, od njega pa zopet Slovenci Smolincc. Ta Mollcndorf sc našteva med deželnoknežjimi fevdi1 leta 1443, 1493, 1528, ter je izrccno dostavljeno, da jc v župniji Sv. Benedikta v Slov. gor. Sedanja župnija Sv. Antona jc namreč spadala nekdaj pod Sv. Benedikta, lc nekaj smolinskih hiš spada pod Sv. Andraža, torej pod staro ptujsko ccrkvcno okrožje. Dopsch utemeljuje svojo domnevo s tem, da sc bolj vjema z lego in razvrstitvijo, po kateri se naštevajo kraji v urbarju. Neposredno pred Molcndorfom sc omenja Stancccndorf, za M. pa pride Chunegcstroge — Kralovci. Iz te razvrstitve sc ne da nič izvajati za Dopschcvo mnenje. Stanctinci so namreč dvojni: eni ob veliki cesti med Sv. Antonom in Sv. Andražem, drugi pa blizu Murščaka. Pred Stanctinci se imenuje Stein, danes Steinhof blizu Radgone, torej jc tukaj lahko umeti Stanetincc ob Murščaku. Potem Molendorf lahko iščemo v Melovju (po ondotnem izgovoru Mclč), kjer je še dandanes vse polno rodbinskih imen Mlinarič. Nemški sc ta vas imenuje Kollerdorf, kar je s slovenskim imenom toliko v zvezi kakor Stavešinci, nemški Pfefferdorf s poprom. 1 GI. BeitrUge 32, Starzcr, Die landesf. Lehen in St. 1421- 1546 Stv. ••/,„ '"/«• Tudi v Melovju sc omenjajo pozneje deželnoknežji podložniki 7. Noukendorf; Dopsch domneva, da je pisarska pomota, in bi imelo biti Kuttcndorf, Kunova. 8. Dursowe. Laško okrožje : 1. Zedcin; Dopsch misli, da je pisarska pomota mesto Ledein Ledina pri Sevnici. 2. Chreinen. 3. Pottschach; Orožen misli na Kadeče Ratschach,Dopsch na Potočin. 4. Bukowitz; morda pisarska pomota mesto Lukovca. 5. Prazen; morda Brezno pri Širju. 6. Char; Kurja vas? 7. Polz; Polje pri Loki? 8. Slagc; Slap? (Orožen.) 9. Hinderpergc? 10. Woderis Schopscndorf. 11. Zabel. 12. Puchel. 13. Leuncwitz. 14. Kot klasičen vzgled, kako so pisarji izopačili krajevna imena in Tcako potrebno jc, vpoštevati ljudski izgovor, navedemo lc en vzgled iz habsburškega urbarja in siccr iz laškega okrožja. Na str. 284. pod št. 37 je navedeno ime Vorrcch. Naš zgodovinar Orožen, domačin iz Laškega, si jc belil glavo s tem imenom in je mislil, da je to Vrh ali današnji Sv. Lenart (V, 208), njega sc jc oklenil Zahn, Dopsch pa je mislil, da bo uganko rešil z novo podmeno, češ, morebiti je to Tarovc, Tvorec. In vendar je stvar jasna: Vorrcch ni drugo, kakor nejasno izgovorjeno v Reki. Če tuje uho posluša izgovor ondotnega ljudstva, sliši pač: v'(o)Rek'. Polglasnik pri v sc jc gotovo nekdaj še bolj slišal kakor dandanes. In tako je pisar za pravo iz svojega stališča čisto pravilno zapisal: Vorrcck1. Reka je kraj v župniji Sv. Lenarta nad Laškim. Ako na priloženih zemljevidih pogledamo Srednje in Južno Štajersko, vidimo gosto nasejanc naselbine okoli Gradca, Vildona, Lipnicc Ivnika, Arveža, Radgone, Maribora, po Dravskem polju, okoli Slov. Bistrico in Laškega. Kajpada so zaznamovani lc tisti kraji, kjer so deželni knezi imeli svoja posestva in dohodke. A že iz tega dobimo prcccj jasen pregled o obljudcnosti naše dežele v 13.. oziroma žc v 12. veku. Sedaj šele vidimo, kak neprecenljiv zgodovinski zaklad sc nam je ohranil v deželnoknežjih urbarjih in cesarska akademija je storila domači zgodovini velikansko uslugo, da jo po spretnih rokah spravila v svet ta zaklad. Želeti jc le, da bi sc tudi pri nas takoj začelo podrobno krajevno raz-iskavanje na podlagi tega zvezka, kakor se je to storilo na Nižjem Avstrijskem na podlagi prvega. F- Kovačič- ' Mell-Thiel, Beitragc 36, št. 67. Die IJrbarc und urbar. Aufzeich-nungen des If. Kammcrgutes in Stciermark. ' Poročevalca je opozoril na to ondotni rojak g. dr. A. Stegcnšek. Društvena poročila. Poroča društveni zapisnikar. 5. odborova seja dne 8. novembra 1910. Navzoči: dr. Turner, profesor Kovačič, prof. Kaspret, dr.. Pipuš, prof. Majcen, mag. pharm. Pollak, dr. Verstovšek, prof.. Kožuh, dr. Pivko. Opravičil se je dr. Štrekelj. — Zapisnik 4. seje se odobri. Novi člani: Krajni šolski svet Rečica; učiteljsko društvo za ljutomerski okraj; Ivan Prekoršek, potovalni učitelj; J. Vrabl, vseučiliščnik. Tajnik poroča o Vrazovi slav-nosti, ki jo je priredilo Zgod. društvo dne 5. junija t. 1. s sodelovanjem slovenskih mariborskih društev v veliki dvorani Narodnega doma.1 — Na Vrazovi slavnosti v Cerovcu je zastopal društvo tajnik. Za knjigo „Trg Središče" je plačala sre-diška občina 1000 K, 1500 je še na dolgu. G. magi pharm. Pollak je poslal muzeju zopet lepo zbirko starin in še nadaljuje izkopavanja. Izkopavanje pri Slov. gradcu se je opustilo,, na Hajdini pa so na nekem zemljišču zopet dobili tujci dovoljenje za izkopavanja. Pri Sv. Petru v Savinjski dolini so se našli sledovi starodavnega (rimskega) poslopja. Knjige, ki jih je kupilo društvo iz ostaline Schwarzenfelda, so že došle. Društvu primanjkuje prostorov in omar za knjige. Kovač Šrol pri Mali Nedelji ima precej starin, toda odbor odkloni nakup vsled previsokega zneska, ki ga zahteva lastnik. G. dr. Sajovic je ponudil društvu zbirko polžev in školjk. Se sprejme z zahvalo. — Dr. Pipuš poroča, daje bilo ob Vrazovi slavnosti prejemkov 39440 K, izdatkov 395"91 K. Za leto 1911 bo potrebščin nad 5000 K, pokritja je pričakovati le 2000 K. Gmotno stanje društva torej nikakor ni ugodno, ker so letošnje publikacije bile zelo obsežne. Dr. Verstovšek poroča o sodbi članov, da ima „Časopis" premalo zgodovinskih in preveč jezikoslovnih razprav in priporoča, naj se po možnosti ozira odbor na to željo. — 1 Gl. Časopis 1910, str. 386-390. Sklene se, prirediti letošnji občni zbor v Ormožu 18. decembra. Tajnik naj predava o zgodovini ormoškega okraja, zapisnikar pa naj poda pregleden referat o društvenem delovanju. Prof.. Majcen poroča o lepi starinski omari, ki jo prepušča pek, posestnik pri Mariji Snežni Zgodovinskemu društvu, če mu društvo preskrbi drugo omaro. Predsednik dr. Turner se ponudi, da plača posestniku sam novo omaro. — Nato se seja zaključi. IX. redni občni zbor 18. dec. 1910 v Ormožu. Ob 4. uri popoldne otvori občni zbor g. dež. sod. svetnik dr. Presker. V navduševalnih besedah očrta pomen zgodovinskega društva za ormoški