PoSttlna plačana V goforfnL Leto XV., štev. 126 Ljubljana, torek S. Juni]a 1934 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — Telefon št. 190. rtačuni pri pošt. Cek. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Cislo 78.180, VVien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nova balkanska politika Vsa pozornost politične javnosti je obrnjena k Ženevi, kjer se odločajo važne stvari okrog razorožitvene akcije in vračanja Rusije v mednarodno diplomatsko areno. Zato ni čuda, da se je manjša pazljivost posvečala balkanskemu področju, kjer pa se v zadnjem času dogajajo pomembne sitvari; ravnokar so prišle prve vesti o tem tudi v širšo javnost. Svetovna javnost je precej soglasno pojmovala notranje politični preobrat v Bolgarija kot dogodek, ki mora pripomoči še nadalje k izboljšanju razmerja do balkanskih sosedov, med njimi tudi, ali morda celo na prvem mestu, do Jugoslavije. Silno je poučno primerjati, »ako različne komentarje je sprožalo takšno pojmovanje. Najinteresantmejše je dejstvo, da so se pojavile v zvezi z bolgarskim preobratom v grških in še bolj v turških političnih krogih nekakšne skrbi. Nagla-siti moramo takoj, da jih ni ocenjevati previsoko in da nikakor ne predstavljajo morda nečesa novega, trdnega, marveč so pač le trenutni komentarji. AM vendar so sila interesantni, zakaj iz njih se razvidi, kako v Turčiji, pa bržkone prav tako na Grškem nekateri presojajo situacijo, ki bi nastala, ako bi med Jugoslavijo in Bolgarijo nastalo trdno prijateljstvo, pa na osnovi tega morda celo zveza.. To bd pomenilo, so se prestrašili na Turškem in Grškem, da bi Jugoslavija kar naenkrat podprla bolgarske težnje po dohodu do Egej-skega morja ob Marici navzdol in s tem bi postala ta stremljenja, ki je malo manjkalo, da jih ni realizirala mirovna pogodba po veliki vojni, vse nekaj drugega, pač v neprimerno večji meri upoštevanja vrednega. Težnje po bolgarskem dostopu na Egejsko morje pa niso niti v Ankari niti v Atenah simpatične, saj sta ravno zaradi njih Turčija in Grška sklenili zvezo, v kateri si medsebojno garantirata skupne meje. Ko so v Sofiji smatrali, da je ta skupna in medsebojna garancija naperjena zoper bolgarska prizadevanja, se pač najbrž niso motili. Odtod tudi ona na prvi po-gled presenetljiva občutljivost na turški in grški strani za bolgarski politični preobrat. Da je grški in turški strah, v kolikor m seveda pretirano, na ta način označevati posamezne preobčutljive glasove, neumesten, se more že na prvi pogled razbrati iz dejstva, da je Jugoslavija ;podjpisala balkanski pakt, ki garantira isedanje meje, in je vendar znano, da zastopa naša država v zunanji politiki ves t*as načelo, da se mora z vsemi sredstvi (Suvati sedanje stanje. To je ena poglavitnih osnov naše povojne politike, ki se ne mesija kar tako čez noč. Ako bi naše prijateljstvo z Bolgarijo pomenilo, da naša država prevzame v zaščito dosedanje bolgarske nacionalne težnje, potem bi se to reklo, da se nameravamo čez noč zapresti v vrsto komplikacij, saj ao Bolgari razen z Grško in turško na-"rzkriž tudi z Rumunijo zaradi Dobrud-;le. Turški strah bi mogel postati nalezljiv im se potemtakem prenesti celo v Bukarešto. Katera država pe. ima tako politiko, da se po eventualnih čuvstve-;aih motivih da zavesti v zavrnitev pre-liskušenih in možnih zvez in v silne nove komplikacije na korist nečesa še po-'irsem meglenega in nestalnega ? Zatorej bi se moglo reči, da sploh ne kaže resno zavračati domneve, ki jo je pokazal in razkril turški strah. Ali ker je zelo verjetno, da se bo ta domneva še postavljala, zlasti s strani naših ne-prijateljev izven Balkana, ni odveč opozoriti na nesodobnost takih idej. Balkanski pakt je osnova ali bolje, je izraz naše zunanje politike ln zelo veliko bi se moralo spremeniti okrog nas, da bi bili prisiljeni preurediti osnovne smernice naše diplomatske akcije. Da pa je zbliževanje z Bolgarijo v našem stremljenju globoko vsajeno, o tem pričajo raznovrstni dogodki tako rekoč sleherni dan. Preorientacija, ki se opaža na obeh straneh državnih meja, se mora nadaljevati in prevzeti vse duhove; sprava ie prijateljstvo, ki spoštuje nacionalno politično svojino — na tej, pa samo na tej osnovi se lahko gradi bodočnost Sicer pa je treba čakati še, kaj prinese usoda nadaljnjemu notranjemu razvoju na Bolgarskem. Cilje, ki si jih je zastavila nova bolgarska vlada, ni doseči tako lah^o. Ne vidi se sicer še dovolj določno, po kakih potih misli hoditi in katerih sredstev se posluževati, ali eno je gotovo: delo, ki si ga je naprtila, ni enostavno in ni lahko. Novi režim zadeva v več kot enega od tradicionalnih temeljev politične moči na Bolgarskem. Tu je treba pričakovati, da bo odpor velik in ovire ogromne. Doslej so se ligitimirali povsem določno mo-kedonstvujušči, ki so stopili v afromt zoper režim. To je bil šele prvi opomin, zakaj ti elementi so vajeni delati z drugačnimi, vse bolj brutalnimi srei1" ~ Težko bo šlo tu drugače, kakor po pifc- Ustvarjanje nove Evrope V ženevi so začeli razpravljati o velikopoteznih načrtih, ki naj bi zagotovili Evropi mir in varnost ter onemogočili vse bodoče vojne konflikte - V ospredju so iniciativni predlogi Francije, Male antante in balkanske zveze Ženeva, 4. junija. V ženevskih krogih je zavladala zadnje dni izredna živahnost. Razgovori, ki se vrše med zbranimi državniki, se nanašajo na vse aktualne probleme, osrednjo točko pa tvori slej ko prej vprašanje razorožitve. Razgovori o tem pa so dali tudi celo vrsto novih pobud, med njimi sklenitev vseevrop-skega varnostnega in jamstvenega pakta, ki je trenutno potisnil v ozadje vse ostale probleme. Okrog tega pakta so se sukali vsi današnji razgovori in o njem je bilo govora tudi na tajni seji predsedstva razorožitvene konference, kjer je Litvinov kot glavni inieiator in zagovornik tega predloga opozarjal na to, da bi se na ta način najlažje prišlo do razorožitve, ker bi bilo s tem podano naj- boljše jamstvo za varnost ne samo velikih, marveč tudi malih držav. Francija s svoje strani je pripravila nove predloge glede načina izvedbe na tej osnovi sklenjene razorožitvene konvencije, ki naj bi omogočili tudi sodelovanje Nemčije. Angleži s svoje strani zagovarjajo odgoditev razorožitvene konference, da bi se mogla nadaljevati diplomatska pogajanja. Do odločitve o vseh teh predlogih še ni prišlo in bo to predmet razprav na prihodnji seji glavnega odbora razorožitvene konference, ki se znova sestane v sredo. Danes je zasedal tudi svet Društva narodov, ki je v tajni seji razpravljal o pritožbi Madžarske proti Jugoslaviji in jo odklonil kot neutemeljeno. pakt Mirovni večine evropskih držav V ženevi se vrše važna pogajanja o sklenitvi novih paktov, ki bi postavili mirovno politiko na trdne temelje Pariz, 4. junija, p. »Excelsior« poroča, da se vrše od včeraj v Ženevi zelo važna pogajanja, ki se nanašajo na dalekosežne načrte glede novih paktov, ki naj bi na eni strani omogočili in olajšali sprejetje razorožitvene konvencije, na drugI strani pa zajamčili nedotakljivost meja in s tem evropski mir. List trdi, da se pripravlja sklenitev dveh novih paktov, ln sicer po vzorcu balkanskega sporazuma. Oba pakta bi slonela na načelu obvezne arbitraže in avtomatske ugotovitve napadalca ter takojšnje medsebojne pomoči protf napadalcu Prvi pakt bi obsegal vzhodne države Evro pe, to Je baltiške države. Rusijo. Poljsko ln balkansko zvezo, drugI pakt pa Francijo [talijo, Jugoslavijo, Bolgarijo. Turčijo in Rusijo. Tj oakti pa ne bi predstavljali nikake formalne zveze, pač pa bi vsebovali vola. ške klavzule, toda Izrazito defenzivne«:' značaja. RazSirjenje balkanskega pakta Ženeva, 4. junija, p. Danes dopoldne je imel svet balkanske zveze važno sejo, na kfcteri je razpravlja! o balkanskem paktu V teku razgovorov, ki so jih imeli državniki balkanskih držav v zadnjih dneh v Ženevi, se je izkristaliziralo mnenje, da je treba balkanski pakt izpopolniti in razširiti. Na današnji seji so zunanji ministri Jugoslavije, Turčije, Rumunije in Grčije razpravljali o modalitetah in besedilu novega balkanskega pakta. Kolikor se je moglo doslej izvedeti, bo obstajal ta pakt iz dveh delov Prvi se bo nanašal na sporazum med balkanskimi državami, drugi pa na države v Sredozemskem bazenu. Ta drugi pakt bi združeval Malo antanto, Rusijo, Turčijo, Bolgarijo in Francijo, ni pa izključeno, da bi se mu pridružila tudi Ttaliia Ministri Titulescu, Maksimos in Tevfik Ruždi bej odpotujejo jutri iz Ženeve, jugoslovenski zunanji minister Jevtič pa ostane v Ženevi, odkoder pojde v Pariz, da uradno obišče francosko vlado. Beograd, 4. junija. M. Kakor je izvedel vaš dopisnik z dobro poučene strani, se v Ženevi zares pripravlja velika stvar, ki bi mogla vso mirovno politiko postavili na nove temelje. Gre za ustavaritev novega vzhodnega Locarna na podlagi sporazuma med skupino držav, ki hočejo za vsako ceno organizirati mir za vsako ceno za-jamčiti status quc in za vsako ceno onemogočiti novo vojno ter v primeru kakega napada na eno izmed nfih dati napadeni državi vso gospodarsko, politično in vojaško pomoč. Tako zvezo nameravajo skleniti Rusija. Mala antanta, države balkanske zveze, Francija. Bolgarija, Poljska ter baltiške države, sama pa se je ponudila tudi Švedska Ta sporazum in na taki osnovi sklenjena zveza bi obenem tudi omogočila sprejetje generalne konvencije o razorožitvi in s tem znižanje oboroževanja, kar bi nudilo največje jamstvo za ohranitev miru Priznanje Rusije s strani Male antante Praga, 4. junija, č. Pogajanja, ki se sedaj v Ženevi vodijo med Litvinovim in Titulescom za normalizacijo odnošajev med Rusijo in državami Male antante. so tik pred zaključkom Na bližnji konferenci stalnega sveta držav Male antante. ki bo ob koncu meseca v Bukarešti ter bo trajala tri dni. bo eno glavnih vprašan) dnevnega reda vzpostavitev odnošajev z Rusijo V Bukarešti bodo govorili tudi o tendencah, ki streme po ustvaritvi vzhodnega Locarna. Že sedaj se Jevtič. Titulescu in drugi bavijo z vprašanji ki se nanašajo deloma tudi na vzhodni Locarno in obno vo odnošajev z Rusijo, posebno pa se po svetujejo o razorožitvenih vprašanjih Novi predlogi in načrti o razorožitvi Vsestranski razgovori in posvetovanja se nadaljujejo Formirata se dva tabora zagovornikov razorožitve in varnosti Ženeva. 4. jjnija. vv. Konec prejšnjega tedna ni prinesel odločitve. Angleži delujejo na odgoditev razorožitvene konference do oktobra ter hočejo, da ee Henderson obveže. da bo med tem časom ohranil živo misa! razorožitvene konference Angleški načrl predvideva, da bi Henderson v tem času odpotoval v Pariz, zlasti pa v Berlin, kjer naj bi skušal Hitlerja pregovoriti, da bi ee Nemčije zopet vrnila v Ženevo. V tej smeri je imel lord Eden razgovore s Hendersonom in Normanom Davisoni ter se zdi, da se bodo tudi Američani pridružili temu načrtu Vsekakor hočejo Angleži iz Ženeve ter nočejo na noben način več razpravljati o razorožitvi v atmosferi varnostnem načela Dva tabora Poleg te aktivnosti angleške delegacije, delajo Turki na tem, da uveljavijo svoj od ruske strani inepirirani načrt glede varno etne komisije, ki bi stopila nameeto konfp renče in bi bila upravičena pritegniti k raz pravam o možnostih in izgledih varnosti vsako državo, ki bi bila voljna pri tem sodelovati. Misel je ta, da bi ee v okvirj te organizacije Nemčija zopet vrnila v Ženevo in da bi ee morda zagotovilo tudi sodelovanje Amerike. Razorožitvena konferenca je torej razdeljena v dva tabora: Francija, Rusija in Mala antanta vodijo politiko »proč od nevarne razorožitve in nazai v varno pristani- vi, odkriti borbi, kjer mora podleči ali ena ali druga stran popolnoma. Še važnejše je, kakšno razpoloženje je v vojski, ki je n. pr. pomagala vreči Stambolijskega. Ravno v tem pogledu pa je najtežje razpolagati z zanesljivimi informacijami. Da silno mnogo zavisi od volje in aktivnega sodelovanja naj-odločilnejših faktorjev, ni treba niti posebej naglašati, pa je ravno tu ogromne važnosti. In končno: da politične stranke niso in ne bodo prostovoljno pripravljene prepustiti novim ljudem politično areno, je realnemu gledalcu samo ob sebi umljivo. Njihova rezerviranost kljub pritrjujočemu odobravanju posameznih činiteljev pomeni toliko kot čakanje in tehtanje. Ako se bo novi režim le malo pokazal netrdnega, bo rezerviranost prešla v odločen afront, ki se bo našlo nil na kogarkoli, ki bo predstavljal dejansko moč. Torej režimu ni na razpolago nikaka druga pot kakor moč, dejanska, realna moč, ki mora idejam nuditi zanesljivo osnovo Da se vse to izkaže, je treba počakati in šele na očitnih manifestacijah pre-iskusa bodo mogoče določnejše domneve za bodočnost. šče vojaških zvez proti neposrednim vojaškim atakam od tretje strani, kar pa smatrajo Angleži, Italijani in Američani za pretirano. Angleži vztrajajo pri svoji tezi »razorožitev pred varnostjo« ter vidijo v francoskih prizadevanje veliko nevarnost za evoj prestiž. predsedstva Ženeva, 4. junija g. Po dvodnevnih žS-vahntih posvetovanjih se je danes popoldne sestalo predsedstvo razorožitvene črtu Litvinova svoje pomisleke in zastopal mnenje, da je sedaj najboljša rešitev odgoditev konference do oktobra. Med tem časom bi po njegovem mnenju imelo predsedstvo priliko, da se sporazume z udeleženimi vladami o nerešenih vprašanjih, zlasti o problemu varnosti, ki naj se postavi na novo podlago. Hendereon je pri tem indirektno namignil na možnost osebne intervencije v Berlinu v svrho povratka Nemčije v ženevo. Ta iniciativa predsedniška je pri Bar-thouju naletela na odločen odpor. Francoski zunanji minister se je pri tem skliceval na neusveh zadinjih diplomatskih potovanj lorda Edena ter se je zavzemal is nadaljevanje konference v smislu turških in ruskih predlogov. Proti ideji splošne debate o vprašanju regionalnih paktov v svrho medsebojne pomoči sta nastopila Norman Daviš in Eden. Po njunem mnenju bi se moralo raapravljati o tem problemu najprej neposredno med zainteresiranimi vladami. Obe anglosaški delegaciji sicer proti ideji takega paktta nista izrazili formalnih pomislekov. Lord Eden je samo stavil pogoj. ___ _____„ _______. ___________j da morajo biti taki regionalni pakti se konference k tajni seji. šlo je v prvi vrsti j stavljeni v duhu locarnske pogodbe, za to, da se ugotovi, ali je mogoč spora- Švedski delegat S a n d 1 e r itn švi zum med zastopniki velesil in predsedstvom o praktičnem delovnem programu. Takoj ob začetku seje je Litvinov predložil načrt resolucije, v kateri ponavlja svoje prejšnje predloge. Litvinov predlaga nadaljevanje konference, ki bi najprej proučila problem definicije napadalca ter regionalnih paktov v svrho medsebojne pomoči. Konferenci naj se v bodoče da značaj stalne mirovne konference, ki bi delovala pod avspicijami Društva narodov na organizaciji miru in varnosti in za uveljavljen je razorožitve. Soglasno je treba sprejeti sklep o potrebi znižanja oboroževanja, čim to razmere omogočijo. Konferenca mora sestaviti ne le razoro-žitveno konvencijo, temveč tudi konvencijo o varnosti za vse države. Sedanje razmere so take, da je treba tako konvencijo čimprej sprejeti. V tej zvezi predlaga Litvinov: 1. Konferenca naj takoj prouči vse predložene pakte o vzajemni podpori in o definiciji napadalca. 