okraj, zahvali odboru, da si je izbral za letošnje zborovanje Ormož ter pozdravi v imenu Čitalnice občinstvo (nad 40 oseb) in zlasti prisrčno navzoče odbornike „Zgod. društva", dr. Turnerja, dr. Pipuša, tajnika prof. Kovačiča in dr. Pivka. Društveni tajnik predava nato o zgodovini Ormoža in ormoškega okraja v poldrugo uro trajajočem govoru. Po velikosti je sicer Ormož eno najmanjših mest štajerske dežele, a po svoji starosti se lahko meri s prvimi mesti. Razne starinske najdbe v okolici ormoški spričujejo, da so tukaj bile človeške naselbine že v novokameneni, hallstattski in latenski dobi. Po svoji legi je prostor gradu in mesta ormoškega kakor nalašč za utrdbo. V rimskem času je tod šla velika državna cesta Ptuj—Sabaria. Znano je, da je zlasti cesar Trajan (98—117) zgradil ceste med Carigradom in Julijskimi Alpami, torej verjetno tudi to cesto. Okoli ormoškega gradu so se našli denarji zlasti cesarja Maksimina Tračana (235—238). Brezdvomno je na mestu današnjega Ormoža bila v rimski dobi kaka postojanka. Da, ime Ormož sega v rimske in predrimske čase! Zanimivo je, kako so to ime poskušali razlagati. V „Novicah" 1. 1854., str. 271 piše neimenovan dopisnik, da „nekateri" izvajajo ime Ormož od „ori mož". Ko je namreč Friderik Ptujski 1. 1199. premagal Madžare, so mu slovenski prebivalci morali na novo orati in obdelovati opustošeno zemljo. Graščakovi priganjači so se drli nad kmeti: ori mož! Odtod ime Ormož ! Ta razlaga je našla odmev celo v Janischevem delu „Top. stat. Lexicon", češ, Ormož pomeni orača—Ackersmann. Ormož da je bil prvotno vas in se je potem razvil v mesto. To misel nahajamo že pri Kremplju. Prej imenovani dopisnik „Novic" navaja svoje verjetnejše mnenje, da je ime našega mesta prišlo iz Spodnje Ilirije, od koder so se ljudstva preselila v naše kraje in dala tukajšnji naselbini ime Ormož po nekem staroilirskem mestu v prvotni domovini. To mnenje utegne imeti toliko zgodovinske resnice, da so v prazgodovinski dobi res bivala tod ilirska plemena, ki so dala imena naselbinam kakor Ptuj, Ormož itd. Trstenjak — dosleden v svoji metodi — izvaja ime Ormož od perzijskega božanstva Ormosd, ki jc bil tudi solnčni bog starih Slovanov. Lapajne navaja kot Trstenjakovo razlago, da Ormož izhaja od nemške besede Armenhaus, ker so bili križniki tukaj ustanovili sirotiščnico, oziroma bolnišnico. V Ormožu se sicer omenja žc 1. 1443. hospital sv. Elizabete, a sirotiščnico je ustanovil šele Lukež Sekcij 1. 1573. za 6 mož in 6 žensk. A ker so njegovi nasledniki vse zapravili, je od Lukeževe ustanove ostalo lc to, da so siromaki dobivali na leto 216 gl. za hrano, obleko in kurjavo. Vsckako je tukajšnja naselbina starejša kakor kaka bolnišnica ali sirotiščnica — v neobljudenih krajih ne bo nihče stavil takega zavoda — torej jc tudi ime starejše. Vse te razlage so brez stvarne podlage. Ime Ormož je slovenskemu jeziku prilagojeno staro ime Hollermus. Prvič zasledimo „Holermoos" v listini, izdani v Ptuju dne 16. jun. 1. 1273., potem 1. 1293. in 1299., 1. 1315. Holrmues, 1. 1322. forum Holrmus, 1. 1331. Hollermucs in Hollermus, 1. 1338. Hol-lermiiz ; zadnjič srečamo to obliko I. 1430, potem izgine iz listin. V poznejših latinskih spisih (zlasti bivšega franč. samostana) se imenuje Ormusdinum. V izgovoru panonskih Slovencev se samoglasnik o v kon- čnici Ormož glasi nekako v sredi med o in u, enako druga imena s končnico us, ki so povzeta iz latinščine. Ime Hollermus je torej prastaro ime, katerega pomen in koreniko je ravno tako težko uganiti, kakor pri Ptuju, Celju itd. Glede nemškega imena Friedau pravi neki akt iz 18. stol., da se Fridaw imenuje zaradi miru, ki ga je neki Sekelj sklenil tukaj. Tudi to je nemogoče. Ime Fridaw se imenuje že 1. 1331. in 1362., Seklji pa so prišli v Ormož šele koncem 15. stol. Bolj verjetna je razlaga, da se imenuje tako vsled miru, ki je bil sklenjen, ko je Friderik Ptujski odgnal odtod Madžare; sploh je več ali manj gotovo, da je to ime v zvezi s Friderikom Ptujskim. Odgovarja popolnoma duhu tistega časa, ki je naselbinam poleg starega imena dajal nova nemška imena. Redna kolonizacija se je mogla razviti šele po 1. 1200., na to kažejo tudi krajevna imena sosednih vasi, ki spominjajo na osebna imena kolonizatorjev. Lapajne trdi, da so križniki 1. 1200. ustanovili Ormož, ki bi torej bil njihova last, toda to je zmota. Iz listin vemo le, da jim je Friderik I. Ptujski podaril nekaj sveta okoli Velike nedelje, potem še patronstvo nad velikonedeljsko cerkvijo, ki se je potem dosledno raztegnilo na novoustanovljene cerkve in župnije v Ormožu, v Središču in pri Sv. Miklavžu. Ptujski gospodje so marveč ormoški fevd izročili nekemu svojih vitezov, da čuva mejo proti Madžarom. Tako se je razvila prastara rodovina ormoških gospodov, od katerih poznamo dva še iz 13. stoletja: Friderik (v listini 1.1273) in (Vulflng 1.1293). Potem se še omenjajo druge rodovine kot lastniki ormoške graščine1. Zelo znamenito za Ormož je leto 1331., ko sta brata Herdek in Friderik (ptujska gospoda) podelila Ormožancem iste pravice kakor jih je imel Ptuj, torej se Ormož od tega leta lahko imenuje mesto, dasi se še v 15. stol. v neki listini imenuje forum2 (trg), ker se takrat še ni tako strogo ločevalo med mestom in trgom kakor dandanes. « GI. o tem knjigo Trg Središče str. 262 i. d. ' Zahn, Ortsnamen. Po 1.1363. zasledujemo Herbersteine kot lastnike Ormoža, a v 15. stol. ga imajo ptujski gospodje sami v posesti. Ko je 1. 1438. s Friderikom V. izumrlo moško koleno ptujskih gospodov, je Ormož dobila negova hči Barbara, ki se je omo-žila z Dujmom Frankopanom. Višji gospod nad Ptujem in Ormožem je pa bil solnograški nadškof. Ko se je nadškof Bernard pl. Rohr spri s cesarjem Friderikom, je vsa svoja posestva na Štajerskem izročil ogrskemu kralju Matjažu, ki je takoj poslal svojo vojsko na Štajersko. V teh prepirih so 1. 1487. avstrijske čete požgale Ormož in ujele Barbarinega sina, ki je na to 1. 1488. dne 30. novembra Ormož izročila kralju Matjažu, ta pa ga je naslednjega leta prepustil za 6000 gl. Jakobu Sekelju, katerega je bil postavil za glavarja nad Radgono in Ptujem. Po smrti kralja Matjaža (1. 1490.) je Sekelj prisegel zvestobo cesarju, ki mu je prepustil Ormož za 24000 gl. L. 1493. se je cesar pobotal s solnograškim nadškofom ter mu vrnil zaplenjena posestva, a pridržal si je Ptuj z Ormožem in Brežice. Šele 1. 1531. je prišel Ormož (s Ptujem) zopet pod nad-oblast solnograških nadškofov. Rodovina Sekeljev je odslej posedala Ormož do 1. 1603, potem od 1. 1604—1740 ogrska rodovina Pethe de Hetves, potem do 1. 1848. rodovine Caller, Konigsacker, Pauer.1 <* o V cerkvenem oziru je Ormož spadal pod velikonedeljske križnike; prvotna cerkev, najbrž sedanja stranska kapela je bila pozidana v 13. stoletju, a že 1. 1271. povečana po priliki dosedanje velikosti. Prvi, po krstnem imenu znani ormoški župnik Jernej se omenja 1. 1354. potem 1. 1420. križnik Janez2. L. 1493. je Jakob Sekcij dobil od papeža Aleksandra VI. dovoljenje, da v Ormožu ustanovi frančiškanski samostan, 1. 1495. je bil položen temelj ni kamen samostanu in cerkvi, katero jc posvetil in frančiškane vpeljal sekovski škof Krištof II. 1 Trg Središče str. 279—287, 331—3:14. 1 Slekovčev zapisek v arh. Zg. dr. 1. 1504. Ta samostan je bil 1. 1525. priklopljen bosanski pro-vinciji, kar pa, kakor se zdi, ni dobro vplivalo na redovno disciplino. L. 1672. namreč dne 16. maja piše sam cesar Leopold I. frančiškanskemu generalu v Rim, da trije frančiškani ormoškega samostana dajejo veliko pohujšanje, zato se naj ormoški in nazaretski samostan priklopita avstrijski provinciji. Že poprej 1. 1660. so hoteli ormoški samostan priklopiti ogrsko-hrvaški provinciji, a proti temu so ugovarjali Ormožanci, aočim so se Ljutomeržani potegovali za priklopitev k ogrski provinciji. Šele 1. 1784. je bil priklopljen k avstrijski provinciji, 2 leti pozneje, dne 5. aprila 1. 1786. je bil razpuščen, novincev pa že od 1. 1782. ni smel več sprejemati; torej je bila njegova osoda že takrat določena. L. 1798. dne 4. oktobra je bil prodan za 2000 gl. Stal je tam, kjer sedaj stoji hiša g. dr. Žižka. Krasno gotično cerkev so do tal podrli, 3 zvonovi so prišli v Prelog v Medjimurju, orgle v Maribor v sedanjo stolnico, slika sv. Krištofa, ki je bila na oltarju družbe treznosti, (ustanovljene za celo Štajersko 1. 1517. po baronu Žigi Dietrich-steinu), je prišla na Polenšak, dragocena gotična monštranca s poznejšimi dostavki se še sedaj hrani v frančiškanski cerkvi v Varaždinu, kamor so deloma prenesli tudi arhiv in knjižnico, drugo je prišlo v Gradec, mnogokaj pa sc razgubilo. Zanimivo je, da sta 1. 1527. dva ormoška frančiškana potovala v Jeruzalem, br. Gabriel je potem 1. 1531. precej natančno popisal to potovanje. Rokopis tega spisa se je našel v kraljevski knjižnici v Monakovem ter je bil nekdaj last samostana v Tegernsee1. Ko je bil ormoški samostan zatrt, so 1. 1788. ustanovili samostojno kuracijo na Holmu (Hum), kjer je 1. 1611. Ladislav Pcthe pozidal sedanjo cerkev. Prvi kurat je bil bivši frančiškan Jakob Puklavec, ki jc bil 1. 1793. prestavljen k Sv. Lenartu pri Ptuju, holmska kuracija pa opuščena. 1 Objavljen v Mittcilungcn d. h. V. f. St. zv. 44. str. 65—129. Šolo je dobil Ormož začetkom 16. stoletja. Ustanovili so jo frančiškani pred vsem za svoj naraščaj, pa so sprejemali tudi zunanje učence. Redovnik, ki je poučeval v šoli, se je zval „normalista". L. 1783. — menda zadnji — je bil .formalista" o. Tadej Zupančič. Početkom 18. stoletja so ustanovili tudi pri župnijski cerkvi trivialno šolo; prvi učitelj je po imenu znan šele iz 1. 1732., Ignacij Mayerberg. Ta šola je okoli 1. 1783. prenehala, ker so nemški križniki odpovedali učitelju stanovanje, a 1. 1787. so jo zopet odprli in 1. 1803. postavili novo šolsko poslopje1. a n V drugi polovici 16. stol. se je tudi v Ormožu vgnjezdil protestantizem, katerega sta z vsemi močmi podpirala brata Jakob in Mihael Sekelj, v sosednem Medjimurju pa Jurij Zrinjski. Ob času deželnoknežje vizitacije 1. 1528. so bili dne 4. julija v Radgoni zaslišani ormoški župnik Wernhart Peter, sodnik Urban in mesar Pavel, takrat še v Ormožu ni bilo sledu o novi veri. Ko jc pa 1. 1593. sekovski škof Martin Brenner vizitiral Veliko nedeljo, Ormož itd., je našel skrajno žalostne razmere. Tudi 1. 1607. še ni bilo nič boljše2. Ko sc jc I. 1613. Jurij Zrinjski povrnil v katoliško cerkev, Seklji pa gmotno in nravno propadli, je protestantizem nagloma izginil iz ormoške okolice. L. 1573. je tudi tod pretila huda vstaja, a je bil še pravočasno zadušen kmetski upor v Posavju, kar je potem pomirilo duhove tudi na levi strani Drave. # o o Izmed ostalih znamenitejših dogodkov, ki so drli čez starodavni Ormož, je omeniti turške vojne. Ravno v ormoškem okraju je turško kopito prvič stopilo na štajerska tla po nesrečni bitki pri Nikopolju dne 28. sept. 1. 1396. Od Središča do Ptuja so vse vpepelili. Potem je bil blizu 100 let mir pred 1 Gl. Slekovčev članek v Popotniku 1. is87. St. 2. « Gl. o tem oredavateljev članek v Trubarjevem zborniku M. SI. 1. 1908, str. 94—121 in v knjigi trg Središče str. 175 180. njimi, pridrvili so zopet v ormoško okolico 1. 1479., potem 1. 1483., ko so v naglici preleteli Dravsko polje do Ptuja ter pobrali vse, kar se je dalo. Tudi 1. 1493. so 15 dni razsajali po Dravskem polju in se zaganjali v Ptuj, ki ga pa niso mogli vzeti. Naposled jc pogumni ormoški graščak Jakob Sekelj zbral 5000 konjenikov ter spodil drhal iz Štajerskega. — Ko so se 1. 1532. vračali Turki od ponesrečenega obsedanja Kiseka, so grozno plenili in požigali po Murskem polju, po Slov. in Ljutomerskih goricah ter razdejali tudi Ormož. L. 1540. so potem Ormož utrdili in sicer v obsegu 4 milj. Vsi okoličani so morali iti na tlako. Pravih Turkov odslej ni bilo več v Ormož, ker so od 1. 1546. bili junaški Zrinjski gospodje Medjimurja, ki jih niso pustili čez svojo zemljo. Pač pa je 1. 1605. od Mure sem pri-hrula drhal turško-ogrskih roparjev; oropali so mesto, vlomili v cerkev, razbili tabernakelj, posvečene hostije požgali, cerkveno posodbo in opravo odnesli. Vso škodo je župnik Janez Dvorčič cenil na 500 gl. Grozen strah se je polastil naših krajev 1. 