2. Sedanja konferenca naj se izpremeni in preimenuje v konferenco miru, ki naj sestavi konvencijo o razorožitvi s primernimi jamstvi za varnost Konferenca naj sprejme posebne določbe proti spopadom, naj predpiše posebno nadzorstvo o Izvrievanju raznih konvencij in drugih sklepov sedanje konference za primer kršitve mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na ohranitev miru. Konferenca naj končno sestavi pravilnik v zvezi z novimi konferenčnimi nalogami. Predsednik H e n de r s o n, ki je, kakor se zdi, zopet docela pod vplivom anglosaških delegacij, je izjavil napram temu na- švicars&i delegat Mota sta se bolj zavzemala za odgoditev konference. Poljski delegat Rakczynski je odobraval francosko stališče ter se je zavzemal za nadaljevanje konference. Novi francoski načrti Pariz, 4. junija. w. U trancosk.h namenih v Ženevi javlja posebni poročevalec agencije »Radio« zanimive podrobnosti. Francoski strokovnjaki se v zadnjem času bavijo z novim francoskim načrtom, ki določa glede razorožitve študijsko dobo 4 do S let, v kateri bi morala Nemčija popolnoma ustaviti svoje oboroževanje, razpustiti vojaštvu slične organizacije ter preurediti državno brambo v milično vojsko. Obenem bi Francija omejila kalibre svojega težkega topništva ter tonažo težkih tankov. Temu načrtu, piše agencija »Radio«, bi se morala dodati Izredno stroga izvedbena jamstva, ki bi odgovarjala bistvu predlogov, postavljenih po Paulu-Boncourju v noti od 15. decembra 1933. Nadalje bi se moralo s paktom evropske medsebojne pomoči ustvariti novo jamstvo. Tudi Anglija bi se povabila, da pristopi k temu paktu. Ta evropski načrt se ne bi pr.ključil razorožitveni konvenciji, temveč b; tvoril poseben diplomatski akt Za ta pakt so pridobljene Rusija, države Male antante, Turčija in Belgija. Italija bi najbrže vezala svoie stališče s stališčem Anglije. Še ta teden bi pričela s svojim delom dva študijska odbora, ki bL se ustvarila. eden za razorožitev, drugi pa za varnost. Madžarska pritožba zavrnjena Popolno zadoščenje Jugoslaviji — Svet Društva narodov je napotil Madžarsko na pogajanja z Jugoslavijo Ženeva, 4. junija, p. Na današnji seji ,q svet Društva narodov razpravljal o pritožbi Madžarske proti Jugoslaviji zaradi obmejnih incidentov na jugoslo-vensiko-madžarski meji. Za razpravo je vladalo v vseh ženevskih krogih veliko zanimanje. V krogih sveta Društva narodov so smatrali že vse zadnje dni, ko so proučili madžarske pritožbe in tudi splošni odgovor, ki ga je podala jugoslovenska vlada, da mora svet Društva narodov madžarsko pritožbo brez razprave kot docela neosnovano odkloniti. Vse delegacije, ki se mude v Ženevi, so se podrobno zanimaie za to zadevo in bile pravilno obveščene o jugosloven-sko-madžarskem sporu. Soglasno je bilo mnenje, da je zagrešila madžarska vlada veliko nekorektnost. Prav tako pa so v ženevskih krogih z največjim priznanjem in odobravanjem sprejeli pripravljenost Jugoslavije, da kljub_ temu nepriiateljskemu manevru madžarske vlade pristane na mirno likvidacijo spora, ne da bi pri tem zahtevala, naj svet Društva narodov obsodi tako nelojalno postopanje Madžarske. Vsi krogi so tudi soglasnega mnenja, da je že sama blamaža. ki jo je doživela madžarska vlada s to svojo pritožbo, dovolj huda obsodba nierko pri Sv. Križu (srez Litija). Gabrijela M-thič v PtuJj, Martin Marinč v Brusnicah in Rudolf Miculinič na Bledu. Še nekatera razkritja o tihotapljenju špirita Ljubljana, 4. junija Med Ljubljančani, osobito v trgovskih in poslovnih krogih, še ni ponehalo zanimanje za veliko tihotapsko afero. Prebrisana družba je znala tihotapiti in trgovati s čistim špiritom po prav nizkih cenah, a je vendar zaslužila mastne dobičke. Tihotapci špirita, ki so ga dobivali iz Zagreba, kajpak niso plačali ne državne, ne bano-vinske in mestne trošarine. Ponujali so liter špirita po 16 Din, časih pa celo samo po 8 Din. Kakor smo že poročali, je policija s kontrolnimi organi finančne uprave in s pomočjo organov mestnega dohodar-stvenega urada izsledila več tihotapcev, ki so že prijavljeni finančni oblasti in je uvedeno kazensko postopanje. Denarne kazni so v takih primerih hudo občutne, tem bolj, ker jih je treba plačati državi, mestnemu dohodarstvenemu uradu in banskl upravi. V Zeleni jami so organi mestnega doho-darstvenega urada z detektivi odkrili zaklad čistega špirita. V Anžkovi jami, ki se nahaja v bližini novih carinskih poslopij, so naleteli na velik sod s 134 I špirita, zakopan med smeti, ki jih tam odlagajo mestni smetarji. V sredo popoldne med najhujšim nalivom so prišli kontrolni organi in detektivi v bližino Anžkove jame, da izvedejo hišno preiskavo pri nekem posestniku in trgovcu. Ko so pogledali v Jamo, so se jim kaj čudni zdeli »grobovi«, ki so se vrstili drug za drugim Dohodarstve-ni pazniki so pograbili za železen drog. s kakršnim drezajo navadno v senene vozove, da se prepričajo, če ni mogoče v seno skrito trošarini podvrženo blago, zlasti kak sodček rujnega vinca, saj je že sto let stara navada, da skušajo na ta način v mesto vtihotapiti sode vina. Z drogom so začeli drezati v tak »grob« smeti Nekaj sunkov in že so odkrili sodeč. Špirit so lepo zaplenili in odnesli na bližnjo mitnico ob Smartinski cesti. Računajo, da bi bil lastnik sodčka zaslužil najmanj 5 jurjev. ko je njega sodček veljal le oko-i 970 Din, a pošten trgovec mora plačati na državni, banovinski in mestni trošarini pri čistem špiritu skupaj 42 Din za en sam liter. Zaradi silnega naliva so takrat opustili nadaljnje odkrivanje »grobov«. Drugi dan na že niso našli v njih nič več sumljivega, ustnik sodčka je pa vendarle bil tako prostodušen, da je sam prišel vprašat, kačo je s sodčkom. Nu. pa so si — da ne pozabijo nanj — lepo zapisali njegovo ime. terjem, ki se zavežejo ostati r sodniški stroki, po gotovem času breaipJ«čn« prakse (morda po 1 letu) prizna primeren »djai-tum; 3. da se jim vwteje v prakso za Lzjpit ves čas volonterske prakse; 4. da ee tndi njim priaaa pravice do znižane vožnje po železnicah enako kakor aktivnim uslužbencem. Ta zahteva po izboljšanju gmotnega poležaja naraščaja v sodni pra-ksi je tem bolj upravičena, ker so se i«vr3ile zadnje redukcije prejemkov baš pod naslovom nameravane zaposlitve brezposelne inteligence ln so nameščenci pravosodne uprave v dovolj občutni meri doprinesli žrtve, da smejo eedaj postaviti navedeno zahtevo. S to za.htev0 se pa seveda nikakor ne odrekamo pravici, xa-hitevati korenito spremembo navedenih uredb o znižanju prejemkov. Zanimiva so bila tudi izvajanja tajnl-kova o poskusu urediti bolniško zavarovanje članov, kar pa za enkrat ni*uspelo, ker se je bivši o-ibor Zdravniške zbornice izrazil odklonilno na na Se predloge. — T centralni upravi v Beogradu je zaradi upokojitve s. a. s. dr. štuhca kooptiran za prvega jncdpredsednlka s. a. s. dr. Vičar, Podaj čla.n državnega sodišča trn. ia&čS«o države v Beogradu. Po ugodnem poročilu blagajnika s. o. >. dr. Rupnika je abor sprejel soglasno predlog revizorja s. a. s. dr. Straserja !n predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča,, da se izreče odiboru razrc&nica s pohvalo. Za novo poslovno leto je bil izvoljen za (predsednika nam. v iS. drž. tož. dr. Munda dočim s0 ostali odborniki isti Kakor doslej. Društvena članarina ostane Ista kakor preteklo leto. Na pobudo privatnega docenta t. a. a. dr. Sajovica je predlagal odbor, da priape. vajo slovenski sodniki kamen za ljubljan« sko vseučiliško knjifcnlco. Tudi sodniki hočejo to knjižnico v Ljubljani, saj so akademiki in ne smejo zaostajati za študenti, ki so med prvimi prispevali za kamesn. Vseučilišče brez Knjižnice ni zmožno šiv. Ijenja. Predlog Je bil soglasno snrejet — Prihodnji občani zbor bo v Mariboru. Pr« slučajnostih so se oglasili s raznimi predlogi, pojasnili in vprašanji predsednik apelacijskega sodišča Vrančič, višji dr. žavni tožilec dr. Grasselli, predeedmik okrožnega sodišča v Celju dr. Vidovič in drugi. Iz ljubljanskega magistratnega gremija Ljubljana, 4. junija. Danes je ljubljanski magistratni gremij pod predsedstvom župana dr. Puoa rešil razne tekoče zadeve. Prošnja Anglo-jugoslovenske petrolejske družbe, da se ji dovoli postaviti bencinske črpalke na glavnem kolodvoru (na Mase-rykovi cesti), je bila odklonjena iz prometnih razlogov. — Prošnja Aleksandra Golje, da bi dobil v zakup mestni svet v Verstovškovi ulici, kjer bi si uredil ko-košjerejo, je bila odklonjena iz policijsko-zdravstvenih razlogov'"; istotako prošnja glavnega odbora ~a obdelovanje Barja, naj mestna občina izčisti jarek Volar nE1£-na«, je izšla v Tjrčianskem Sv. Martinu pesniška zbirka N. Kostina A. »Zo etarych B6-noviec«. Kritik »Elana« jo proglaša za novost. kakršne slovaška literatura še ni imela. Nas utegne zanimati zaradi tega, ker pesnik te verzificirane kronike zgodovinsko pomembnega slovaškega mesta Banovice uporablja rueoslovansko epično formo, kakor da bi o teh dogodkih pel srbski euslar. Potemtakem gre v tem primeru za neposredni vpliv srbskohrvpške narodne epike na sodobno slovaško epiko, kar je nedvomno zanimiv in za sedanje stanje pesniškega ustvarjanja malce kuriozen pojav. Se zanimivejše je deistvo. da je ta poveličevalec slovaške preteklosti in slovaški pesnik jugoslovanskega porekla. N. Kostin A. je namreč Nikola Kosta Agič, hotelijer v Turčian6kem Sv. Martinu, 6icer vnet bibliofil in goreč prijatelj slovanske vzajemnosti. N. K. Agič ie po rod.i iz Like in ie med drugim spisal nrvo srbskohrvaško slovnico v slovaščini. O tem originalnem možu je pisal lani v »Življenju in svetu« B. Borbo, ki ga je obiskal v Turčianskem 9v. Martini, kjer živi že dolga Krasni zobje - diven čar, z njimi igrali se nikar! Rabi torej Doramad, ki Je zanje blagodat! Sboramad zobna krema s Čudodelni' mi žarki radija. u— Pri telovadbi 81 je zlomil roko. V Javno bolnišnico so prepeljali včeraj 18-letnega dijaka n. državne gimnazije Labo-do Franca, ki Je pri telovadbi padel z bra. dlje tako nesrečno, da si je zlomil levico v komolcu. u— V Ljubljanico Je skočila. V soboto popoldne je skočila v Ljubljanico za graščinskim drevoredom Kodelijevih 19 letna Ivanka Pernarjeva, doma z Rakeka in pristojna v Dol pr' Litiji. Bila je v družbi 6voje prijateljice 20 letne šivilje Pavlins Primčeve, s katero sta skupaj nabirali cvetlice, a nenadoma se Je odstranila od nje Ln planila v vodo. Vzrok oftmpmega dejanja mladega dekleta ni znan, najbr* si je pa končala življenje zaradi brezo o eetaosti. Danes premiera. ROLAND COLMAN in KAY FRANCIS v prekrasnem filmu »Moje hrepenenje, si Ti" Film izvanredno napete vsebine ZVOČNI KINO DVOR t*red*t«ta ob L. 7. in 9. Od« 4.80 la &.30 u— Drzna tatvina. Policija Je prejela, od orožmt&ke postaje v Domžalah vest. da je bilo pred nekaj dnevi vlomljeno pri go-stilničartki in trgovki Mariji štiftarjevl v Ihanu. Tatovi eo odnesli okrog 12.000 Din denarja, nekaj v bankovcih nekaj pa v srebru. u— Prijetno nedeljsko popoldne, ki ga morajo ibiti deležni vsi oni, ki telijo laktov v lepe kotičke naše okolice, bo v Dolskem v nedeljo 10. t. m. Gasilsko društvo bo priredilo na vrtu gostilne pri »Kraču« (Medved) domačo veselico s tombolo, plesom, kegljanjem na dobitke in dr. Avtobusni promet lz Ljubljane Izpred Mestnega doma vsako polno uro. Na prireditev vabljeni gasilci bližmjih društev ter občinstvo, ki se želi po prijetnem Izletu odpečt-ti In okrepčati z dobrim vinonn ln toplimi Jedili. MED. UNTV. dr. (Sessic &u£a specialist za otroške bolezni ordinira od 13. do 15. ure. Ljubljana, Erjavčeva c. 4b. Tel. 38-3& Iz Maribora a— Lužlško-Srbskl večer. Prvič bodo danes v Mariboru zadoneli zvoki luiišfko srbskih narodnih pesmi, ki jih je nala ^ za to priliko harmoniziral prof. Mark o Bajuk. Kratko predavanje prof. šedivega bo prikazalo zgodovinsko usodo in življenje lužiških Srbov. Prireditev bo drevi o"j 19. v dvorani klasične gimnazije. Za vstopnino velja spored, čisti dobiček Je namenjen gimnazijskemu podpornemu društvu. Prijatelji in starši dijaške mladine iskreno vabljeni! a— Opozorilo obiskovalcem severne meje. Mariborsko sresko načelstvo opozai-ja vse obiskovalce severne meje in ljtibitelje obmejnih postojank pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Sv. Urbana in Sv. Križa, r.aj v lastnem interesu, ko obiščejo te kra'e, vzamejo s seboj kakršnokoli legit.imaf.ijo, da se morejo legitimirati na zahtevo obmejnih varnostnih organov, ker se ti na ustmene izjave in trditve ne morajo ozirati. a— Kolo sreče. Na tomlboli Sokola !. se je Fortuna nasmehnila z glavnim dobit* kom železničarje vi hčerki Fridi Webro\l, ki je prejela 2500 Din, drugi dobitek 1500 Din je zadel mestni šofer Jože šlamjber-ger, moško kolo pa dijak Kopše iz Limf.