1683., ker se je mislilo, da se bo velika turška vojska obrnila proti Štajerski. Deželni vojni komisar med Muro in Dravo je bil Franc Ignacij Seyfrid pl. Ehrnfrid. Na njegov predlog se je 15. marca zaukazalo, naj sc primerno zasedeta Ormož in Središče. V svojem poročilu na cesarja z dne 29. maja pravi vlada, da je kot med Ljutomerom, Ormožem in ogrsko mejo sovražniku čisto odprt, kakih 20.—30.000 prebivalcev brez vsakega zavetja, sovražnik lahko v hipu spremeni v puščavo ta najlepši zaklad domovine (des Vatterlandts grofiter Schatz). Po vrhovih ob Dravi in Muri so bili pripravljeni kresovi, da se da znamenje, ako bi se bližal sovražnik. Dne 14. julija poroča Wolf Gašpar Kalhamer pl. Kaunaoh iz Ormoža natančno o turški nevarnosti in nezanesljivosti Ogrov v sosednem Medjimurju ter prosi za Ormož nujno pomoči. Vendar to leto ormoška okolica ni videla Turkov. Pač pa so 1. 1704. Kruci oplenili in zažgali mesto in grad. Časopis VIII. 8 Utrdbe ormoškega mesta so se še ohranile do 19. stoletja. Mesto je bilo obdano z zidom; v 15. stol. se omenjajo večkrat zgornja in spodnja mestna vrata, pa Platzertor proti Hardeku. Še v 1. polovici 19. stoletja se je nad vzhodnimi mestnimi vrati videl grb : solnce in mesec obsevata stražni stolp, in pa napis : Dicse alte Stadt ist in Gotteshand — Friedau ist sie genannt. Von vorigen Zeiten \vohl bekannt. Kamen z napisom vred so vandalsko razbili. Razna kužna znamenja v okolici ormoški še spominjajo na žalostne čase, ko je kuga razsajala po naši domovini. Tudi kameniti križ pri grajski pristavi spominja na kugo. Zlasti je hudo razsajala 1. 1680., 1681., 1683. Ob cestah, po gozdovih in pašnikih so kupoma ležali mrliči. Nekatere hiše so celo izumrle. V bližnjem Litmerku je bojda ostal en sam človek. « i» # Za časa francoskih vojen je bilo v Ormožu zelo živahno. Ormoška gosposka je morala skrbeti za predprege, sem so se dovažale naturalije, tu so se zbirali novinci, in 1. 1808. urili brambovci. Ravno iz Ormoža je 1. 1809. dne 29. julija poročal nadvojvoda Ivan, zakaj in kako so morali 23. julija prepustiti Gradec Francozom. Ob 1. uri popoldne imenovanega dne je cesarska posadka zapustila Gradec, 24. je prišla v Arnož, 26. v Maribor, 27. v Ptuj, kjer je ostala še 28., 29. je prišla v Ormož in 30. je imela odriniti v Čakovec, kjer bo čakala novega povelja. # " » Dolgo vrsto burnih dogodkov je zaključilo 1. 1848., ko je 8. nov. prestopilo štajersko mejo 4—5000 ogrskih konjenikov z 12 topovi pod poveljstvom polkovnika Perczela. Cesarske straže se jim niso mogle ustavljati in pridrli so v mesto. Ormožanci so bežali deloma v Ptuj, deloma k vinogradom, le kakih 30 bram- bovcev se je utaborilo v više stoječi šoli, katero so madžarski topovi hudo oškodovali. Na višavi „Hajndel" med Vel. Nedeljo in Ormožem jih je pričakal Nugent. Začelo se je hudo streljanje, bližnjo šumo ormoškega župnika so streli celo pokončali in je zato država pozneje dala neko odškodnino. Okoli 2. popoldne so se morali Madžari vrniti, ter so med potom ropali in kradli. V ormoškem mestu so cenili škodo na 6000 gl.1 M. O«. -.<• '.C Društveni zapisnikar je podal nato pregled društvenega delovanja v preteklem letu in poročal o ciljih „Zgodovinskega ■društva". Nato je zaključil predsednik zborovanje. 6. odborova seja 4. januarja 1911. Navzoči: dr. Turner, prof. Ivaspret, prof. Kovačič, dr. Medved, prof. Majcen, dr. Pipuš, dr. Pivko. — Zapisnik zadnje seje se odobri. — Tajnik poroča, da se je prof. dr. K. Štrekelj odpovedal pismeno odborništvu. Na mesto g. prof. dr. Štreklja pride v odbor prvi namestnik, dr. Anton Medved. Glede filo-loških spisov g. prof. dr. Štreklja se konstatira soglasno mnenje odbornikov, da so ti spisi v marsikaterem oziru dobro nadomeščali zgodovinske sestavke, zlasti „Elementi", in da so pridobili društvenemu „Časopisu" velik ugled. Sklene se, poslati g. prof. dr. Streklju pismeno zahvalo, da jc odbor vedno čislal in priznaval veliko vrednost njegovih filoloških spisov. — V prihodnji številki „Časopisa" je objaviti nekaj točk o smereh »Časopisa", o ocenah itd. članom v pojasnilo. — Sprejmejo se novi člani: g. Vinko Žolgar, kaplan, Magdalena-Maribor; dr. Anton Žižek, zdravnik v Ormožu; Joaneum v Gradcu; Fr. Aich-holzer, nadučitelj v Maloščah pri Beljaku. Izstop iz društva sta javila g. Josip Čižek, dekan v Jarenini in dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici. Umrl jc član g. Janez Ogriz, dekan v Kaplji. — Na predlog prof. Kaspreta se sklene, da določi odbor 1 Dopis v Novicah 1. 1854. pisateljem minimalni honorar že začetkom leta, ki ga izplačuje urednik takoj, ko izide številka. Zdaj velja kot minimalen honorar po 2 K za tiskano stran. Za izredno dobre sestavke lahko zviša odbor dodatni honorar. — Konstatira se, da nima odbor „Kat. tiskovnega društva" nič opraviti s korekturami „Časopisa"; posameznih pomot, kijih zakrivijo tupatam stavci, ni mogoče zaprečiti. — Na predlog prof. Kaspreta se sklene prirejati ponatise člankov iz „Časopisa", kakor je navada pri drugih listih. Za ponatise ni treba iznova prirejati in lomiti stavka, temveč ponatiskujejo se naj cele pole. — Blagajnik položi račun kakor sledi: Pregled za leto 1910. A. Prejemki 1. prebitek iz leta 1909 .... 2. podpore denarnih zavodov. . . 3. podpora neke družbe .... 4. podpora dosmrtnega člana M. Šmid 5. leta 1910 plačana članarina . 6. skupilo za prodane knjige, izvzems „Trg Središče"...... 7. skupilo za prodane razglednice . 8. dohodki Vrazove slavnosti . . 9. skupilo za knjigo „Trg Središče" 10. vplačilo trške občine Središče z izdajo knjige „Trg Središče" 11. obresti pri poštni hranilnici . 12. obresti pri Posojilnici v Maribor 13. razni dohodki...... Skupaj B. Izdatk 1. za nabavo knjig..............K 2. za poslovne tiskovine . . . 3. za tisk „Časopisa" 6. letnik . 4. za vezanje „Časopisa" in knjig 5. zavarovalnina...... K 2394-67 „ 241--„ 500-— „ 10.-„ 2200-— „ 141-45 „ 85-88 „ 400-23 „ 669-- „ 2500-— „ 11-69 „ 55-07 V 7— K 9216-19 443-72' 8-40 1465-65 24-50 17-67 6. leta 1910 izplačane pisateljske na- grade ......................