>u-ša. a— šahovski turnir za prvenstvo Ma* ribor«. V nedeljo se je odigrala viseča par» tija iz 1. kola med Ostankom in Lešnikom, ki se je končala v 75. potezi z zmago Ostanka. Za 6. kolo sta igrala prof. Sila in Strniša. Partija je bila prekinjena, še« sto kolo se bo odigralo v sredo 6. t. m. oto 20. v kavarni Central. Vse viseče partija pa se bodo odigrale med tednom. a— Ceneno meso. Danes ob 7. se bo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici prodalo 200 kg govejega mesa po 4 Din za kg, in sicer na osebo do 2 kg. leta med svojimi knjigami in se obenem bavi z gospodarstvom. Njegovo epično zbirko »Zo starycb Banoviec« preveva po 6odbi slovaškega kritika topla ljubezen do slovapke preteklosti, združena z močnim slovanskim prepričanjem. Verzi tega slovaškega pesnika iz Like posebno naglašajo nekdanje stike med slovanskim severom in jugom. Holandski spis r Dalmaciji. N* tem mesto smo že ponovno olnenili članke, ici jih prl-občuje v raznih bolandskih revijah, zlasti v amsterdamskem »Buitenu«, nizozemski ge> ' graf. prof. W. V a 1 k, ki je lani prepotoval dobršen del Jugoslavije in se ustavil tudi v Ljubljani. W. Valka 60 lepote in posebnosti naše zemlje očitno navdušile in jim posveča potopise, ki kažejo, da je dobila Jugoslavija v njem dobrega poznavalca in iskrenega prijatelja. Pravkar smo prejeli majni&ki zvezek amsterdamske revije »Natur en teuii-niek«. ki se lahko po opremi in vsebini meri z najboljšimi nemškimi Časopisi te vrste. Ti smo opazili članek prof. Vslka »De Riviara van Dalmatie«. ki v njem vzneženo opira)« lepote Splita in Trogira, njih zgodovinske zanimivosti in narodopisni značaj. Hoi«vic.U ootopisec se obširneje ustavlja tudi pri opisih Solina in kaštelanske riviere. Člantk i« ^nremlien s slikami, izmed katerih Je posebno učinkovit pogled z Marjana na mor)«. Ne dvomimo, dn je W. Valk • r»ojkni spisf o Jugoslaviji pridobil naSi domovini prijateljev na Holandskem in le telimo, aa bi nadaljeval svojo reportažo k Jucosfcv-vije! Z+T »JUTRO« št. 126 = 5 ToreS, 5. VI. 193« DANES ZABAVNI VELEFILM »PRIPOVEDKE IZ SPALNICE" v katerem igra glavno vlogo slavni MAURICE CHEVALIER ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7 & in 9 & uri V tam filmu nastopa najmlajši filmski igralec BABY LEROY Iz Celja e— Celjski občinski svet bo imel redmo sejo ▼ petek 8. t m. Na dnevnem redu so poročila odsekov. e— Cvetlični dan, ki ga Je priredila drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju v soboto dopoldne, je lepo uspel. Čisti dobiček je namenjen revni mladini. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja im okolice se bo zbralo v soboto 9- t. m. ob 16. pri tov. Tomažu Grahu na Dečkovi cesti v Gaber ju. Zaradi izredno važne zadeve Je potrebna polnošrtevilna udeležba. e— V celjski bolnišnici je umrl v nedeljo dninar Josip Conč lz Brestovca pri Rogaški Slatini, v Kasazah 6 pri Petrov-čah pa je Istega dne umrl 45 letni posestnik Konrad Resnik. e— Kino Union. Danes ob 16.15 io 20.30 otočna opereta »Noč pred zaroko« (Dekle kakor ti) in zvočna predigra. Iz Litije i— Polšničani v Litiji. Ob zaključku gledališče sezone so prišli gostovat na oder litijskega Sokola člani Sokolske čete v Polšniku. Podali so Finžgarjevo »Razvalino življenja« tako dobro, da smo bili resnično prijetno presenečeni. Igra je bila iz-režirana do potankosti in smo spoznali v režiserki učiteljici gdč. Kunstlerjevi Eluši prvovrstno prijateljico Talije. Igra iz kmečkega življenja je z blagoglasnim polš-niškim dialektom močno pridobila. Gospa Cejeva, ki je igrala vlogo Tone, je žela aplavz celo na odprti sceni. Močno osebnost je postavil tudi učitelj g. Blaž Potočnik z vlogo žganjekuha Urha. Polšničani so si utrli pot na naš oder. Gotovo bodo imeli prihodnjič polno dvorano. Prireditev ie dokazala živahno kulturno delo, ki ga vnše Sokoli na visokem, planinskem Polšniku. i— Pomožni vlak je dvignil iztirjene vagone. Nabiralnik ki je voziJ v noči od sobote na nedeljo proti Zidanemu mostu, je imel ob prihodu iz Ljubljane v Litijo nezgodo. Prenaglo prestavljene kretnice so vrgle del vlakovne garniture iz tira. štirje vagoni so iztirili in dva sta se prevrnila. Vlakospremno osobje je obvestilo o tem litijskega načelnika postaje g. Turka, še v teku noči so zaprosili Ljubljano za pomožni vlak z inženjerjem. Prevrnjene vagone so morali dvigniti z žerjavom, ki so ga pripeljali na posebnem vagonu iz Ljubljane. Največ težav jim je delal vagon, ki je bil namenjen za Hrastnik in je bil naložen z železjem. Nočnemu delu Je prisostvovalo mnogo gledalcev. Delavci so tudi uredili progo, da je bil že zjutraj mogoč povsem neoviran promet. Iztirjeni vagoni so seveda poškodovani in so ostali na tukajšnji postaji. Ogledala si jih bo komisija ljubljanske direkcije, ki je že tudi uvedla preiskavo. I? Ptnia j— Ptujski harmonikarji na turneji. Komaj je minilo nekaj mesecev, odkar imamo tudi v Ptuju skupino mladih harmonikarjev pod vodstvom učitelja g. Baše, pa se že upajo naši malčki pred javnost. Naučili so se v tem kratkem času kar 16 samih naših lepih narodnih pesmi, s katerimi bodo nastopili v nedeljo .17. t m. v Va-raždinu. G. Baša je vzgojil 35 mladih harmonikarjev, kar je za Ptuj vsekakor lepo število. j— Najemnine v Ptuju. Prejeli smo-Zadnje čase se mnogo razpravlja o vprašanju maksimiranja najemn;n, ki so pri nas v primeri z drugimi mesti zelo v'soke, tako da bi bilo potrebno, da se tudi že Ptuj uvrsti v I. draginjski razred. Najemnine si visoke, čeprav Ptuj nima vodovoda m z*-to v stanovanjih tudi ni nravi h kopalnic in ne higijenskih stranišč. Enosobno stanovanje stene od 100 do 250 Din, dvosobno od 300 do 450 Din, trosobno do 700 Din. Poleg najemnine je treba plačevati še razne druge doklade gospodarju, kakor odškodnino za instalaciio elektrike. k; se vleče že v neskončnost. Največji balast pa ie najemninski vinar, ki ga je občina določila do 200 Din mesečne naiemnrne na 12®/», od * 200 Din dalje pa na 16°'o. Pri odmeri ni upoštevala, da mora vsak najnižji uradnik plačati mesečne naiemnine najmanj 300 Din, poleg tega pa mora še občini plačat! 16fi/o. Mestna občina bi lahko uvrstila najemninski vinar vsaj v tri razrede: do 200 Din 5°/o, do 300 Din 8fl/o in do 500 Din l%r,o: kdor na si privošči dražje stanovanje. tudi lahko plača do 16%. Vsekakor bo treba tudi r Ptuju urediti to vprašanje. j— Krava mu je odtrgala dva prsta. Na paši v Oblačku Pri Juršincih je pase! krav« pastir Horvat Vinko iz Oblačka. Na naši si je ovil okoli roke vrv, na katero je bila privezana krava. Žival pa je nenadno zbezljala. Sunek je bil tako silen, da ie ubogemu fantu dobesedno odtrgalo dva prsta. M™-al ie v ptuisko javno bolnišnic." j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob pol 21. film -»Nedolžnost z dežele« z Englischevo in Robertsom. Dodatek Ufin tednik.___ Iz življenja na deželi ZALOG. »Jutro« je že poročalo, da je občinski odbor na predlog člana občinske uprave g. Cirila Požarja imenoval I. namestnika staroste Sokola kraljevine Jugoslavije brata Gangla za častnega člana tukajšnje občine. Lprava občine je prejela te dni nastopno zahvalo SSKJ: »Prejel sem Vaše brzojavno obvestilo, da me je občinski odbor občine Polja na seji 25. novena" bra lani imenoval za častnega člana poljske občine. Zavzel sem se ob tem poročilu. ker se ne zavedam nobenega dejanja, ki bi utemeljevalo to izredno mojo počastitev. Smatram, da ste s tem aktom svoje pozornosti hoteli naglasiti važnost in pomembnost sokolskega vzgojnega dela za vse naše državno in nacionalno življenje. V tem zmislu sprejemam to čast kot predstavnik jugoslovenskega Sokolstva "n Vam izrekam prisrčno in bratsko zahvalo, ^elim občini, ki ji stojite na čelu, najboljšega napredka v vsakem ožim. pozdravljajoč Vas z iskrenim sokolskim Zdravo! I. namestnik staroste Gangl.« — Občinska volila za občinskega blagajn' Janeza. — Skupina bojevnikov prosila za podporo. Prošnja se je odklonila. Ni denarja. Smo ubogi! — Strah Ivan iz Sostrega je prosil za dovoljenje izvrševanja pogrebnega podjetja. Ponudba se je odklonila, ker razmišlja o opravljanju tega podjetja zaloška gasilska četa. — Krajni šolski odbor v Zalogu je dal v smislu sklepa z dne 9. maja letos odstraniti raz šolsko steno ploščo, vzidano v šolski veži ob zgraditvi šole, ker je imela naslednji napis: »Zgrajena v letu 1910. ob 80-letnici Njegovega Veličanstva cesarja Franca Josipa I.« Za povzdigo domačega gospodarstva Ljubljana, 4. junija. Po Narodni odbrani pokrenjena gospodarska akcija jSvoji k svojim« ee živahno razvija. S sodelovanjem raznih društev: kulturnih, socialnih, stanovskih, humanitarnih itd. se organizirajo konz>mmenti najvažnejšega sestavnega dela celotne akcije. Brez konzumenta se ne more niti povečati nakup domačega blaga, niti dvigniti produkcija domače industrije. Konzument je tisti, v čigar rokah je usoda našega prr>du-centa. konzument lahko prepreči odtok našega dinarja v inozemstvo, konzument je oni. ki z nakupim domačega blaga omogoča zaslužek našemu delavcu, našemu uradniku in vsem neštetim, ki pridejo le z zboljšanjem našega gospodarstva do svojega, čeprav skromnega koščki kriha. Koga ne boii srce, ko vidi sestradane in upadle obraze naših brezposeluih? Ne gre samo za našega ročnega delavca, ki ga onemoglega od trpljenja in pomanjkanja sploh ne moreš več ločiti od običajnega cestnega berača, gre tudi za veliko Število onih, ki so preživeli svojo mladost v urejenih gmotnih razmerah, ki so ei e svojo bistroumnostjo in marljivostjo pridobili visoko izobrazbo, pa ne morejo danes najti zaslužka in so pahnjeni v brezposelno* in pomanjkanje. Da poveča zanimanje za domače blaeo pripomore k zboljšanju našega gospodarstva, je založila Narodna odbrana v Ljubljani lične izvesne propagandne tablice za izložbe, prodajne in obratne lokale, urade, pisarne. kavarne, restavracije in druge javne lokale, ki naj vidno nameščene pozivalo k nakupu domačega in svare pred naki-pom tujega blaga. Pričujoča slika predstavlja posnetek te propagandne tablice, ki je umetniško izdelana iz trpežnega kartona in okrašena z narodnimi motivi v več barvah, primerna za namestitev v vsaki izložbi in v vsakem obratnem lokalu. Tablice bodo prodajali člani Narodne odbrane po 30 Din za komad. Izkupiček bo porabljen za propagando te prepotrebne akcije, ki nam more edina nuditi dovoljno jamstvo za dosego onega uspeha, ki ji ga v6i želimo! GOSPODARSTVO Nazadovanje trgovskih in obrtniških obratov Zbornica za TOI je pravKar sestavila statistiko o gibanju trgovine in obrti v prvem letošnjem četrtletju, ki nam kaže, da je število trgovskih in obrtniških obratov v prvem letošnjem četrtletju še nagleje nazadovalo nego lani. Letos v prvem četrtletju je bilo novo prijavljenih samo 197 trgovskih obratov (lani v zadnjem četrtletju 166). odiav-ljenih pa je bilo kar 648 obratov (lani v zadnjem četrtletju 482). tako da se je letos v prvem četrtletju zmanjšalo število trgovskih obratov v Sloveniji za 451 obratov, dočim je lani v zadnjem četrtletju nazadovalo le za 316 obratov. Gibanje trgovine v zadnjem časj nam kaže naslednja zanimiva primerjava. prijave odjave razlika 1932 1 069 1521 — 452 1933 777 21C7 — 1330 I. četrtletje 1934 197 648 — 451 Kakor nam kažejo gornje številke, je v 1. 1932. število odjav presegalo število prijav le za 452 obratov. Lani pa je nastopilo prav naglo nazadovanje in je število prijav precej nazadovalo pri znatnem povečanju števila odjav, tako da ie v tem letu zabeležiti nazadovanje za 1330 obratov. Letos v prvem četrtletju pa 6e je razmerje med prijavami in odjavami še poostrilo, kar vsekakor priča, da se naša trgovina nahaja v zelo težavnem položaju. Podrobna statistika nam kaže največje nazadovanje v trgovini z lesom. kjer je bilo pri samo 13 prijavah 69 odjav, tako da je zabeležiti zmanjšanje trgovin z lesom za 56 obratov. Prav občutno je tudi nazadovala podeželska trgovina. Tako vidimo v trgovini z živino, nazadovanje za 20 obratov, v trgovini z deželnimi pridelki, z živili, senom in slamo, s semeni, z miko, sadjem, mlekom in perutnino, pri le 24 prijavah 109 odiav, torej nazadovanje za 85 obratov. Poleg tega pa beleži trgovina z mešanim blagom nazadovanje za 44 obratov. Branjarij je bilo odjavljenih 43, prijavljene pa so bile samo 3. Občutno ie bilo tudi nazadovanje trgovine z vinom, pivom in žganjem, kjer je bilo 43 odjav in le dve prijavi. V sejmarstvu smo imeli 37 odjav in nobene prijave. Agentu r je bilo od javl jenih 13, pri 5 prijavah, avtotaksmh podjetij odjavljenih 22. prijavljenih 7, izvoščkov pa je bilo odjavljenih 12. Enako poostritev opažamo tudi pri obrtniških obratih. V prvem letošnjem četrtletju se je število obrtniških obratot zmanjšalo za 412. dočim je lani v zadnjem Četrtletju nazadovalo le za 335. Prijavljenih je bilo 274 obratov (lani v zadnjem četrtletju 204). odjavljenih pa je bilo 688 obratov (lani v zadnjem četrtletju 539). Gibanje obrti je bilo v zadnjih dveh letih naslednje: prijave odjave razlika 1932 2007 2017 — 10 1933 927 2363 —1336 I. četrtletje 1934 274 688 - 412 Dočim so ee v leti 1932. odjave držale še približno na isti višini kakor prijave, je že lani število obrtnih obratov prav občutno nazadovalo in ee je letos to nazadovanje v poostrenem ohseg-u nadaljevalo. Največ odjav je bilo lani v čevljarski obrti, namreč 112 pri le 20 prijavah, tako da se je letos v enem četrtletju število čevljarskih obrti zmanjšalo za 92. Enako rapidno opažamo nazadovanje pri krojačih in šiviljah, kafti število krojaških obrti j.e nazadovalo za 28, pri šiviljah oa so odiave presegale prijave za 45. Večje nazadovanje opažamo tudi pri kovačih in podkovnib kovačih, kjer je bilo 22 prijav in 38 odjav, pri kolarjih, kjer je bilo le 5 prijav in 23 odjav. Zag je bilo ori-javlienih le 7 in odjavljenih 25. eodarjev od-iavljenih 9 brez prijav in mizarjev odjav-lenih 39 pri 15 prijavah. Med sedlarji jih je 11 odjavilo obrt, dočim nobeden ni prijavil te obrti, pletilcev ie odjavilo 21 in prijavilo 9, mlinov pa je bilo prijavljenih 16 in odjavljenih 46. Od važnejših obrti, ki ne beležijo nazadovanja, je omeniti mesarje, prekaje-valce in konieke mesarje, kjer je bilo 25 priiav in 24 odjav, ter peke, ki jih je prijavilo obrt 15. odjavilo pa 17. Letos se tudi pri gostilniških obratih kaže večje nazadovanje. Za vse preteklo ^ leto je pri gostilnskih obratih bilo zabeleženo še ravnovesje med prijavami in odjavami. Toda že v zadnjem lanskem četrtletje ee je tudi v tei stroki pokazal preokret, saj je v tem četrtletju število gostilnskih obratov nazadovalo že za 46. Letos je bilo v prvem četrtletij prijavljenih 61 gostilnskih obratov, odjavljenih pa 108, tako da beležimo nazadovanje za 47 obratov. Gostiln je bilo odjavljenih 88. prijavljenih pa 38. Pri industrijskih obratih nimamo letos v prvem četrtletju. zabeležiti večjih sprememb. Priisv-lienih je bilo 6 industrijskih obratov, odjav-lienih pa 5. Poslovanje na velesejmu Kakor smo že kratko poročali, se je pričela na našem velesejmu razvijati prav lepo tudi kupčija. Zaključke beležijo predvsem naši pohištveni mizarjo, ki vedno bolj pridobivajo na slovesu. Razstavo pohištvenih mizariev na velesejmu je včeraj posetil ne- ki resni interesent iz Francije, ki je občudoval solidno in umetniško izdelavo razstavljenega pohištva 'in se resno zanima za izvoz v Francijo. Izrazil je mnenje, da bi lahko naše pohištvo postalo važen izvozni predmet v Francijo. Razveseljivo ie nada- ravljajoč Vas I. namestnik j uprava je iz- I trka Jermana I >v iz Poija je K IJe, da beleži le lepe eakljuHre fiksne prodaje tudi naša prva domača tvornica avtomobilov »Triglav«. Za razstavljene avtomobile te tvrdke vlada med našim najširšim občinstvom veliko zanimanje in beleži tvrdka poleg že sklenjenih kupčij veliko Število resnih interesentov za to oe-neno motorno vorilo. Nadalje je zabeliti kupčije v kmetijskih strojih, v žimi, v zrič-n>jh vložkih za tapetnike, v raznih predmetih za opremo stanovanja in v keramiki. Mnogo interesentov je tudi za predmete, razstavljene na ofioielni razstavi Grčije. NaSi trgovci, ki se zanimajo za nemške izdelke in iSčejo stlike z nemškimi tvrdkami, pa se s pridom poslužujejo informacijskega biroja, ki so ga nemški industrijci postavili na našem velesejmu. NaS velesejem se letos z uspehom poslužuje radia kot uspešnega propagandnega sredstva. Včeraj se je med 6- in 7. uro vršila napovedana radio-reportaža, prt kateri je kot conferencier fungiral g. Ferdo Delak, ki je imel intervju z direktorjem velesejma dr. Dularjem. Gospod direktor je na stavljena vprašanja govoril o organizaciji našega velesejma in o propagandi, ki jo vrši naša velesejmska institucija v inozemstvu. Po končanem razgovoru je bila prirejena reportaža v paviljonih E, F in G. Med razstavljata perzijskih preprog na ljubljanskem velesejmu je nastal prepir in polemika v časopisju. Uprava velesejma obžaluje, da je prišlo do tega osebnega in konkurenčnega konflikta Vrvenje na razstavišču velesejma pred paviljoni ob Celovški cesti Stanje Narodne banke V zadnji četrtini maja se je zlata m devizna pogodba Narodne banke povečala za 1.0 na 1868.4 milijona Din. Pri tem je zlati zaklad narasel za 1.4 milijona Din, devizne in valutne rezerve pa so nazadovale za 0.4 milijona Din. Devjze, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 0.9 na 43.7 milijona Din. Kakor običajno ob koncu meseca, je tudi ob koncu maja zaloga kovanega denarja v srebru in niklju nazadovala, in sicer za 36.9 na 270.5 milijona Din. Menični portfelj se je dvignil za 1.1 na 1599.8 milijona Din, lombardna posojila pa so nazadovala za 1.7 na 236 milijonov Din. Glede na konec meseca, ko je denarna potreba večja, se je obtok denarja od zadnjega rekordno nizkega stanja dvignil za 49.3 na 4118.8 milijona Din (lani je znašal ob koncu maja 4453.4 milijona Din). Istočasno pa so se obveznosti na pokaz zmanjšale za 46.0 na 1135.4 milijona Din. Predvsem so se zmanjšale naložbe na žirovnih računih, in sicer za 49.7 milijona Din. Obveznosti z rokom so nazadovale za 2.7 na 953.9 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo nespremenjeno in znaša kritje v zlatu in devizah 35.55 odstotkov, v samem zlatu pa 33.61 odstotkov. Gospodarske vesti — Nadaljnje nazadovanje kritja nemške marke. V zadnji četrtini maja je nemška Rejchsbanka ponovno izgubila za 18.6 milijona mark zlata in deviz, tako da se je njena zlata in devizna podlaga skrčila že na 135.8 milijona mark. Kritje samega obtoka bankovcev je nazadovalo od 4.6 na 3.7 odstotka, kritje obtoka bankovcev in žirovnih obvznosti pa od 3.8 na 3.5 odstotka. — Na žateškem hmeljskem trgu je bilo povpraševanje tudi pretekli teden živahno in se cena giblje nadalje med 1500 jn 1600 čeških kron za 50 kilogramov. Stanje novih nasadov je zelo neenako in nasadi silno trpijo zaradi suše, tako da so mnogi hmeljarji primorani nasade celo umetno namakati. = Nevarnost carinske vojne med Avstrijo in Češkoslovaško. Ker Češkoslovaška ne kaže pripravljenosti, da bi sklenila med Avstrijo trgovinsko pogodbo na podlagi preferenc, obstoja nevarnost, da bo med obema državama prišlo do carinske vojne. V avstrijskih industrijskih krogih že postavljajo zahtevo, da Avstrija Češkoslovaški odpove pogodbo. = Uredba o organizaciji la kontroli Izvoza lesa. Kakor poročajo iz Beograda, je strokovna komisija ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za šume in rudnike končala svoje delo okrog projekta uredbe o organizaciji in kontroli izvoza lesa, tako da ie prihodnje dna pričakovati, da bo ta uredba objavljena v »Službenih no-vinah«. — Včeraj se je pričela na Dunaju redna seja Stalnega mednarodnega komiteja za les. na katerem se bo med drugim razpravljalo o vprašanju pristopa Francije v to mednarodno organizacijo. NaSo državo bodo zastopali zastopniki Centralnega odbora, ker novi centralni odbor po uredbi o kontroli izvoza, ki bo šele objavljena, le nI osnovan. — Znaten dvig žitnih cen v Ameriki Sala, ki vlada v ameriških žitnih pokrajinah je zavzela le tak obseg, da postaja nevarnost slabe letine od dneva do dneva večja. To se kaže tudi na žitnih borzah, kjer se cene v skokih dvigajo. 2e v začetku preteklega tedna Je no tirala pšenica na chica-ški borzi za julij 92.7 centov za bušelj. Ob konen tedna pa je bil zabeležen nov skok in je cena prekoračila 100 centov. Včerajšnja poročila iz Chicaga pa navajajo že začetni tečaj 107.50. Enako se dvigajo tečaji v Kanadi. kajti na borzi v Winnipegu je bil v soboto zabeležen tečaj za junijsko pšenioo 80 centov, včeraj pa je bil že 85.25. Prvotno je vladalo v Ameriki mnenje, da je dviganje cen v zvezi s špekulacijo, sedaj pa se je utrdilo prepričanje, da je haussa glede na katastrofalno stanje posevkov upravičena, zakaj v amer. žitnih pokrajinah, kakor tudi v kanadskih, je stanje izredno slabo. Suša traja dalje, poleg tega pa so se pojavile v velikem številu kobilice. Mnogi so mnenja, da "bo letina v Zedšnjenih državah in v Kanadi komaj zadostovala za domače potrebe. « Dobave. Direkcija državnega rudnina Kakani sprejema do 7. t. m. ponudbe ^ede dobave 2250 ke žičnikov, 300 komadov zag za kovino. 650 kg oaliene žice. 500 komadov klLučev za ključavnice, 2000 k« čistega ben- cina, 8000 komad. azibeStnih kokit. (5000 komadov klingeritnib kola*, 4000 kg masti za jamske vozičke in 10.000 kg portlandske-ga cementa, do 14. t m. po glede dobave 2500 kg strojnega olja in 1000 kg cilinder-skega olja. — Direkcija državne železarne Vareš—Majdan sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 15 m eukna, 800 komadov okovja za okna. 1000 kg pisane bomba-ževine, 200 kg bele boinbaževine, 280 komadov spiralnih svedrov, 1500 kg žičnikov. — Komanda pomorskega zrakoplovstva Pivu! je sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave lakastih barv, cinkovega belila, barv, terpKatinskega olja, firneža, sikativa, kita, krede, mavca, kleja itd., do 2o. t m. pa glede dobave ročnih signalnih svetiljk. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave okovja za vrata, okna in pohištvo, do 20. t. m. glede dobave 600o komadov jeklene platirane žice za čepice in 2500 komadov kožic za čepice, glede dobave raznih ključavnic, okovja, ključev, šarnirjev, 200 kg transformatorskega olja; do 21. t. m. glede dobave medeninastih ventilov, raznih žičnikov, do 29. t. m. glede dobave 340 Kg bakrene pločevine, 400 kg bakra v palicah, do 1. Julija glede dobave 3 zračnih ročnih vr-taljk, 400 m ognjeeasnih cevi in 1 termo-električnega pirometra. Vršile se bodo naslednje licitacije: 20. t. m. pri 'opravi državnih monopolov v Beogradu glede doba e 28.500 kg kromovesra kartona, 2000 kg kro-movega papirja. 2000 kg pergaminpapirja; 21. t. m. pri komandi granične trupe v Skoplju glede dobave 2700 kom. ščeik, 1500 kg metel, 200 kg olja za mazanje tal, 50 ke masti za parkete, 100 steklenie sidola in 100 kom. grafita za peči. Aorze 4. junija. Oficielni tečaji deviz na IjuMjaariri borzi kažejo majhna oslabij«ija na BerKn, Newyork, Pariz in Prago. Trat pa se Je dalje okrepifl. Drugo neizpremenjeno. V privatnem kliringu je notiral avstrijski šiling v Ljubljani 9.33—9.43 in v Zagrebu se je zaključil po 9.2850. Angleški funti so se trgovali danes v Zagrebu po 253.96 (v Beogradu so notiralli 253.20—254.80), grški boni pa po 32.50. španske pese te so se zaključile v Zagrebu po 6.39. Na zagrebškem efektnem tržiSču se je Vojna Skoda okrepila. Trgovala se je po 301 ln 304. 7% investicijsko se je trgovalo po 70 ( v soboto 71) in 8% Blair po 59 (v soboto 57.75). Devize. Ljubljana. Amsterdam 2900.85 — 2321.21, Berlin 1330.14—1340.94, Bruselj 79^.91 4o 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 172.53—174.13, New York 3383.28—3411.54, Pariz 224.74—225.86, Praga 141.79—142.66, Trst 294.35—296.75 Cpremija 28.5%). Avstrijski šiling r privatnem kliringu 9.33 do 9.43. Curih. Pariz 20.28, London 15.6060, New-york 307.875. Bruselj 71.8750, Milan 26.7250, Madrid 42.06, Amsterdam 208.35, Berlin 120.05. Dunai 72.95 (57.15), Praga 12.80. Varšava 58.05, Atene 2.90, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. D n naj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 10.56, London 27.41, Milan 46.69, Newyodt 538.59, Pariz 35.38, Praga 21.78, Curih 175.07, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 303 — 305, 7*/• investicijsko 71 den«, 8°/o Blair 58 — 59, TU Blair 52 — 53, 7°/» Drž. hipotekama banka 65 den, 4% agrarne 36 den., 6°/o begluške 54 den., Kranjska industrijska družba 250 blago. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 303—303.50, za junij 302 denar, za julij 301 denar, za september 301 do 302, 7% investicijsko 71—72. 4% agrarne 37 denar, 7% Blair 53—53.50, 8% Blair 59 do 60, 7% posojilo DHB 65.50 denar, 6% begfluške 54—54.75; delnice: PAB 215 do 216, šečerana Osijek 150 blago, Trbovlje 90 blago, Isis 20 blago, Impex 50 denar. Beograd. Vojna škoda promiptna 305.5 in 305 zaključka, za september 304.50 do 306, 7% investicijsko 71 zaključek, 4% agrarne 37—38, 6% begluške 54—54.50, 8% Blair 58.25 zaključek, 7% Bttair 52.75 zaključek, 7% posojilo DHB 66 zaključek, Narodna 4050 ponudba, PAB 213.50 do 215. Dana]. Dunav-Sava-Jadran 11.25. Ruše 7, Trboveljska 9.70, Alpine-Montan. 10.50, Sečerana 16. Blagovna tržišča LES. -f Ljubljanska borza (4. t. m.): Tendenca za les mlačna. Eksekutivni nakup: 100 stotov zdravega, rešetanega, suhega činkvantina,pariteta Jarše-MengeS. Plačljivo 30 dni de dato fakture. Cena za 100 kilogramov 180 Din. 2ITO. + Cblcago (4. L m.) Baftetni tečaji: pšenica: za julij 107.60, sa eeptemlber 108, xa decemfber 110.76. 4- Wi*inipeg (4. t. m.) Začetni tečaji: plenica: za julij 85.25, za avgust 87.50. + Ljubljanska borza (4. L m.) Tendenca aa žito izredno čvrerta. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneb): pšenica (po mbfveki tarifi): baška. 79-80 ke P« 187.50 — 190; baška, 80 kg, po 190 do 192.50; korusa (po mlevski tarifi): popolnoma suha e kakovostno garancijo za maj 135 — 137.50; moka: baSka >0< po 285—290, banatska 292.50 — 295. -j- Novosadska blagovna borza (4. junija): Tendenca stanovitna. Promet srednji: Pšenica; baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, gornjebaška in slavonska 117.50—120; baška, gomjebanatska 115 do 117.50;baška potiska 120—122.50; baška ladja Tisa 125—127.50; baška, ladja Begej 122.50—125. Ove®: baški, sremski, banat-ski in slavonski 95—97.50. Turščica: ba-gka in sremska 82—84; baška okolica Sombor 83—85: banatska 80—82; sremska, pariteta šid 84—86; baška, ladja Begej 83—85; baška ladja Tisa in Dunav 84—86. Moka: baška in banatska >Ogc in »Ogg« 190—210; »2« 170—190; »5« 150 do 170; >6« 130—150; >7« 105—115; >8« 100 do 105; slavonska »0g« in »Ogg« 190—200; >2« 170—180; »5« 150—160; »6« 130—140; >7« 105—115; >8« 100—105. Otrobi: baški in sremski 90—95; banatski 87.50—92.50; bački ladja 100—102.50. Fižol: baški in sremski 130—132. -f Budlmpeštanska terminala borza (4. t. m.) Tendenca slaba. Promet živahen. P S e n I c a: za junij 14.10—14.12, za oktober 16.64—16.65, R ž: za junij 7.73—7.46. za oktober 11.43—11.46. Turščica: za Julij 12.36—1*.4©, za avgust 12.60—12.66. Križanje divje trave s plemenito pšenico Na Dunaju se otvori danes v Državnem muzeju vrlo zanimiva razsta*"? dela in uspehov znanega raziskovalca dednostnih zakonov in gojitelja rastlin, vseučiliškega profesorja dr. Ericha Tschermaka. Prof. Tschermak se je proslavil že leta 1900, ko je na novo odkril Mendelejevo dednostno teorijo in jo eksperimentalno izgradil. Poseben sloves so mu prinesla tudi za prakso nad vse važna križanja med kulturnimi in divjimi oblikami naših žitnih vrst. Svoje prve zadevne uspehe je demonstriral že na prvem mednarodnem kongresu za dednostno biologijo v Berlinu, kjer so zbudili med strokovnjaki vsega sveta veliko pozornost Po šestnajstletnih neplodnih poskusih mu je končno uspelo, da je vzgojil križanca iz divje trave egilopsa in plemenito pšenico, ki je ostal po nadaljnjem gojenju tudi konstanten. Ta uspeh