„ 945'- 7. stroški Vrazove slavnosti .... „ 395*91 8. „Trg Središče" za tisk K 3000"— 9. „Trg Središče" za vezanje „ 254-20 „ 3254*20 10. poštnina in razni drobni stroški . „ 198-28 Skupaj . . K 6753-33 Ako se od prejemkov..........K 9216-19 odbijejo izdatki..............„ 6753*33 ostane prebitka . . K 2462 86 in po odbitku primanjkljaja muzejskega zaklada..............K 418-46 še . . K 2044-40 Dr. R. Pipuš 1. r. Dolgovi koncem leta 1910. a) tiskarni Sv. Cirila za „Trg Središče" ostanek....................K 1698.26 b) isti tiskarni za tisk 7. letnika „Ča- sopisa"....................„ 2568-01 c) pisateljska nagrada za „Časopis" . „ 1084.— d) pisateljska nagrada za ,,Trg Središče" „ 1272-— skupaj . . K 6622-27 po odbitku na račun pisateljske nagrade naprej plačanih: K 240"— torej ostanek K 6382-27 in po odbitku blagajniškega prebitka „ 2044-40 ostane nepokritega dolga K 4337-87 Dr. R. Pipuš 1. r. V redu; predlagam absolutorij ! Vse v redu! Dr. Rosina 1. r. Dr. Jerovšek 1. r. Maribor, dne 12. februarja 1911. Denarni zavodi so naklonili društvu precej manj podpore ego druga leta, pač pa so plačali člani precej zaostale čla- narine, kar je pač deloma uspeh razposlanih opominov. Za leto 1911 je pričakovati rednih dohodkov K 1500. Dež. odbor je nakazal društvu 400 K podpore za I. 1910. Sklene se, prositi deželni odbor za izredno podporo z ozirom na knjigo „Trg Središče". Dr. Pipuš prečita tozadevno prošnjo. Isto se sklene glede c. kr. naučnega ministrstva. Posojilnicam se naj razpošljejo prošnje za podporo. Na blagajnikov predlog je objaviti v „Časopisu" izkaz denarnih prispevkov in podpor. — Nato se seja zaključi. 7. odborova seja 18. februarja 1911. Navzoči: dr. Turner, prof. Kovačič, dr. Pipuš, prof. Majcen, dr. Verstovšek, šol. svčtnik Koprivnik, dr. Pivko. - Zapisnik 6. seje se odobri. Tajnik poroča, da so se izvršili sklepi zadnje seje. Poslal je zahvalo g. dr. Štreklju, razposlal prošnje za podporo vsem večjim denarnim zavodom, deželnemu odboru in c. kr. nauč. ministerstvu. Deželni odbor je odklonil prošnjo za izredno podporo, češ, da mora dovoliti podporo deželni zbor. Dr. Verstovšek poroča o posredovanju v ministerstvu. — G. stotnik J. Žunkovič je daroval društvu 10 škatelj hroščev in knjigo „Die Slaven, ein Urvolk Europas", 6. izdajo. Dr. Sajovic je pisal, da pošlje čimprej obljubljeno zbirko. — Neki kmet iz Razborja pri Slov. gradcu je ponudil društvu star kip, ki pa nima posebne cene, ker je priprost kmetski izdelek. Kip je že tukaj. — Sklene sc prirediti nekaj predavanj. Dr. Medved obljubi predavanje v Šoštanju, prof. Kovačič v Bra-slovčah; v Slov. Bistrici bo letošnji občni zbor, potrebno bi pa bilo še predavanje v Studenicah, Št. Jurju ob j. ž., v Žalcu itd. — Iz Žetal je prejelo društvo precej zanimivih starin. Naročiti je figurine. — Dr. Pipuš poroča, da je gmotno stanje društva precej slabo, kajti za preteklo leto je deficita blizu 5000 K. Središka občina je plačala ves znesek za knjigo „Trg Središče" in tudi nekaj podpor je došlo v zadnjih tednih. Kljub temu ima še društvo 2576 K dolga za tisk in honorar, naloženih samo 500 K; precej letošnje članarine je že porabljene. Dosmrtno članarino sta plačala dr. Pipuš in prof. Kovačič. — Društvo čuti že tesnost sedanjih prostorov. Ker dobi Narodni dom novega najemnika, bi bila zdaj prilika, da si zasigura društvo še eno sobo v II. nadstropju. V odsek, ki se naj pogaja s posojilnico v tej zadevi, se volita dr. Pipuš in dr. Turner. — G. F. Stegnar je sestavil načrt lokalizacije knjig : V vsaki omari leži v vsakem predalu snopič z zaznamkom knjig, ki so v dotičnem predalu. Ti seznami se zadržujejo v glavnem katalogu. Listki se vrste alfabetično po strokah. Tajnik naj reši z g. Stegnarjem to vprašanje. — Odbor si nato ogleda prostore v 2. nadstropju Narodnega doma in seja se zaključi. Izjava. V novejšem času so društvenemu odboru došli glasovi, da niso nekaterim članom vsi spisi našega glasila po volji. Očita se, da prevladujejo filološki in slovstvenozgodovinski spisi in še le za njimi slede zgodovinski v ožjem pomenu besede. Kdor je opazoval razvoj slovenskega slovstva od Bleiweisovih „Novic", ki so obsegale vse stroke književnosti, pa do najnovejšega časa, temu je znano, da se je tudi med Slovenci na književnem polju delo delilo. Ustanovila so se društva in glasila za to ali ono stroko. Toda na znanstvenem polju ni toli napredovala delitev, da bi bilo moči, izdajati časopis samo zgodovinske vsebine. Manjka nam še duševnih moči, strokovnjaško izobraženih zgodovinarjev, ki bi se poleg izpolnjevanja stanovskih dolžnosti tudi še posvečevali raziskavi zgodovine našega naroda. Spričo tega dejstva je že ustanovni odbor razširil delokrog na narodopisje, zgodovino slovenskega slovstva in slovensko jezikoslovje (Časopis I. Predgovor), ki postajajo po današnjih pojmih vedno bolj važen del kulturne zgodovine. S tem je pridobil velespoštovane učenjake ko sotrudnikc in obenem dvignil število članov; zakaj društvo šteje vsaj tretjino udov, ki se v prvi vrsti zanimajo za jezikovne in literarnozgo-dovinske spise. Pa tudi ti bi se lahko pritoževali, ko bi Časopis prinašal samo zgodovinske razprave. Da so jezikoslovni in li-terarnozgodovinski spisi pač sposobni, nadomeščati zgodo- vinske, dokazujejo nekatera dejstva. Učenjaki, ki se ravnajo po načelu »slavica non leguntur«, so vendar izvzeli naše glasilo. Časopis štajerskega zgodovinskega društva je v III. letniku (1905) objavil in mice nemški prevod Štrekljevega spisa „Slovenska krajevna imena po nemškem Štajerju". Prav tako se prireja po želji slavnega germanista Fr. Klugeja nemški prevod spisa istega slovenskega učenjaka „Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev". To razpravo je zelo pohvalno ocenil berlinski profesor Aleksander Briickner, ki je prištevati najslavnišim slavistom, v časopisu „Deutsche Erde" ter ji priznal izredno temeljitost in veliko imenitnost za slovansko in nemško jezikoslovje. Taki spisi, ki vzbujajo pozornost avstrijskih in izvenavstrijskih učenjakov, so pač vredni, da nadomeščajo zgodovinske. In po verodostojnem sporočilu slovenskega učenjaka so se nemški znanstveniki začudili, kako se je uredništvu posrečilo, pridobiti za „provincijalen list" spise, ki bi častili vsako akademijo znanosti. Lahko pa rečemo, da se v našem glasilu nahajajo tudi zgodovinski, slovstveni in narodopisni spisi, ki stoje na tako solidni podlagi, da jih noben pisatelj ne bo smel prezirati brez vpravičenega očitka. Že zdaj redno poročajo o člankih našega časopisa „Rocznik slawisticzny" v Krakovu in „Izvestija otdelenija russkago jazyka" ruske akademije znanosti. Da prav slovenski pisatelji često prezirajo naš časopis, tudi to ne moti odbora: naposled bo vendar prodrla resnica. Število slovenskih znanstvenikov bo poznatno raslo, ko bo rešeno vprašanje ustanovitve velike slovenske šole. Sicer je v novejšem času nemila usoda precej pomaknila dan ustanovitve takega zavoda v bodočnost; vzlic temu vendar upamo, da se bo tudi ta želja Slovencev izpolnila. In če bodo mero-dajni krogi vprašali rodoljubne zastopnike Slovencev: „Kaj pa je vaš narod stvaril na polju znanstev", tedaj jim bodo lahko in ponosno med drugim predložili tudi dosedanje letnike ,,Časopisa za zgodovino in narodopisje"! Odbor. Imenik društvenikov 1. 1911. Redni Agrež Josip, zas. uradnik v Brežicah. Arnejc dr. J., gimn. prof. v Mariboru. Arzenšek Alojzij, župnik v Vitanju. Attcneder Josip, župnik na Polzeli. Barlc Janko, nadšk. taj. v Zagrebu. Bartol Anton, notar, substitut v Kranjski gori. Baš Lovro, c. kr. notar v Celju. Benkovič dr. Ivan, drž. poslanec, odvetnik v Celju. Beranič Davorin, gimn. profesor v Kranju. Bohak Fran, dekan v SI. Bistrici. Bohanec Ivan, dekan v Šmarju. Bosina Ivan, kapelan pri Sv. Juriju v Slov. gor. Brejc dr. Janko, odv. v Celovcu. Brenčič dr. Alojzij, odv. v Celju. Brolih Luka, c. kr. gimn. profesor v Pazinu. Brumen dr. Anton, odv. v Ptuju. Cajnkar Jakob, župnik v Središču. Cajnko Val., katehet v Varaždinu. Cerjak Fran, kapelan pri Sv. Križu pri Slatini. Cerjak J., župnik v Rajhenburgu. Cestnik A , c. kr. gimn. prof. v Celju. Christalnigg grof Oskar, graščak v Gorici. Cukala dr. Fr. Ks., prefekt v Mari-janišču v Celovcu. Čebašck Jakob, kapelan v Dobovi. Čede Josip, župnik v Studenicah. Čitalnica narodna v Celju. Čitalnica v Gradcu. Čitalnica v Novem mestu. 1 Dosmrtni udje so zaznamoi udje.1 Čižck Al., župnik v Slov. Gradcu. Črnej Ivan, nadučitelj v Globokem. Danica, kat.akad. društvo na Dunaju. Debevcc dr. Josip, c. kr. profesor v Ljubljani. Dekorti J., župnik v Ljubnem. Erhartič Martin, kapelan pri Sv. Juriju na Ščavnici. Ferk Feliks, zdravnik v Mariboru Feuš dr. Fr., prof. bogosl. v Mariboru. Firbas dr. Fr., c. kr. notar v Mariboru. Flek Josip, prošt v Ptuju. Florijančič Josip, župnik pri Sv. Martinu na Poh. Framska šola v Framu. Franc-Jožefova šola v Ljutomeru. Frančiškanski samostan v Mariboru. Frangež Jer., župnik pri Sv. Marjeti. Fras Marko, c. kr. knjigovodja v Logatcu. Globočnik Anton pl. Sorodolski, vladni svetnik na Dunaju. Glonar Jos., dr. phil. v Gradcu. Godec Ferd., zasebnik v Breznici pri Pre valj ah. Gomilšck Fran. župnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Gorišck Ivan, vikar v Celju. Gorup Josip, učitelj na Polcnšaku. Grafenaucr dr. Ivan, c. kr. g. prof. v Ljubljani. Gregorc Pankr., župnik v Vcnčeslu. Grobelšek I., župnik v Gomilskem. ani z ležečimi črkami. Gruden dr. Josip, prof. bogoslov. v Ljubljani. Haubenreich Alojz, kn.-šk. ekspe-ditor v Mariboru. Hauptman Fran, c. kr. prof. in šol. svetnik v Gradcu. Hebar Fran, župnik na Sp. Polskavi. Herle dr. Vladimir, c. kr. profesor v Kranju. Hirti Fran, župnik v Slivnici. Hohnjec dr. Josip, prof. bogoslovja, v Mariboru. Holz Fr., tajnik km. dr. v Gradcu. Horvat Franjo, slikar v Mariboru. Horvat Friderik, župnik v Št. Lovrencu na Pohorju. Hranilnica ju&noštaj. v Celju. Hranilnica in posojilnica v Artičah. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju. Hranilnica in posojilnica v Središču. Hrastclj Franc, nadžupnik v Konjicah. Hrastelj Gregor, župnik v Selnici. Hrašovec dr. Juro, odvetnik v Celju. Hrašovec dr. Silvin, c. kr. okrajni sodnik v Novem mestu. Hribar Ivan, dež. posl. v Ljubljani. Hribovšek Karol, stolni prošt v Mariboru. llešič dr. Fran, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Irgl Fran, župnik na Vranskem. Jager Avguštin, kapelan v Ptuju. Janežič Rudolf, spiritual v Mariboru. Jankovič dr. Fran, dež. poslanec in zdravnik v Kozjem. Janžckovič Jožef, župnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Janžckovič Lovro, župn. v Vcržeju. Janžekovič Vid, župnik v Svečini. Jarc Evgen, c. kr. prof. in dež. odbornik v Ljubljani. Jeglič dr. Anton Bonaventura, kne-zoškof v Ljubljani. Jelšnik Ivan, kapelan v Čadramu. Jerovšek dr. A., ravnatelj tiskarne v Mariboru. Jerovšek Fran, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Joanejska knjižnica v Gradcu. Jurčič Josip, dekan v Vuzenici. Jurko Ivan, župnik v Pamečah. Jurko Mira, učiteljica v Artičah. Jurkovič Mart., dekan v Ljutomeru. Jurtela dr. Fran, odvetnik v Ptuju. Kac dr. Viktor, zdravnik v Mariboru. Kapler Ivan, župnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Karba Matija, župnik v Zrečah. Kardinar Josip, c. kr. gimn. prof. v Celju. Kartin Herb., stud. iur. v Gradcu. Kaspret Anton, c. kr. gimn. prof. v Gradcu. Kavčič Jakob, kanonik v Mariboru. Kavčič J., kapelan pri Sv. Benediktu. Kidrič dr. Fran, asistent c. in kr. dvorne knjižnice na Dunaju. Klasinc dr. Iv., odr. v Gradcu. Knjižnica krš. soc. zv. v Mariboru. Koblar Anton, dekan v Kranju. Kocbek Anton, župnik pri Sv. Križu. Kociper J. Ev., prof. v Mariboru. Kočevar Ivan, trgovec v Središču. Kodrič Jos., kapelan v Št. Martinu pri SI. gr. Kokelj Alojzij, župnik v Vurbcrgu. Kolar Anton, župnik v Št. Ilju pri Velenju. Kolar Vinko, d. v p. v Gotovljah. Kolarič Anton, gimn. prof. v Ptuju. Kolarič Josip, župnik pri Sv. Martinu na Paki. Kolšek dr.Josip, odv. v Laškem trgu. Komatar Fr., c. kr. prof. v Kranju. Komljanec dr. Josip, prof. v Ptuju. Korošec