je bil važen tudi iz tega razloga, ker je pripomogel k rešitvi vprašanja o izvoru naše pšenice. Tscher- mak je prvi pokazal, da ima ta žitna vrste več divjih prvotnih oblik, česar po filclo-ško-zgodovinski metodi doslej ni bilo mogoče dognati. Tudi njegove gojitve rži, tiste pšenice, ovsa in stročnic so po svetu vzbudile veliko zanimanja, a na razstavi bo videti tudi križanca med pšenioo m rž jo, ki se v praksi pravkar dobro obnaša. Med drugimi stvarmi bo pokazala tudi razne novosti v področju gojitve cvetlic, n. pr. umetne križance med kultivinanimi m divjimi trobenticami. Umetno žito Vodja „čeljuskincev" v Pariza Nov živalski park v Parizu y Vincennesu pri Parizu so otvorili te dni nov živalski park, ki šteje nad 10.000 živali V oblasti razbojnikov Sven Hedin med dvema kitajskima ognjema Iz Karla na Kitajskem je te dni prispela. v Stookholm brzojavka švedskega raziskovalca dr. Svena Hedina. Raziskovalec, od katerega že delj časa ni bilo glasu, naznanja, da je bil s svojim spremstvom nekaj časa v oblasti uporniških kitajskih čet in bamditov. žele na velikonočno nedeljo so ga regularne čete kitajske armade "osvobodile iz robstva. Nastopil je takoj poto-vanje proti Lognorju. Po vsebini brzojavke sodeč, je naravnost čudežno, kako so ušli člani Sven Hedino-ve ekspedicije smrti. Raziskovalec je bil na potu že od oktobra, in to po nalogu namkinške vlade. Spremljala sta ga dr. Hummel in Bergmann, sinova misionarjev Soderblom in Vidare ter nekaj kitajskih kažipotov Sporočilo Svena Hedina javlja, da je raziskovalec s svojo odpravo zašel v vrtinec vojnih zmed v azijskem ozemlju. Uporniške čete so ga ponovno obstreljevale, slednjič pa je padel banditom v roke. Ti in nastrotniki čet kitajske vlade so si ga izposodili za neverjetno igro. Ko so oddelki regularne vojake jeli napadati nasprotnike z letali za bombardiranje, so banditi in vojaški uporniki izpostavila ekspedicijo Svena Hedina najhujšemu bombardiranju, šestnajst dni je trajala ta bitka med vladnimi in protivladnimi četami in ves ta čas je visel Sven Hedin s svojimi spremljevalci med življenjem in smrtjo, šele po porazu nasprotnikov, mu je zasijala svoboda in je mogel nadaljevati svojo začrtano pot v osrčje Azije. Bdeči krvnik umrl od lakote Mož, ki Je obesil 937 ljudi V nekem majhnem ukrajinskem selu so fred kratkim pokopali moža, ki je igral od 1910 do 1920 veliko vlogo v ruski zgodovini. Pisal se je Filir^ev. časih je slovel iirom Rusije. Nihče -><• bi si utegnil predstavljati, da bo njegov konec tako beden in reven. Stara, caristična Rusija ni poznala smrtne kazni za krinvpalne č;ne. r*** - 7.0. politična dejanja. Pod carjem Nikolajem II. so se politični atentati silno pomnožili. O tem priča že samo življenje Filipjeva, ki je spravil na drugi svet 937 atentatorjev. Vse njegove žrtve so bile obsojene na najhujšo kazen, t. j. v smrt na vešalih V letih 1910 do 1920 je ime! ruski državni krvnik polne roke dela. da. bil je tako zaposlen, da si je mora! celo preskrbeti pomočnika, ker ni sam. bil kos takšnim ra-porom, kakršnih so od njega zahtevale oblasti. V marcu 1917, ko se je sesula cari-stična stavba, je seveda Čeka prevzela ves krvniški inventar, saj je delala z istimi sredstvi kakor prejšnja caristična tajna policija. Filipjev je dotlej poslal na drugi svet 128 političnih zločincev. Ena najbolj znanih usmrtitev Filipjeva je bilo 'besenje Zamujena zmaga Nadvojvoda Jožef je imel te dni pri odkrivanju vojaškega spomenika na Schwa-benbergu značilen govor. Omenil je. da se je pred tremi leti v Na poli ju sestal z Aot-skim vojvodo, ki je v svetovni vojni poveljeval oddelkom, ki so stali nasproti armadi nadvojvode Jožefa. Če bi bile avstro-ogrske čete pri Monte Bellu v ofenzivi junija 1918 napravile le še majhen sunek, bi bil Aotski vojvoda dal povelje za umik. Italijanska vojska bi se bila tedaj umaknila še globlje v Italijo, avstroogirska vojska pa bi bila dobila bitko. Nadvojvoda pravi, da je ta sunek izostaP samo zaradi tega. ker niso imeli v avstrijskem zaledju dovolj trena in municije, ki bi sledila četam. mladega visokošolca Kaljajeva, ki je bil vrgel bombo na velikega kneza Sergeja Aleksandroviča in ga ubil. O zadnjih urah tega atentatorja poroča Filipjev v svojem dnevniku našlednje: »Takšna stvar se menda še nikoli ni primerila. Vdova velikega kneza Sergeja, sestra carice, ki so jo 001 j-ševiki pozneje umorili, je obiskala zločinca in se je z njim dolgo razgovarjala ter molila. Obljubila je Kaljajevu pomilostitev, pod pogojem seveda, če podpiše prošnjo na carja. Toda fanatični atentator je ljubeznivo ponudbo velikaševe vdove odklonil.« Z boljševiško vladavino so nastopili za Filipjeva grozni časi. Dela je imel toliko, da so ga morali 1. 1920 zapreti v blazn.co, ker se mu je zmešalo od strašnih vtisov pri krvavem krvniškem rokodelstvu. Pozneje se mu je um zopet zjasnil in so ga izpustili iz blaznice. Tedaj ie tiavzel drugo ime, ker so ga ljudje pod starim zaničevali. šel je v Ukrajino in se tam naselil med kmeti. Toda tu je prišla nadenj pošast lakote. Kot ubog norec je sklenil svoje življenje. Ena zadnjih opazk v njegovem dnevniku se glasi: »Postaral sem se in nisem več za to, kar sem opravljal nekoč. 937 ljudem sem končal življenje. To je grozno...« Se grozovitejša od tega pa je bila smrt, ki je pobrala tega človeka ravno v času, ko si Rusija toliko obeta od raznih petletk ... Deset zapovedi za lepoto Karoi, mani ameriški strokovnjak za žensko lepoto, je objavil te dni deset zapovedi, ki naj sd jrlh vsaka ženska dobro zapomni: 1. Ne podcenjuj in ne precenjuj svoje lepote. 2. Ne zabavaj se preveč, nič ne uničuje zdravja in lepote v takšni meri kakor prevelika zabaveželjnost. 3. Bodi zmerna v jedi in pijači. 4. Ne poroči ee prekmalu. Materinske in gospodinjske dolžnosti so za mlad organizem pretežke. 6. Izogibaj se tobaka in alkohola. 6. Ne poslušaj prilizovanja. Samozavest je če«to sovražnik lepote. 7. Ne uganjaj preveč športa, ki premočno razvija mišičevje in jemlje ženskemu telesu nežno harmonično linijo. 8. Ne obupaj, ko pride starost, staraj se z dostojanstvom in ne delaj se smešno. S 40. letom ne hoti veljati za lSletno. 9. Ne barvaj si las. Skrbi zanje, a prepuščaj barvanje naravi, ki sama najbolje ve, kaj ti pristoji. 10. Ne šminkaj se. Lloyd George - gasilec Angleški državnik Llovd George se je te dni izkazal odličnega gasilca. V Surrevu, kjer ima idejni vodja angleških liberalcev hišico, je začelo goreti na polju. Ogenj 6e je tako širil, da je zajel ozemlje šestih če-tvornih milj površine. In ker imajo na Angleškem veliko sušo ter pomanjkanje vode, so dale vojaške oblasti na razpolago tisoč vojakov, da bodo gasili požar. Tudi Llovd George se je ob tej priliki uvrstil v gasilske vrste in je gasil pet ur, dokler ni bil ogenj lokaliziran. MNOGI NE VEDO... da imajo osebe z bolnim želodcem zelo prefinjen tipalni čut; da dobe paradižniki najlepšo rdečo barvo tedaj, če niso izpostavljeni prevročim sončnim žarkom; da je mogoče kri egiptovskih mumij prav tako natanko preiskati kakor kri živih ljudi; da so ljudje že v dobi trojanske vojne bili prepričani o preobljudenosti zemlje. Kopalna obleka Profesor S m i t, vodja znanstvene ekspedicije »Celjuskina«, ki Je letos 13. februarja doživela ladjelom v Beringovi ožini, Je prošli teden prispel v Pari*. Pripeljal se Je Iz Amerike v Cherbourg. Na pariški postaji ga Je sprejelo osobje ruskega poslanlštv« v Parizu ter skupina mladih Rusov, ki so ga navdušeno pozdravljali. S ftmitom Je prispel tudi letalec IJšakov. Oba ostaneta nekaj dni v Parizu, nato bosta odpotovala naprej v Moskvo Fotografirajoči samokres Razbojniki so se vjeli v lastno past a se Je vlomilcem posrečilo, da m Chicaški draguljar Brewster je pred nedavnim prodal svojo trgovino in stopil kot velebogat človek v pokoj. Obdržal je samo svojo zbirko dragocenih demantov, med katerimi cenijo samo enega na 60.000 dolarjev. Te demante je hranil doma v Jekleni blagajni in nanjo se je spravila te dni štiričlanska gangsterska tolpa, ko je bil Brewster nekje na potovanju. Svarilna naprava v blagajni je dajala med njihovim delom, ne da bi za to vedeli, znamenja in še preden eo delo končali, je vdrla v hišo policija. Nastal je kratek spopad e samo- kresi, ušli. Drugega dme Je enega izmed, viomlficev spoznal v nekem javnem lokalu neki detektiv in ga aretiral. Mož je ogorčeno protestiral in skušal podati svoj alibi. Toda na policiji so mu prijazno pokazali fotografijo, ki ga kaže s kadečim se samokresom pred blagajno. Eden izmed policistov je bil opremljen z novo iznajdbo, s samokresom ,ki ima v sebd avtomatično delujoč miniaturni fotografski aparat. Ta aparat fotografira ob vsakem strehi moža, na katerega je samokres naperjen. S taščo so ga oženili Usodne posledice formalne pomote v poročnem uradu Uradnik, ki sklepa zakone, je zamenjal za vroče poletne dneve Na svetu se že dogajajo časih stvari, da jih človek tudi pri najboljši volji ne more preprečiti. Francoz Henri Garat je zaradi tega malone obupal. Garat iz Arrasa je stopil pred par tedni s svojo mlado nevesto Yvonno Loumerje-vo na občinski urad, da bi uredil formalnosti za poroko. Dva tedna pozneje je prijel po dokumente. Ko je pri poročni ceremoniji Garatu in njegovi nevesti magi-stratni uradnik čital imena in formule, sta bila tako razmišljena, da sta vsemu prikimaval«. Saj 90 bile to gole formalnosti! Nu, ampak prav pri teh formalnostih se je zgodila pomota. Capablanca bi se rad pomeril z Aljehinom Argentinska šahovska zveza je nasJovila na svetovnega šahovskega prvaka dr. Aljehina vprašanje, da-li bi igral v Buenos Airesu s Capablanoo za svetovno prvenstvo. Do tega boja pa bržkone Se ne pride letos, ker mora Aljehin igrati najprvo s hcUandskiim morfstroin dr. Buwe^sm. Ta turnir bo finansirala, kakor poročajo, ho-lancfeka Šahovska zveza. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN »VET" z imenom neveste ime njene matere in zabeležil v matriko poleg Garata ime njegove tašče. To napako je ponovil tudi na vseh izkazilih, ki jih je napisal za mladega moža. Garat je debelo pogledal, ko je videl črno na belem, da »o ga oženili s taAčo. Protestiral je proti temu in zahteval, da m napaka popravi. Toda zaman! Šimel je mel in obdržal je prav kljub temu, da j« bilo vsem jasno, kje je storil napako. In tako se je zgodilo, da je Garat oie-njen namestu s svojo ženo s svojo taščo. Pritožil se je zaradi tega na višjo instanco, in če mu ta ne bo sodila milejše kakor uradnik, ki sklepa zakone, bo imel ta£oo ta ženo do smrti. Aerodinamična lokomotiva Registracija ruskih pisateljev Organizacija ruskih pisateljev je izvedi* novo registracijo vseh sovjetskih književnikov. Maksim Gorkij je bil -pisan kw prvi in dohid pisateljsko iz-kaz-moo. ka mtflf št. 1. VSAK DAN ENA Abraham a Santa Clara Je igral v dunajski dvorni družbi veMco ulogo. Netooč pa je v prepovedi z leče le šed predaleč. Grmel Je proti lepim IHiffiajčaaikam. z besedami: »Te naše dame niso vredne niti toliko, da M jih vrag pobral!« Ta iztorufc Je bil sporočen na najvišjem mestu in staviti pridigar Je dobil migljaj, naj popravi ffvoj izpad proti lepemu, spoiu. Naslednjo nedeljo se Je opravičil v cerkva pred poslušalci takole: »Kar se pa DumajGaok tiče, moram reči, da že zas9užfJo, da Jft. vaaane hudič!« VSAK DAN ENA ČE BEREŠ TO, IZVEŠ- da zastopa inomoški filolog prof. Kalin-ka naziranje, da »Ilijada« in »Odiseja«, črijib avtorstvo pripisujejo Homerju, nista delo enega samega človeka, marveč kom-pilaciji kolektivnega izročila; da je grška vlada objavila protikomuni-stično obznano, ki določa, da se morajo komunisti zapreti v koncentracijska taborišča na samotnem otoku Gavdosu, politični osumljenci pa v Akromaupuliju; da je umrl v Los Angelesu najimovdtejši Indijanec Jackson Barnett. Njegovo truplo »o našli v cunje oblečeno na razkošni postelji v Barnettovi vili; da je disciplinarni odsek zbornice francoskih odvetnikov izključil iz svojih vrst odvetnika Andreja Hessčja zaradi zvez s Stavlskym, bivšega notranjega ministra Frota. ki je povzročil februarske nemire v Parfanu, pa so suspendirali od izvrševanja odvetrdSfee prakse za pol leta. V Nemčiji z uspehom preizkušajo lokomotive (aerodinamičnim profilom. TI Maponf imajo mnogo večjo brzino od teb, Id so bili doalej v prometu »Kaj večkrat ponoči šklepetate z zobmi?« >Ne, gospod zdravnik, vsak večer si jih *wamem ven, da se čez noč močijo r vodu« žena v poklicu Tudi letos so nam ženske priredile učinkovito, pestro in poučno razstavo na velesejmu To je naslov 4. gospodinjske razstave, ki jo je priredila Zveza gospodinj na velesejmu. Kaj je dalo Zvezi pobudo za to razstavo? čedalje bolj pogosti so bili primeri, da so matere, ki so se oglašale v zvezini gospodinjski posvetovalnici, s skrbjo stavljale vprašanje: »Kam naj všolam svojo hčerko, da pride bolj zanesljivo in čimprej do kruha?