dr. A., državni in deželni poslanec v Mariboru. Kos dr. Fran, c. kr. prof. v Gorici. Košar Jakob, župnik v Žicah. Kosi Ant., šol. vodja v Središču. Kosi Jakob, kapelan v Celju. Koštjal Ivan, c. kr. prof. v Gorici. Kotarska učit. knjižnica v Kastvu. Kotnik dr. Fr., gimn. prof. v Celovcu. Kovačič dr. Fran, prof. bogosl. v Mariboru. Koželj Fran, župnik v Ločah. Kozinc Iv., žup. v Slivnici p. Celju. Kožuh Josip, c.kr.gimn. prof. v Celju. Krajnc Viktor, c. in kr. gen. major v Gradcu. Krajni šolski svet v Središču. Kranjc Marko, kapelan v Središču. Krek dr. Bogomil, dvorni in sodn. odvetnik na Dunaju. Kronvogl dr. Josip, c. kr. sodni svetnik pri Sv. Lenartu. Kropivšek Val., kapelan v Šoštanju. Krošelj Fran, kapelan v Šoštanju. Kruljc dr. Franc, dekan v Laškem trgu. Kuhar Anton, kapelan v Središču. Kuhar Števan, dijak v Bratonclh. Kukovcc dr. Vek., deželni poslanec in odvetnik v Celju Kumer Karol, župnik v Prihovi. Lah Martin, župnik pri M. Snežni. Lasbachcr Josip, župnik pri Belih vodah. Lederhas Ludovik, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Lckše Fran, župnik v Lučah. Lenart Janez, nadžupnik pri Sv. Martinu. Lendovšek Mihael, župn. v Makolah. Leskovar Fcrd., poSoj. tajnik v Mariboru. Lipej Fran, trgovec v Brežicah. Ljubša Matija, kurat v Gradcu. Ljudska šola v Razborju. Lom Fran, župnik pri Sv. Petru na Kron. Gori. Lončarič Josip, kapelan pri Sv. Juriju pod Tab. Lorbek Ivan, župnik pri Sv. Primožu na Poh. Lorenčič V., kapelan pri Sv. Ani na Krembergu. Lukman dr. Fran, prof. bogoslovja v Mariboru. Majcen Gabriel, c. kr. učit. prof. v Mariboru. Majcen Josip, kanonik v Mariboru. Majhen Josip, nadučit. v pokoju v Studenicah. Markošek Ivan, real. prof. v Mariboru. Marzidovšek J., voj. kur. v Gorici. Mastnak Mart., c. kr. profesor v Gorici. Matek dr. Mar., kanon. v Mariboru. Mayer dr. Fran, odvet. v Šoštanju Mavrič Kar., učitelj v Križevcih. Medved dr. Anton, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Menhart Jak., župn. pri V. Nedelji. Meščanska šola v Postojni. Mešiček Josip, župnik v Brežicah. Mcško Fr. Ks., župnik pri Mariji na Žili. Meško Josip, župnik pri Sv. Miklavžu v Ljut. gor. Meško Martin, župnik pri Kapeli. Mihalič Jos., župnik pri Sv. Barbari. Miki Fran, trgovec pri .Sv. Marjeti. Misijonska hiša v Studencih pri Mariboru. Mlakar p. Bernardin, frančiškan v Gorici. Mlakar dr. Ivan, stolni dekan v Mariboru. Mlakar Lud., cand. phil. v Laporju. Močnik F., kapelan pri Sv. Tomažu. Moravec F., stol. župn. v Mariboru. Mrkun Anton, kapelan na Homcu. Munda Janko, župnik na Kozjaku. Murko dr. Matija, c. kr. vseuč. prof. v Gradcu. Napotnik dr. Mihael, knezoškof itd. v Mariboru. Ogradi Fran, opat v Celju. Orožen Fr., c. kr. učiteljiški prof. v Ljubljani. Osenjak Martin, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni. Ozimič Jos., kapelan v Grižah. Ozmec Josip, dež. poslanec in župnik pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Pajk Milan, c. kr. prof. v Ljubljani. Peisker dr. I., c. kr. vseuč. prof. v Gradcu. Petelinšek M., katehet v Mariboru. Petovar Terezija, učiteljica pri Kapeli. Pipuš dr. R., odvetnik v Mariboru. Pišek Fran, posoj. tajnik v Mariboru. Pivec Štefan, župnik v Podčetrtku. Pivko dr. Lud., c. kr. učiteljiški prof. v Mariboru. Planine Fran, kapelan pri Sv. Marjeti n. Ptuja. Plepelec Josip, župnik pri Sv. Emi. Pleteršnik Maks, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Ploj dr. Miroslav, sen. predsednik in dvorni svetnik na Dunaju. Podhostnik Andrej, župnik v Rečici. Podkrajšek Fran, tajnik Matice SI. v Ljubljani. Podlogar Leop., kapelan v Dobu pri Domžalah. Pollak Fran, farmacevt v Ptuju. Polonič J., gimn. prof. v Kočevju. Posojilnica v lirehicah. Posojilnica v Dolu. v Framu y> b v Konjicah, v Ljutomeru, v Makolah A n v Mariboru. „ južnošt. ljudska v Mariboru. Posojilnica okrajna v Ormožu. „ v Gornji Radgoni. „ v Šmarju. „ na Slatini. „ v Trbovljah. Potovšek Josip, župnik v Artičah. Potrč p. Rafael, minorit pri Sv. Trojici v Halozah. Požar Alfonz, župnik v Frankolo-vem. Preglej Viktor, župnik v Stranicah. Prekoršek I., potov, učitelj v Celju. Presker dr. Ivan, c. kr. sod. svet v Ormožu. Presker Karol, župnik v Kapelah. Prijatelj dr. J., adjunkt c. kr. dv. knj. na Dunaju. Pšunder Ferd., vikar v Ptuju. Pučnik Anton, m. kapelan v Celju. Pukl J., tolmač v M. Enzersdorfu. Rabuza Anton, gimn. učitelj v Mariboru. Ramprc Franc, kapelan pri Sv. Vidu. Ravnateljstvo c. kr. gimn. v Celju. Ravnateljstvo c. kr. g. v Mariboru. Ravnateljstvo c. kr. g. v Nov. mestu. Ravnateljstvo c. kr. gimn. v Pazinu. Ravnateljstvo kn. šk. g. v Št. Vidu. Rath Pavel, župnik v Št Ilju pri Turjaku. Rebol Fran, cand. phil. na Dunaju. Reich A., c. kr. blag. predsednik v Gradcu. Repolusk Frid., župnik pri Sv. Vidu. Rcžabck Blaž, gozdar v Konjicah. Robič Fran, dež. odbornik v Gradcu. Rojnik Štefan, rač. ofie. v Gradcu. Rop Fran, kapelan v Rečici. Rosina dr. Fran, odv. v Mariboru. Roškar Ivan, drž. poslanec, posest, v Malni. Rozman Josip, provizor v Črncčah pri Sp. Dravogradu. Rudolf dr. Ivan, odv. v Konjicah. Schmoranzer Josip, c. kr. učit p* of. v Mariboru. Schoeppl dr. Ant., vitez v Ljubljani. Schreiner Henrik, c. kr. učit. ravnatelj v Mariboru. Sernec dr. Janko, zdravnik v Celju. Sernec dr. Josip, odvetnik v Celju. Sernec dr. Vladimir, odvetnik v Mariboru. Sila Matija, dekan v Tomaju. Simonič dr. Fran, vitez Fran Jož. reda v Radgoni. Simonič Fran, stol. vikar v Mariboru. Singer Štefan, župnik v Logavesi. Sinko Fr., kap. v Šmarju p. Jelšah. Sinko J., župnik pri Sv. Lovrencu. Sitar Jos., dež. sod. svet. v Brežicah. Sket dr. Jakob, c. kr. profesor in vladni svetnik v Celovcu. Slane dr. Karol, odv. v Nov. mestu. Slavic Fran, župnik v pok. pri Sv. Lovrencu na Poh. Slavič dr. Matija, prof. bogosl. v Mariboru. „Slomšck", lit. krožek v Mariboru. ^Slovenija", akad. dr. na Dunaju. „Slovenska knjižnica ljubljanskih bogoslovcev" v Ljubljani. Smodej Fr. Ks., korni vikar v Celovcu. Sornrek dr. J., prof. bog. v Mariboru. Srabočan Anton, župnik, v Pišecah. Stegenšck dr. Avgust, prof. bogos. v Mariboru. Stegnar Feliks, učitelj v p. v Mariboru. Stern Jurij, kov. mojster v Mariboru. Steska Viktor, kn. šk. dv. kapelan v Ljubljani. Strelec Iv., nadučit. v Št. Andražu v Slov. gor. Strgar Anton, kapelan v Mariboru. Stroj Alojzij, Spiritual v Ljubljani. Suhač dr. Anton, dekan pri Sv. Ani. Svet Alfonz, gvardijan pri Sv. Vidu. Šalamun p. Bernardin, kapelan pri Sv. Trojici v Halozah. Šelih Jurij, župnik pri Sv. Kungoti, na Poh. Šetinc Josip, odv. konc. v Brežicah. Šijanec Anton, župnik pri Sv. Juriju v Slov. gor. Šimonc Simon, kapelan v Zibiki. Šinko Matija, župn. v p. v Središču. Škamlec Ignac, župnik v Leskovcu. Šket Mihael, župnik v Loki. Šlebinger dr. Janko, c. kr. real. prof. v Ljubljani. Šmid Miloš, župnik v Solčavi. Šolsko vodstvo v Mozirju. Šolsko vodstvo v Novi Štifti. Šolsko vodstvo na Rečici. Špindler Fran, kapelan v Brežicah. Štefan Peter, vojni kur. v Mariboru. Štrakl Matej, župnik pri Sv. Petru. Štrekelj K. dr., c. kr. vseuč. prof. v Gradcu. Štuhcc Fran, kapelan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Tiplič dr. Fr., zdravnik pri Sv. Lenartu. Tkavc Anton, stol. kap. v Mariboru. TomaničJ., župnik pri Sv. Urbanu. Tomažič dr. Ivan, kn. šk. dv. kapelan v Mariboru. Tombah Josip, župnik pri Sv. Petru pod Sv. Ror. Tominšek dr. J., c. kr. gimn. ravnatelj v Gorici. Topolnik Ivan, kapelan pri Kapeli. Trafenik Josip, koralist v Mariboru. Trstenjak Alojzij, stud. iur. v Gradcu. Trstenjak Anton, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani. Trstenjak Ernest, voj. kurat v Trstu. Turner dr. Pavel, veleposestnik v Mariboru. Učiteljišče c. kr. moško v Gorici. Učiteljišče c. kr. v Mariboru. "Učit. društvo za šolski okraj Konjice. Učit. društvo v Ljutomeru. Ulbing Tomaž, prov. v Žel. Kaplji. Ulčnik Martin, župnik v Doliču. Vazzaz Lud., c. kr. gimn. prof. v Gorici. Vodušek Jos., župnik pri Sv. Bol-fenku v Slov. gor. Vogrin Ivan, župnik pri Sv Barbari v Halozah. Voh Jernej, kanonik v Mariboru. Volčič Miroslav, župnik v Breznu. Vošnjak dr. Bogomil v Gorici. Vošnjak Miha, inženir v Gorici. Vovšek dr. Fran, c. kr. sod. nadsv. v Mariboru. Vozlič Leop., kapelan v Feldbachu. Vrabcr Maks, ravnatelj v Trstu. Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu v Slov. gor. Vrečko dr. Josip, odvetnik v Celju. Vreže Ivan, c. kr. učit. profesor v Mariboru. Vrhovnik Ivan, župnik v Ljubljani. Verstovšek dr. Karol, deželni in državni poslanec in c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Zamuda Al., kapelan v G. Radgoni. „Zarja", akad. društvo v Gradcu. Zavod šolskih sester v Mariboru. Zemljič Ivan, c. kr. sodnik v Ormožu. Zemljič Matija, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici. Zdolšek And., župn. pri Sv. Štefanu. Zdolšek Fran, župnik pri Sv. Juriju ob Tab. Zidanšek Josip, prof. bogoslovja v Mariboru. Zmazek Fran, župnik pri .Sv. Benediktu. Zorko Melh., kapelan v Cirkovcah. Zupane Josip v Ptuju. Zveza narodnih društev v Celju. Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic v Celju. Žigon dr. Avg., seriptor lic. knj. v Ljubljani. Žižek dr. Anton, zdravnik v Ormožu. Žmavc dr. Jakob, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Žagar Ivan, kapelan pri Sv. Martinu na Pohorju. Žolgar Vinko, kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. 350 Umrli udje: Apih Jožef, c. kr. prof. v Celovcu. Horjak Janez, duh. v. p. v Gradcu. Ogriz Janez, dekan v Kaplji.1 Vošnjak dr. Josip, zdravnik v SI. Bistrici. Za naš muzej Vsem kulturnim narodom so muzejske zbirke važno sredstvo ljudske vzgoje in vidno znamenje narodne individualnosti. Spodnještajerski Slovenci smo še v tem oziru daleč zaostali. Imamo še dragocenih reči, ki jih tujci vidijo in grabijo, mi pa spimo. Rodoljubi štajerski od Mure do Save, zbirajte starinske predmete in jih pošiljajte „Zgodovinskemu društvu" v Maribor za muzej. Ravnotako narodopisne in naravoslovne predmete. Pazite na najdbe v prazgodovinskih grobiščih, posodbo, nakitje in orožje, na stare umetniške slike, staro pohištvo, orodje kmečko in rokodelsko, stare knjige in listine. Rudninstvo, rastlinstvo in živalstvo je istotako važno, da dobimo v muzeju nazorno sliko Spodnje Štajerske. Cenjene ude in naročnike prav uljudno prosimo, da čim prej poravnajo udnino, zlasti oni, ki so še na dolgu za prejšnja leta. Naj se poslu- žijo v ta namen priloženih položnic. -------- Ker je lanski letnik „Časopisa" obsegal 25 pol mesto običajnih 14, smo letos morali obseg skrčiti in zato obsega letošnji letnik le eden zvezek. V zalogi »Zgodovinskega društva". se dobe po zelo znižani ceni pri »Zgodovinskem društvu« ali pa v Cirilovi tiskarni v Mariboru naslednje knjige rajnega zgodovinarja M. Slekovca: Duhovni sinovi slavne nadžupnije konjiške....................10 » Sekelji, rodoslovna in životopisna razprava....................10 » Vurberg, krajepisno-zgodovinska črtica.............20 > Wurmberg, Topographisch-historische Skizze................20 » Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju......................30 » Druge Slekovčeve knjige so že pošle. — Za poštnino se naj priloži 5, oziroma 10 vin. Istotam se še dobi I., II., III., IV., V., VI. in VII. letnik »Časopisa za zgodovino in narodopisje". Cena za ude 5 K, za neude 6 Kron. Sedmi letnik (1910) stane 7 K. Janežičeva Slovnica. Spisal Gabriel Majcen k pedeset-letnici »Slovenske slovnice« Antona Janežiča. 20 v, s poštnino 25 v. Zgodovinska knjižnica. I. oddel., I. zv.: Krajevne kronike. Cena po pošti 23 v. Zgodovinska knjižnica. II. oddel.: Prazgodovinske iz-kopine. Cena po pošti 45 v. A. Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. S poštnino 55 v. A. Kaspret: Kopitar in Ranke. Po pošti 25 v. » Die Instruktion Erzherzog Karls II. ftir die landesftirstlichen Reformierungs-Kommissare in Steiermark aus dem Jahre 1572. Po pošti 35 v. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. Spisal G. Majcen. Cena 30 v, po pošti 35 v. Dr. Matija Prelog. Spisal dr. Karol Verstovšek. Cena 20 v, po pošti 25 v. Fr. Kovačič: Trg Središče. Krajepis in zgodovina Broš. s pošto K 5-60, v pl. vez. po pošti K 6-80.