« Vestna svetovalka je stala naenkrat pred novo nalogo: poizvedeti je bilo treba, kateri poklici so manj prenatrpani, odnosno, kje je manjša brezposelnost, kakšna predizobrazba je potrebna za ta ali oni poklic, kateri poklic ima vsaj za bodočnost več izgleda. In tako so gospodinje sklenile, prikazati zbrane podatke našim ženam v posebni razstavi. Težišče razstave je gotovo v statističnih podatkih, ki opazovalcu mnogo povedo, žal, da niso boij popolni, zlasti pa, da ni statistično prikazana radi brezpcselnobt žeii v posameznih poklicih. To bi oil razmeroma najboljši kažipot za matere, oziroma njihove hčerke. Toda to in še mnogokaj dragega se bo še dopolnilo, začetek je za kratko dobo, ki so jo imele prirediteljice na razpolago za zbiranje materijala, vendarle prav zadovoljiv. Pcsebno zanimiv pegled nudi t2bela , ženska zaposlenost. v obratih v odstotkih. Tu je povsem določno prikazano, cia je žena prodrla v večjem številu v tiste delovne panoge, kjer delo bolj odgovarja njeni telesni konstituciji. Tako je na pr. pri visokih zgradbah zaposlenih 98.40 odstotkov moških in le 1.60 odst. žensk; v javnem prometu 61.01 odst. moških in 8.96 odot. žensk. Razmerje med zaposlitvijo moških m žensk je prikazana v 28 delovnih področjih in je zanimivo primerjati, kako število zaposlenih žensk narašča, čim prihaja na vrsto zaposlitev', ki zahteva manjši fizičen napor. Tako se proti koncu številčno razmerje med moškimi in ženskami menja; na pr. v gostilniški in kavarniški obrti je že samo 29.72 odst. moških, a žensk je 70.28 odstotkov, v gospodinjstvu pa so moški zastopani z 2.93 odstotkov, ženske pa z ostalimi 97.07 odstotkov. Poleg statistike v odstotkih prikazuje posebna tabela tudi zaposlenost žen po starostnih skupinah (od 14. do 82. leta) po posameznih delovnih panogah. Koliko povedo te suhe številke! Ko čitaš, da je v starosti od 73 do 77 let, še 22 žen v gospodinjski službi (kot postrežnice, služkinje itd.), 3 v gostilniški obrti, 3 v trgovini, 1 v kovincki industriji, 1 pri delu, ki ga združijo v kategorijo »kamenje in zemlja«, a 16 žen celo v starosti od 77. do 82. leta po raznih delovnih panogah — ali ti ne vstane pred oči uvel in izgaran obraz, ki zahteva miru in odpočitka? Toda kam potem, ko se je žena popolnoma izčrpala, če nima svojcev? Tu se takorekoč vsili nov problem, nova zahteva, od katere žene ne bi smele odnehati: tako starostno zavarovanje za žene, da bodo dostojno človeka lahko preživele starost, za onemogle in izčrpane pa tudi domove. Danes pri nas starostno za-\ arovanje za delavce še ni upeljano, tobačne delavke, ki spadajo pod državni monopol, dobe po štiridesetletnem delu 300 dinarjev mesečne pokojnine. Enake misli vzbuja tudi pogled na oddelek gospodinjskih pomočnic, teh najbed-nejših članic velike delavske družine. Slika pokojne Skrinjarjeve, ki se je med Slovenkami prva zavzela za svoje sotrpinke, knjižica o poselskem redu, nekaj fotografij, zvezki strokovnega glasila »Gospodinjska pomočnica«, pravila organizacij — v vsem tem čit^.š lep kos zgodovine o prebujanju smisla za skupnost, za organizacijo tudi pri teh ženah, ki so v tem pogledu najbolj zaostale. O tem pričajo naslednje številke: vseh gospodinjskih pomočnic je v dravski banovini 8400, od teh jih je organiziranih v Zvezi gospodinjskih pomočnic približno 200, pri Poselski zvezi je plačujočih prav tako nekaj okrog 200, dasi je vpisanih približno 2COO, v Zvezi hišnih poslov jih je približno 100. Torej 500 od 8400! Društvo diplomiranih babic je v posebnem oddelku prav razvidno prikazalo razvoj tega važnega poklica v dravski banovini, kjer deluje približno 1000 do 1100 babic. Po številu pa je — kakor je razvidno iz diagramov — še zelo nesorazmerno porazdeljeno na mesto in na deželo, tako da je zlasti v večjih krajih preveč babic, v manjših pa premalo. V mestih pride na eno babico komaj po en porod, kajti večina žen gre rodit v bolnice. L. 1928 je bilo na pr v ljubljanski bolnici 900 porodov, 1. 1933 pa že 1900, dasi je bilo število porodov v splošnem nižje. Torej je kriza tudi v tem opravilu. Eden najmlajših ženskih poklicev, kateremu se pa naša dekleta že pridno posvečajo, je poklic zaščitnih sester, ki obstoja pri nas 10 let. Na tabeli s podatki je napisano najprej, da je treba za ta poklic mnogo požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Prav dobro je prikazana statistika o ženi v pedagoških poklicih. Posebno zanimive so tabele, ki predočujejo razvoj in sedanje stanje gospodinjskega šolstva ter možnosti, ki se odpirajo absolventinjam tega šolstva. Izmed strokovnih šol je najbolj zanimiva državna tekstilna šola v Kranju, ki pa izkazuje ob koncu dveletnega obstoja samo eno učenko. To je gotovo zaradi tega, ker je ta industrija pri nas še nova. Potrebno bi bilo sedaj matere opozoriti na to novo možnost, ki se odpira njihovim hčerkam. Na razstavi so razvidni v posebnem poročilu vsi podatki za sprejem v to šolo. Statistika, ki prikazuje ženo v različnih obrtih, kaže, da zavzemajo šivilje najvišje število: 2262, dočim je modistk samo 111, v drugih obrtih pa znatno manj. Celo dimnikarsko obrt izvršuje 13 žen. Zelo pregledna je statistika o državnih uradnicah in nameščenkah ter o ženi v akademskih poklicih. A tudi tu ni razvidno, katere panoge izkazujejo večjo brezposelnost. Zanimiv je pogled na tabelo, ki prikazuje žene, ki se samostojno udejstvujejo na gospodarskem polju. Samostojnih trgovk vseh vrst je preko 4500, samostojnih go-stilničark in hotelirk je pa 1637. Posebno poglavje pa tvori naša hišna, ali tako imenovana domača narodna obrt, ki živi še v nekaterih naših krajih iz tistih dob, ko je cvetelo obrtništvo in rokodelstvo, predno je zagospodoval stroj, čipke in vezenine iz Poljanske doline in iz Dobrove so posebno dobro zastopane. Toda v teh res lepih izdelkih se skriva mnogo bede naših kmetic. Kako boren zaslužek jim donaša 10 in 12 urno delo za 10 dinarjev! Pa so še vesele, če morejo prodati, če greš skezi Železnike, te kar obsujejo s ponudbami prid- ne klekljarice, ki sede ves dan pred hišo, sključene nad delom. Od malih deklic do sivolasih mamic vse si skušajo pomagati s klekljanjem. žene iz Dobrove pri Ljubljani so pa vezilje ter so poslale tudi prav lepa dela. Mnoge od teh vezilj preživljajo celo svojo družino z možem vred, če je brezposeln. S slikami so zastopane nekatere naše umetnice ter literatke s svojimi deli. Razstavo poživljajo dela zastopnic nekaterih obrti, med katerimi je gotovo najbolj zanimiva absolventinja vezenja na umetniško obrtni šoli v Pragi, g. Demšar Marjana. Mnogokaj je še zanimanja vredno, toda moj namen ni, razstavo opisati, temveč samo opozoriti na nekatere značilnosti, na nekatere, komaj naznačene probleme, ki jih obsega poim »žena v poklicu«. * Ali je dosegla razstava svoj namen? Ali je odgovorila materam na njihovo vprašanje: kam s hčerko? Prirediteljice imajo vsekako priznanja vredno zaslugo, da so prve zbrale toliko gradiva o naši delovni ženi, kakor ga doslej še nikdar nismo imeli skupaj. Prav to, da so to gradivo skušale grupirati, jim bo pokazalo pot za nadaljnje delo, ki bo te začetke gotovo prav lepo spopolnilo, poleg tega pa odprlo nove smernice za delo v dobrobit naši poklicni ženi. Toda odgovor na vprašanje: kam s hčerko, ne more dati danes nobeno statistično gradivo, nobena razstava. Dočim se žene trudijo, odpreti mladini nova pota za zaslužek, zapirajo drugi dekletom pot v šole, pot do izobrazbe, ki je osnovni pogoj za poklicno udejstvovanje. Ko hočejo žene prikazati svojo sposobnost v poklicih in vseh mogočih delovnih panogah, ji drugi odrekajo pravico do enakega plačila za enako delo. Ko mnoge preživljajo z delom svojih rok svoje družine, jim drugi kličejo: ženske odjedajo moškim kruh! To je kruta borba za ženo; potreba sama pa jo bo prisilila, da bo vztrajala. o rt Otvoritvene kolesarske dirke na Hermesu Agilni Železničarski športni klub Hermes je v nedeljo otvarjal novo, preurejeno dirkališče, ki ustreza sedaj mednarodnim predpisom in bo gotovo prej ali slej torišče velikih kolesarskih in motociklističnih prireditev v zaprtem prostoru. Lep poset občinstva je bil dokaz, da so se začeli prijatelji športa polagoma spet zanimati za to športno panogo, ki so jo zdaj izvajali dirkači samo na cestah, kar pa gledalcu ne nudi niti oddaleč toliko užitka. Bogati spored se je končal z naslednjimi rezultati: V finalu glavne dirke na 5 krogov (krog meri 427 m) je startalo 10 dirkačev. Vrstni red na cilju ie bil: 1. Rozman (Zel., Mb.), 2. Grabeč (Primorje), 3. Avbelj (Hermes), 4. Trobec (Sora), 5. Gatternig (Gradec). Dirkač Valant z Jesenic je bil dikvalifi-ciran. V dirki juniorjev na 3 kroge so se med 17 dirkači uvrstili kot: 1. Hamberger, 2. Ka-lan (oba Hermes), 3. Rozman (Primorje). 4. Kogler (Maribor) V izločevalni dirki je nastopilo 16 dirkačev, ki so se kvalificirali takole: 1. Rozman (Zel., Mb.), 2. Močnik (Sora). 3. Gregorčič (Prim.). Namesto seniorske dirke je bila klubska dirka Hermežanov s 7 dirkači, ki so vozil: 3 kroge, in sicer: 1. Kačič, 2. Avbelj, 3. Kalen. V handicap-dirk; na 10 krogov je startalo 13 dirkačev. Končni rezultati so bili: 1. Gatternig (Grad.), 2. Gregorčič, 3. Stirn (oba Prim.), 4. Močnik (Sora), 5. Jeras (Prim.). Dirka z motornim vodstvom na 25 krogov je prinesla naslednji končni izid: 1. Grabeč (motovozač Stepančič), Prim., 2 in četrt kroga pred naslednjim: 2. Kalan (motor Jeločnik). Hermes: 3. Gartner (motor Skopec), Ljubljanica. Četrti par Avbelj — Zanoškar je po 7. krogu odstopil. V tolažilni dirki na 5 krogov je bilo 9 dirkačev, med katerimi so prejeli darilo oz. kolajne: 1. Klopčič (Herm,), 2. Golob. 3. Mravlje (oba Prim.). Darila in kolajne so prireditelji zvečer s primerno svečanostjo razdelili pri Keršiču. Mladinski plavalni tečaj Kakor vsako leto priredi tudi letos SK Ilirija mladinski tečaj. Sprejemali se bodo dečki in deklice v starosti od 8 do 14 let. Tečaj se bo pričel v ponedeljek 11. t. m. ob 10. Prijave sprejema ključar v kopališču od petka 8. t. m. do vključno sobote 9. t. m. Prijavnina znaša Din 6.—. Vstopnina na kopališče vsakokrat 2 Din. Nepla-vači se to pot ne sprejemajo v tečaj! V nekaj vrstah. Brazilci, ki so v nedeljo s čudno razliko štirih golov izgubili tekmo z našo reprezentanco v Beogradu, igrajo jutri zvečer v Zagrebu proti Gradjanske-mu. »Purgerji« se bodo za to tekmo okrepili z BI. Marjanovičem in Arsenijevičem (BSK), Radovnikovičem (iz Hajduka) :n Medaričem (iz Haška). — Drugorazredna prvenstvena tekma med Domžalami in Slogo v Domžalah se je končala s 6:5 (5:2) za domače. Sioga je nastopila kot favorit. Tekma, v kateri je deževalo golov, je bil« živahna in zanimiva. Domžalci, ki so imeli v Feliksu Cerarju zelo uspešnega igralca, so vodili že s 5:1, toda po odmoru so močno popustili, tako da je Sloga celo izenačila na 5:5. Končno so Domžale no lepem centru Janežiča dosegle zmagonosni gol. Pri Slogi je bil najboljši igralec vratar Lipov-šek, pri domačih pa poleg Cerarja še Ja-nežič in Može med krilci. Domžale so odigrale zadnjo prv. tekmo in imajo šest zmag in dva neodločena rezultata. — ŽSK Hermes nas prosi za ugotovitev, ik je na motociklističnih dirkah v Zagrebu, o katerih smo poročali v nedeljski številki startal vozač Ludvik StariČ za ta klub, ne na 7a moteni. Tliriio. čpet-'**™^ t* pridobitev! — Premaganca v nedeljskem semi-finalu za svetovno prvenstvo v Milanu ozir Rimu bosta igral« v četrtek v Napo-Iju kvalifikacijsko tekmo za tretje ozir. četrto mesto. Nasprotnika sta — kakor znano — po čudnem naključju Avstrija in Nemčija Srečanje bo tem bolj zanhnivo, ker so bili vsi športni odnošaji med obema državama že leto dni prekinjeni. Službeno iz LNP. Danes ob 19.30 sestanek načelnikov nogometnih sekcij ljubljanskih klubov v tajništvu LNP (nebotičnik, IV. nadstropje). Zaradi važnosti dnevnega reda prisotnost gg. načelnikov potrebna. Le če je kdo nujno zadržan, naj ga nadomesti namestnik. Službene objave LHP. Danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emone izredna seja u. o. Ker je dnevni red zelo važen, j s udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 v posebni sobi kavarne Evrope važna seja sekcijskega načelstva. Jutri od 18. dalje trening za'vse atlete na starem igrišču. Kdor ni še vrnil oprema, ki jo je prejel pri tekmovanju za drž. prvenstvo, naj jo vrne jutri. ŽSK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. bo seja pri »Kočarju«. — (Nogometna sekcija.) Drevi točno ob 20. seja nač. sekcije pri »Kočarju«. Vsi člani zanesljivo! Predavanje za vse aktivne člane bo jutri ob 20.15 pri »Kočarju«. Strogo obvezno za vse verificirane. — Danes ob 18._ trening prvega moštva. Košenina, Kariž, Klančnik, Zalokar, Škrajner, Kos, Flujhar, Glavič, Oblak, Ferjan, Brodnik. SK Reka. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gostilni Sokolskega doma na Viču. SK Svoboda. Drevi ob 20. važen sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Sokol Zlet celjske sokolske župe 10. junija v Celju Vozne olajšave. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem župnega zleta SOodstotni popust. Na vstopni postaji kupljena cela vozovnica velja tudi za povratek. Vsak udeleženec mora imeti tudi žup-no objavo. Te smo poslali vsem bratskim edinicam in ako bi jih ne prejele zadostno število, naj jih takoj naročijo pri župi. Gostje in zunanji zastopniki. Po informacijah, ki jih je župa prejela, bo pri razvitju prapora zastopal Nj. Vel. kralja di-vizijski general g. Cuikavac. Udeležbo sta obljubila tudi minister - za telesno vzgojo g. dr. Grga Andjelinovič in ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Po de-pu-taciji se našega zleta udeležita tudi žud! Zagreb in Sušak. Vstopnina: V soboto 9. junija ob pol 21. bo na Glaziji slavnostna akademija. Sedeži na tribuni 10 Din, stojišče 5 Din. Za javni nastop na glavni zletni dan 10. junija je določenih več vrst sedežev, in sicer: tribuna: I. vrsta 20 Din, ostali sedeži na tribuni 15 Din, sedeži pred tribuno 10 Din, stojišče 5 Din. — Opozarjamo, da se dobijo vstopnice v predprodaji pri Celjski posojilnici v Narodnem domu. Nakup vstopnic za akademijo in javni nastop v predprodaji priporočamo, ker bo na Glaziji pred blagajno brez dvoma velika gneča. S pravočasnim nakupom vstopnic se pa cenj. občinstvo lahko izogne navalu. javni nastop dne 10. junija: Po dosedanjih prijavah bo nastopilo pri prostih vajah otkoJi 700 članov in 500 članic. Vseh nastopajočih bo okrog 3000. Deca nastopi le iz najbližjih društev. 2upna uprava. Pragerski Sokol je proslavil materinski dan 31. maja. Spored je obsegal deklama-cije materi in pravljično igro ge. Levstikove »Pri mamici je raj!« Nastopilo je nad 30 naših najmlajših, ki so vsi častno rešili dano jim nalogo. Občinstvo ni štedilo z aplavzi. Ljubko igrico je režirala ga. Ger-bičeva, ki se je spet pokazala kot mojstrica pri prirejanju mladinskih iger. Ni igrača v tako kratkem času spraviti na oder toliko mladih igralcev. Poleg tega moramo še omeniti, da so se vaje zaradi pomanjkanja primernega lokala morale vršiti kar v telovadnici, kjer so se istočasno in z največjo naglico izgotavljale klopi in kulise za gozd, katerih tukajšnji Sokol doslej še ni imel. Nove kulise je mojstrsko izdelal agilni učitelj g. Gerbič. a klopi (80 sedežev) so strokovnjaško izgotovili požrtvovalni člani Strmšek, Škrbinc in Cene. Vsa ta dela «so bila nareiena brezplačno. Pri igrici so bili deležni največjih simpatij mali Barbičev Stanko kot Čukec in Vezjakova Bebica kot Metka. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 5.: Produkcija operne šole drž. kon- servatorija. Sreda. 6.: Družba. Sreda, četrtek, 7.: Goljeananov. PremieTa. C OPERA. Začetek ob 20 Torek, 5.: Zaprto. Sreda. 6.: Ljiza- A. ★ Premiera. V četrtek 7. 1. m. bo izvajana prvič v slovenskem jeziku drama »Goljema-novc, znanega bolgarskega dramatika Ko-stova, ki je bil v minulih dneh e člani bolgarskega Pen-kluha v Ljubljani. Prevod je oskrbel g. Rast o Pusto6lemšek. Režira prof. Sest. Opera pripravlja v deloma novi zasedbi in popolnoma novi inscenaciji Verdijevo opero »Trubadur«. Živahno društveno gibanje pod Ursljo goro Slovenjgradec, 4. junija Ne samo politične organizacije, nadalje Sokol, prosvetna in humana društva, v zadnjem času so ;».čeli tudi slovenjgraški športniki prav živahno delovati. Na čela vsem podružnica SPD, ki si je zadala prav zanimiv in obsežen program. Uverjeni smo, da se bo i njej i ostalim izpolnila želja po ustvarjanju dobrin za našo mladino in nemalo tudi posredno za naše pridobitnike in podeželsko ljudstvo. Nedavno se je vršil tu letni občni zbor krajevne Protituberkulozne lige, ki si je s specialistom za pljučne bolezni g. dr. Rad-šelom na čelu stavila nalogo ustanoviti protituberkuiozni dispanzer s sedežem v Slovenjgradcu in letečimi ambulancami v Mežici, Velenju. Ribnici in Muti. Tudi Rdeči križ je pred kratkim zboroval in si za glavni smoter nadel nalogo zgraditi lepo prosto kopališče, ki ga tu nujno potrebujemo; društveni upravi z dr. Poharjem Maksom na čelu se bo to gotovo posrečilo. Tudi v Sokolu je zelo živahno, vse se mrzlično pripravlja na bližnje zlete v Sarajevu in Zagrebu ter na domače nastope, ki so vedno dogodek zase. SPD pa hoče še do zime postaviti novo skakalnico. Naš kraj je pravi Eldorado za smučarje, saj ležimo skoraj 500 m visoko. Skakalnica je torej res potrebna. Dalje hoče SPD na Kremžarjevem vrhu zgraditi smučarsko zavetišče in na Mali kopi na jugozapadnem delu Pohorja novo kočo, ki bo namenjena predvsem smučarjem in zimskim športnikom. Na drugi strani pa večno lepa Ur-šlja gora venomer vabi hribolazce v svoi udobni dom. Preteklo nedeljo smo imeli še ustanovni občni zbor novega društva, športnega kluba »Mislinja«, ki ga bo vodil znani lovec in turist ter prijatelj zimskega in vseh drugih lepih športov, starotrški župnik g. Horvat. On in njemu ob strani oba mlada Cajnka. Časova iz Dovž, Kac iz Šmartne-ga. Čeme, Tišlar in vsi ostali so nam porok, da bo najmlajši klub na skrajnem severu naše države pravilno pojmoval svoje nacionalno-sportno delovanje. V klubu so združeni kolesarji, motociklisti, nogometaši, lahkoatleti in smučarji iz krajev med Zgornjim Doličem in Št Janžem pri Dravogradu. To je za naše podeželje prav razveseljiv pojav, in če še omenimo, da se v koroškem kotu snuje tudi zimsko-sportna podvzeva, moramo priznati, da je začel tudi pri nas veti drug. zdrav veter in da smo se severnjaki začeli prav živahno in uspešno gibati. Prav je takol Ra Torek, 5. junija. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Ameriški Slovenci (dr. Bohinec). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čae, plošče. — 18: Otroški kotiček (Manca Romanova). — 18.30 plošče. — 19: Radioterma Laško (Stanko Bitežnik). — 19.30: Žena v bolgarski književnosti (ga. P- Hočevarjeva). — 20: Komorni trio (H. Svetel). _ 21: Fantje na vasi. vmes radio - orkester. — 22.10: C*s, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Pevski koncert. — 17: Narodne melodije. — 20: Študentorveki koncert — 21.10: Slušna igra. — 22: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert ruskega zbora in orkeertra balalajk. — 20.15: Koncertni večer. — 21.15: Slušna igra. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19: Citraški kvartet. — 20.30 Koncert zbora praških učiteljic. — 21: »Labodja pesenK. — 22.30: Čeike pesmi za ples. _ BRNO 19.10: Godba na harmoniko. — 20.30: Ves program iz F^rage. — VARŠAVA 19.15: J(v^f. Oskar in Johann Straufs na ploščah. — 20.25: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba. — DUNAJ 12: Koncert na ploščah. — 15.40: Otroški koncert. — 16.10: Dunajski simfoniki. — 17.35: Violinske skladbe. — 19.10: Koncert po željah poslušalcev. — 21: Spevoigre. — 22.20: Plesna muzika. — BERLIN 21: Lahka glasba iz Frankfurta. — 22.20: Prenos iz Kft-nigsberga. — K0NTGSBERG 19.20: Zborovski koncert. _ 21: Plesna muzika. — 22.40: Orkestralen koncert. _ MCIILACKER 21: Kompozicijski večer. — 23: Lahka glasba iz Monakovega. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Violinski koncert. — 18.30: Salonski orkester. — 19.10: Plošče. — 20.45: Prenoe koncerta iz Debrecina. — 22.30: Ciganska godba. — RIM 17.30: Instrumentalna glasba. — 2013: Koncert vojaške godbe. Radio therma Laško Najučnnfcofitejie tdnaivljenj« vseh Trot rev ma. Kam«, 4H-ja.sa, ienak ii) boletni, a.rt«rioaki-&ro«e, tniianj« iervno-ga tlak« itd. Oiprto skozi v*e 1 «o. — V pr^tees&on-i ziniian« cen«! Pavšalna penzija za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. V pavšalni pecrji j« vračunano: hrana in «'anovanj«, dnevno po en* kopel. «ia aM dv« idmirnižlri preie&s-ri tn vfa tak**. — Zahtevajte prospekte od oprave zdravilišča. 4i58 \a Križišču centruma Ljubljane oddamo za l. avgust v L nadstropju komfortno stanovanje >bstoječe: iz & velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku >Jutra<. TOVARNA IŠČE ZA MESTO LJUBLJANA za prodajo finih artiklov za damsko perilo in obleke privatnim strankam. Samo dame in gospodje, ki lahko dokažejo, da so dobro uvedeni pri privatnih strankah, naj stavijo svoje ponudbe pod »Delaven in soliden« na Propaganda, d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5. 5439 „FITONIN" Je, kadarkoli so ga uporabili, takoj in zanesljivo pomagal. »Fitonin« je zanesljivo sredstvo za nudenje prve pomoči pri vseh poškodbah, kvarah in opeklinah itd. ter se njegovo učinkovanje ne omejuje samo na razkuževanje, temveč tudi ustavi krvav-Ijenje, oblažuje bolečine, a rano samo naglo ozdravi. Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju Din 50.—. Poučno knjigo št. 14 pošlje brezplačno »Fitonin«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. julija 1933.) RODITELJI! Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina«, za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbina, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35. Reg. S. br. 19147-33 * Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena mati, hči, sestra, sestrična, teta, nečakinja in svakinja vdova nadgeometra po dolgi mučni bolezni dne 3. junija za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice bo danes 5. junija ob' 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže ljubljanske bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. 5446 < žalujoči ostali. ČISTO POLT doseiet. v enem tednu »H dveh « pomočjo proelule biološke »kure luščenjac. Neopazno ta oko'ico obnavljat* kožo in odstranite temeljito u vedno prieče, uiadele, gubasto. raekavo, niaščobnosvetlo. ovtnelo kožo Id znake staranja. — Uepeb Id neškodljivo* t tajamčena! Garnitura 120 Din. V*ako milo škndi Vzemite ta umiva- nje »brata milo limonino emulzijo. Velika steklenica 50 Din. Za čiM*nje in skrčenje por. odetranjenj« šmink« tn oeve-ženje polti nenadkriijivo Je mandljevo mleko »AS1AMI«, 50 Din. - Originale SCHRODER - SCHENKE razpošilja .Omnla«, oddelek 1-2. Zagreb. Gundnličeva 8/1. — Poetoma pn plačilo v naprej 6 Din. po povzetju 12 Din. 8811 Lesna industrija,Javor4 v Logatcu razprodaja ZALOGO POHIŠTVA tudi na vložne knjižice v Ljubljani, na Masarykovi cesti štev. 12« » Občina LjjMjana M »MM pogrebni UT«d Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mamica, gospa JOSIPINA ADAMLE roj. Uršič danes, dne 4. junija po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 5. junija 1934 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg štev. 2-IV., na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. junija 1934. 5445 Roland, sin in ostalo sorodstvo. L. WolH: 13 GarragaD Roman Garragan se je odtrgal in krenil dalje. Sivo, deževno nebo, ki se je bočilo nad Potsdamom, ga je težilo. Mesto je bilo še vedno tisto, njegove cerkve, hiše in prodajalne še vedno tako domače kakor nekdaj, toda po vseh cestah je ležala zamišljena tišina. Kje so bili zdaj vojaki? Kje veseli signali rogov, ropot bobnov in vihranje oer-janic? Vse stražne hišice so bile prazne. Noben dvorni voz ni več drevil po tlaku. Mesto je spalo sredi belega dne. Nato je Garragan zapazil dve stari gospe, ki sta ina cesti zgrebali konjske odpadke in jih skrbno spravljali v svoji košarici. Njiju obraza sta bila gosposka, njiju vele roke drobne ki nežne. Garragana je obšla bolestna zadrega in pomislil je, kako bi mogel starkama neopazno spustiti kak novec v košarico, a v tem se je ena izmed gospa ozrla na tujca in ga začudeno pogledala s svojimi trudnimi, pametnimi očmi. Garragan je krenil dalje. Huda stiska je bila v deželi, Eweding je imel prav, ko je govoril, da si je treba utrditi srce. Večina ljudi, ki so ga srečavali, je bila siromašno oblečenih; oči so se jim globoko vdirale v sive obraze. preprežene s trpkimi gubami. Garragan je dospel na cesto, ki jo je bil videl v mnogih mučnih Jetniških sanjah, na cesto z malimi, napetimi hišicami in leno tekočim prekopom, na cesto svojih otroških let, po kateri sta ga za roko vodila oče in mati. Garragan je jel hlastno ubirati korake, da bi ušel spominom, ki so ga tesnili. Težko dihale je obstal prod staro hiSico z Friderikovih časov, ki je bila dom polkovnika pL Oueissa. Hišna vrata niso bila zaprta. Garragan je stopil na ozki hodnik, ki so bile njegove stene pokrite z neumetnimi jeklorezi, predstavllia-jočimi same vojaške položaje, in spet zaduhal posebni vonj tega hodnika, čudno mešanico sivke, tobaka in usnja. Nato je potrkal, ker ni bilo od nikoder glasu, na tista vrata, ki so vodila v dnevno sobo. Globok glas, ki se mu je poznalo, da zna ukazovati, je zaklicai: »Noter!« Garragan je spoznal ta glas in stopil v sobo. Polkovnik pl. Queiss je sedel pri oknu. Spustil je časnik, ki ga je bral, v naročje, in pogledal prišlecu naproti. »Dober dain. gospod polkovnik pl. Queiss.« Stari gospod je poskočil, se začel tresti tako, da se je moral ujeti za stol, iskal besed in nazadnje s tesnobnim glasom zašepetal: »Garragan!« »Da, gospod polkovnik, Garragan ali vsaj njegovi klavrni ostanki.« Polkovnik je premagal svojo slabost. S trdimi koraki je krenil proti Garraganu in rekel skoraj osorno, tolikanj se je moral boriti z ganjenostjo in presunjenostjo: »Dobro došli, Jožef Garragan. Prisrčno pozdravljeni. Vrnili ste se prej, nego sem smel pričakovati.« S težavo je goltnil in podal gostu roko. Ni se mogel odločiti, da bi jo izpustil. »Nu, pokažite se, vraga!« Po Garraganovih ustnicah je blodil reven smehljaj. »Bo že. fant. Dandanes smo vsi Nemci nekam žalostne podobe. Samo tako grenko se nikar ne smehljajte, Garragan. To /li za vas. Držite glavo pokoncu in ne dajte se potlačiti. Nikoli, nikoli se ne smete dati potlačiti! Vraga! To trobim vsem in vsako- 5JMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE' MILO za ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA DALJE KAKOR KATERAKOLI ZORNA PASTA mur. 2e hujše dni srno doživeli, pa smo jih Ie prenesli. A kaj stojim in čenčam — ne zamerite, Garragan. Ali hočete kaj jesti alj piti? Steklenko spodobnega Steinhagovca še imam izza boljših časov, izprazniva jo v proslavo današnjega dne.« Garagan se je branil, a polkovnika ni bilo moči udržari. Stekel je k vratom, jih odprl in zaklical s starim povelniškim glasom: »Mal-vina! Pridi noter in poglej, kdo je prišel!« Oskrbnica Malvina, suha, scvrknjena ženica, je prišepala v sobo in nejevoljno vprašala: »Kaj pa je že spet, gospod polkovnik?« »Tak poglej, kdo je prišel!« Malvina je pogledala tujca, spoznala Garragana in zavpila. »Bog nebeški! Gospod Jožef!« Solze so 3i planile iz starih očL Garragan je stopil k Malvini in ji stisnil roko. Starka je še huje zaihtela. »Zdaj pa ven!« je vzkliknil polkovnik. »Zunaj se deri!« Malvina je odtavala iz sobe, solze so ji bile zameglile pogled. »In t.sto steklenko Steinhagovca prinesi gor! Si razumela?« Zaprl je vrata za Malvino in se v nejevoljni ganjenosti vrnil h Garraganu. »Fant, kako me veseli, da sem doživel ta dan!« Izpustil je Garragana in dejal: »Tako, najhujše je zdaj za vami. Zdaj pa kar po domače, da pTekramljava urico ali dve. Ko si imava toliko povedati!« »Rade volje, gospod polkovnik, samo pokopališče bi prej obiskal.« »Seveda. Kakopak. Kar poidiva, preden se začne mračiti.« Malvina je z zardelim nosom stopila v sobo in postavila vino na mizo. Hotela je biti hrabra, a ko je pogledala Garragana, so io vnovič polile solze. POIZKUSNA ŠKATLA /poi§(tu&tte i 3'" DIN CENE MALIM OGLASOM Po M par m besedo, Oin 2,— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bi iščejo siiižfc. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—Dopisi m Zenitve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro al) dajanje naslovov. Najmanjši znese« za enkratno objavo oglasa Din 20.__ Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17__ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« J m odgovor priložite v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma lihi je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaciiska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati nat Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. |Jese;5a i Din davek 2 Din M fi:ifro ali dajanle na elova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. niiatei is Din Nemški in francoski pouk, pripravo za izpite učencem (kam) nižjih in višjih šol, nudim preko počitnic. — Cenjene dopise prosim pod »Diplomirane« na oglasni oddelek »Jutra« 1544*3-4 Službo dobi deseda 1 Din davek 2 Din & šUro alt dajanje na •lova S i>n. Najmanjši znesek 17 Din Vrtnarja treznega in spretnega sprejmem je pos-estvo na Gorenjskem. Ponudbe z zahtevki plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vrtnarstvo«. 15401-1 Pisarniška moč eamosiojna, vešča nemžke »te.aogra-fije in knjigovodstva, dobi mesto. Ponudbe na ogledni oddelek »Jutra« pod »1000«. 15308-1 Kuharico spretno, z večletno gospodinjsko prakso, snažno in zanesljivo, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Stalne«. 15438-1 rieseda 1 Din davek 2 Dlii za Slfro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši auesefc T' Din Posnemalnike | ročni pogon, malo rabljene In »Alfa« kotlje poceni proda mlekarna Sernhard v Mariboru. 15127-6 Vajenca za pekarsko obrt, poštenega in krepkega, sprejme t«;na pen*.; na Lavtižar v I « 5 predali, 200 let staro, perfektna v slovenski, ar- Krei;'ski gori. 16143-44 ter uro in trii poceni pr« Pisarniška moč Starinsko omaro 5000 Din posojila j Lokal iščem na vknjižbo ali pripraven za krojača «'i H-drugo sigurno Jamstvo vil jo, na prometni točki od-za 4 mesece proti viso- dam. Strelska ulica ž t. 22 kim obrestim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točno odplačilo«. 15336-16 15.94-19 bohrvaški in nemški korespondenci, strojepisju in stenografiji, dobi m« to. Ponudbe z referencami pod . »Samostojen 100« na ogl. ueeeP«* Službe išče da Zadrug* mizarjev, Ve gova ulica 6. 15069 oddelek »Jntira«. 15441^1 Brivskega pomočnika in frizerko Din «a Miro »it da lauje naslova 3 Din Na.' tnanjs-. »pesek !? O!« Avba k narod, noši rute, oprsniki, pasovi in zvijačke naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15427-6 Otroški voziček Pošteno dekle pridno, vajeno vseh hišnih v stalno nameščenj« sprej- I i^i kjerkoli primerno . ____ ms salon »Ela« v Ljubljani službo. Naslov: Mara Fabi- j globok, zelo dobro ohra Gajev® ulice j tov. 6. ' i*ni» Ljubljana, Tjrrševa I njen naprodaj po nizki oe. 15447-1 »2- 15440-2 I ni na Celovški cesti 85. ---I 16431-6 rA~ 1 • vi i Krojačica . UUC. — zasluzen! prvovrstna, se priporoča na I Fotoaparat Nastavimo nekaj gospodi- dom za kostum« in obleke I Aro«, 6 ^ X 9, s komplet- čen z malim fiksuimom ter — Zabj&k štev. 6,pritličje, j nim priborom ugodno pro-provizijo, za razpečevanje 16428-2 dam. Naslov pove oglasni predmeta za mašenj« peri- - | oddelek »Jutra«. 15442-6 l Lesni manipulant »Pridna«. 15446-1 | ^ZnO tehtnico »Jutra«. 15432-2 | avtomatično, nosilnost 2200 kg in majhno Fotografe prvovrstnega in zanesljive- Boljše dekle leseno hišico ga operaterja za na pno- I Tgi jozikov, vajeno " branjevko ali traf:ko stem, z dobro obleko; ko- Vseh gospodinjskih dol in prodam. Ogledati na Med- rv«sf\A a :n tr^unmfnm.rv I > , •.„ , . . I ^Ait,^,' n -4 e js> j * Poslovodjo strokovnjaka — lzvežban delavec za 1/deiavo betonskih ploščic s Hidravlično stiskalnico - iščem. Ponudbe na Nlkoio Brza- . ... , .. kovlč, Beograd, ul. Srače »J™*« a ? -'® na podružnico »Jutra« v • " - ' TV™ P€l"kaD- ^JSl^l Trbo^ah pod »fr« »Zve- Slatina. 15477-1 K Krsmanovlča 27. 15198-1 pista ali kopistinjo, pw- kuh„ ^ aln4b<) kK)t p(>. j ved'Ovi oesti 7. 15464-6 fektnega m hitrega t vseh m<>i goepoMnji k otrokom !■ IM ■llJJJI—UlIj_ Službo dobijo takoj m/orju: višji natakar, višja natakarica, kuhar ali kuharica in por-tir — kavcije zrooien. Ob-Krne ponudbe na naslov: Boris Plesničar. Bled. 15437-1 Tesarje eprejoi.; Steiner, Ljubljana. Opekarska cest« štev. 31. 15483-1 Frizerko dobro kurjeno. sprejme Absolvent trgovske šole ,.... . .beseda I Din davek 2Din 16450-2 j ^ Mfr0 aU dajanj na slova 5 Din. Najmanjši enese* ti Din Osebni avtn, Ljuba Jurkovič: ifzivo i i j — • vi-" ter motorno ko- 15178-1 respondenoe v slov., srbo- ,,0 š pr,iko,Meo >T(1d,ian« pro- hrvaškem ;tn nemškem ter d>a p^eni mlekarna Bern-M„copl, delno itakianeke® jouku, tard T Mariboru. 15126-10 maserja I ž-eli kjerkoli mesto — naj- 1 dobro irre^barega i * 6« "M« v industriji. Cenjene. _• , Bučar. Priv oz štev. 20. ponudbe na oglas, oddelek 1 rOllOVOmi 3VtO 1,546("»-1 | »Jutra« pod »Vsestransko I »Ford«, itiricilinderski, 40 uporabna delovna moč«. I HP, 500 kg nosilnosti, do-.1546J-? J bro ohranjen, ugodno naprodaj. Ponudbe na poštni Prevzamem I predal žt- 84' Liub]^;10 korespondenco tnjiih jezikov (nemško, ita- | jvq i ... t lijansko, francosko, angle- I t»oA 3llU Cttl ško) za popolda.tis.ke ure. I OHV e prikolico, model 32 eventuelno tudi na dom. I v najboljšem stanju napro-Ponudbe n« Aloma Com.pa- I daj na Ljubljanskem ve-ny. d. z o. «., Ljubljana, I leeejmu, paviijon G 182. pod »Točn-o«t«. 15457-2 | 15434-10 (Ilustriraj V. Mazil Mizarski pomočnik ( Bulck avto vojaščine pro«t. ieli kjer- j krasno ohranjen, poceni koli s'ufcbo v stroki. Spre;- I naprodaj. Naslov v oglas, me pn tudi kako drugo de- I odde'ku »Jutra«. 15454-10 lo. Ima lastno kolo te.r obvlada slovenščino, nemščino in srbohrvaščino. Je _____________ trezen zanesljiv in pošten I Beeed"a j oin davek 2 Din ter nekadilec. Kar«! Polič, U^ slfr0 dalanls na pošta Pesnice pn HwWa ,I()Tg 5 Dln Na1manlš, 15475-2 | jnespk 17 Otn MSBBSEBB H«wse)i 17 Din Hranilno knjižico 140 do 60.000 Din Mestne ali Banovlnske hra-| nllnlce ali Kmetske posojilnice ljubljanske vina. ' Zagreb, poštill I kuPim- P1®4!?? P°ln0 Dret. 278 13355-6 hladnost. Ljubljana. — 1 poštni predal 204. Mlin ceno na prodaj. Za vsak oogon prikladen. Karlov- ške 23. 15199-6 Železniških tračnic večjo množino proda Mihael Kavči*. SVka, Ljubljana Vn — telefon 22-97. 15479-6 15398-16 Hranilne knjižice Kreditne banke, t vlogo 100.000 Din, Zadružne gospodarske banke z vlogo 60.000 Din in čla.nic Zadružne zveze z vlogo Din 80.000, prodam. Ponudbe na oglasni oddelpk »Jutra« pod »Cassac. 154T0-16 Lep loL .1 za trgovina z mešanim blagom in pjtarij« i vsem >otrebn:m i? ver ta r jem ter Družabnika za zelo rentabilno več- I stanovanjem na prometnem Jo žago v Bosni s 100 I mesta v' Me"iki z 1. juli-odst. zaslužkom sprej- I jem oddam v n»»jem. Na mem. VDrašatl: »Trgo- nnčnejž« pojasnila pri transport«, Sarajevo. | A ojaij Fi*a» r Metliki 15354-16 j 15144-19 Dijaške sobe Enosob. stanovanje v podpritličju vil« blizu | sv. Krištofa oddam z julijem. Naslov v oglasnem | oddelku »Jutra«. 15461-21 Hranilno knjižico I Trgovski lokal Kmetske posojilnice, z vlo- j takoj poceni oddam na go do 100.000 Din. kupim f Celovški cesti 81. Pojasni-v pf-ini vrednosti. Naslov | la daj« lastnik Wie Iven v oglasnem oddelku Jutra I 1'upančič. Ljubljana VII 15421-16 I Celovška 81. 36455-19 Knjižico I Ulični trg. lokal Mestne hranilnice ljubljan- I prostoren, kakor tudd snbo ske, okrog 60.000 Din, pro- clrl-i/ltJ^a dem za 65 % gotovine, ker .„ , nujno rabim denar. — Po- M^'®, Te''ko, oddam m nudbe na oglasni oddelek G^eposvetski oestn štev. 10 »Jutra« pod značko »Ori- 'nformacijem rteseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlft' mene* 17 mn Fotoaparat tieseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje na ilova 5 Din. Najmanjši roefipk i Oin. Penslon na Gorenjskem oddam v na- Voigtlandor Besa 6X9, jem strokovnjaku. — Pokupi takoj CiTman, Belja- I nudbe na oglasni oddelek ška ulica 4. 15445-7 »Jutra «pod šifro »800«. 16402-17 Jedilnico ln salon. « . garnituro Točilnico, rgovlno starinsko, dobro ohranjeno ID traflttO kupim. Ponudbe na oglas, ob glavni cesti pri !ndu-oddelek »Jutra« pod šifro striji in letovišču, kjer je Jedilnic««. 15482-7 | zel« iivahen promet, od- dam po dogovoru v najem za dobo petih let — naprej plačljivo. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. Beseda 1 Din. davek 2 Din I 15410-17 ea šifro &11 dajanje na slova *• Din Najmani&i anesefr !7 Din Hišo 2 ali večstanovanjsko ob i __ , „ , Dunajski cesti za Beži- slovs J J Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na enesek 17 Din Suhe gobe poviorčemo kopu je p« naj višji esoi Artur Nachbar. Rade«*. 14426-33 Prvovrstno vino 1000 1 starega in 1000 1 novega, radi preselitve ta- ■a prometn? točki v Ljub- | ^ Din. ^ & mlekarn«! I ik v«.Ied nrSe itv« takoi I "«!o M butolke. Dopise eradom ali Linhartovi ulici, event. nedozldano kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe z natančnim naslovom ln ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Pod 200«. 15329 20 Hišo vsled preselitve takoj zelo ugodno prodam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« I ^ beio ^dojenj pod šifro »Redka prilika« 16449-20 15412-33 »t .. ... i Konjske mrve NoVOZldanO hlSO L*«, letošnje, iz travnika sobi. kuhinja, klet, go- prodam 5000 kg. Poiive spodarsko poslopje. '4 jo- ^ T t.rg«ovinI Perdan na-h« vrta. po nizki ceni Din gledniki. Krekov trg 11. 25.000 v gotovini prodam, j 15423-33 D. M., Brezje 44 pri Mariboru. 15476-20 Vrednote Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na | slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Crešnje Beseda I Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na «lova 5 Din NajmaniS' znesek 17 Din Vsakovrstno zlato I delikatesne, trde, črne, I rudeče. kg po 4 Din. hru-kupuj« po najviS,;ii eercah Ske po 4 Dili. košare po fFRISIF ii.t/otrr S0—«> kS fnanko vsaka CCKi^n - fUVelir razpošilja Drechsler LJubljana, Wolfova ulica 3 0., Tuzla. 16409-34 Lokali deseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na lova 5 Din Najmant* znesek 17 nin Prometni lokal ščtm za prodajo kruha, mleka in slaščic. Plačam četrt leta naprej. — Po nudbe na ogasni oddelek Jutra« pod »Prometni«. 15418-19 beseda 1 Din davek 2 oir. ',a Slfro alt dajan te na llova S Din Najmanlft' znesek > nin Plohe 28—30 m» črešnjevih. 50 in 30 mm. 70—80 m» borovih. 50 mm, vsa zajamčeno su ha, 3 '-i leta stare proda žaga Rus v Domžalah. 15225-15 eseda 1 Din davek 2 Din Slfro ali dajanje na 'lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. i . , , , . , i ... , 801,0 ln kuhinio £ mlajša dijaka I oddam s l. julijem. — sprejmem v dobro oskrbo. I Prodam pa dobro ohranjeno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15466-22 Stanovanja rieaeda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na pohištvo Zelena jama, Tovarniška uJ št. 28. 15462-21 Solnčno stanovanje 2 parketiranih sob. nadstropju, oddam na Rim •slova 5 Din. Najmanjši skj oe*»i 23. Ogled v*ak znesek >•» Din. | fas. 15443-21 Trisob. stanovanje i vsemi priitiklinami in majhnim vrtom iščem v Celja. Ponudbe f na ved 2 stanovanji eno- in dvosobno tako oddam na Gosposvetski e, bo najemnine na podiruž- I št. 10. — Informacije daje nioo »Jutra« v Celju pod I Cesar istotam. 35452-21 mačko: »Mltme stranka brei otrok«. 14970-2la Sobo odda Sobe išče Beseda 50 para. davek _ < Din aa Slfro ali da Beseda 50 para. davek I ,anJ* naslova 3 Din Naj Din za šifro aU da- nanlfr imeopk »9 Din Lepo sobo prazno ali opremljeno te' koj oddam v Maistrovi u' I 6t. 14 (poleg Tabora). 15360-23 lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 13 Din Opremljeno sobo s posebnim vbodom, uporabo kopalnice in telefona, ne daleč od mest«, event. bliru Tivolija išče boljši I ■} n -a7n; cOh! gospod. Ponudbe na oglas. , f. P*azl»' »00» L oddelek »Jutra« pod šifro 111 wa«m, bre« ku- »Reden plačnik«. trlnJe' • souporabo kopal- 15417-93/a I Dice 'n »oparatnim vhodom oddam s 1. julijem osebam brez otrok. Naslov pove I oglasna oddelek »Jutra« 14420-23 Prazno sobo 1 * 5 e m s 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 16422-23/a Prazno sobo z domačo oskrbo išče prileten vdovec z nekaj pohištva, v mestu, do 1. julija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miren stanovalec« Iščem sobo e posebnim vhodom, za 16. junij. Ponudbe na oglasni Prenočišča za tujce, in mesečne sobe p« zniianin cenah v Flo-rijanski ulici štev. 24. 154:9-28 Sostanovalko sprejmem v boljšo sobo iktfia-«!/« I tck°j 6 junijem. lMOO-^a | T oddelku »Jutra«. 16414-28 Sobo »Jugoclovunka« J6474-23'a I P^bnim vhodom oddam mmm »eseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aU dajanje na slova 5 Din Najmanjši nsesek 17 Din v vili blizu Tivolija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35416-23 Sobo j oddam na Bieiweisovi cesti 15/rrr, vrata 18. 16430-23 2 stanovanji tri- in štirisobno, komfortni oddam v Strsliški ulici 22. Sobo „ 8 separatnim vhodom s 15393-21 I «topnjišča, pa-rketom in električno raasvetljav«, na Štirisob. stanovanje ! ?3m?^jš^utr uradni, z vsemi pritčklinami v I. I Naslov v oglasnem oddelku nadstropju iščem blizu | »Jutra«. 15428-23 sredine mesta. Ponudbe pod šifro »4 sobe« na ogl. oddelek »jutra«. 15190^11 Dve prazni sobi i moderen komfort. v centru Trisob. stanovanje mesta odda Hranilni in kopalnico, v I. nadstrop- posojilni konzorcij. Oajeva ju za 900 Din oddam z I i'"'«* 9- 16451-23 julijem. Mivka 27. Trnovo 16424-21 1 Opremljeno sobo . s posebnim vhodom, oddam Tnsob. stanovanje Naslov v oglasnem oddolku preslikano, r sredini mesta | »Jutra«. 15473-23 takoj oddam mirni stranki Naslov v oglasnem mldelku | Opremljeno SObO »Jutra«. 15403-21 | T v^tTče oddam Cesta v Ro*no dolino Ml 15471-23 )vosob. stanovanje krasno, takoj oddam. — Vprašati v trafiki v Ko-lodvorski ulici štev. 35. rUf Beseda a Din davek 2 Din j 'a *1frr nit -1«<»n1r o« Trisob. stanovanje |«ioTr» * otn waimanisi cossek >0 Din Kateri gospu učitelj ali profesor hoče poroditi 36!etn« gdč. s trgovsko in gospodinjsko šolo, edinko s prijaznim domom na deželi in vso opremo, naj piše p^d šifro »Mirna 26« na og'as. oddelek »Jntra«. 14767-24 I. nadstropju oddam za 800 Dio mesečno s 1. sv gu?tom na Celovški c. 42. 16463-2! Dve stanovanji podstrešni i 2 sobama, ku " inj« in pri::fc'in3mi od dam s 1. julijem družin« mi 3—4 oseh A "a- Jeva 6. 15478-21 Snežnik-Zidani most Hvala. Kako e teboj. Kje sii? Sporoči takoj 1 15439-24 Majski sen 1925 Pisal. Pri