Štev. 238,
V Trstu, v soboto dno 26. septembra »14.
Letnik XXXIX
Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 4 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Urcdc'Jtvo: Ulkc Sv PrančiSkj A«i*ef j *L 20, L nadstr. — V* dopisi Mi m po*tjc}o ■redmJtrn HMa. Nefrankimia pisma se M
sprejem*« ki rokopisi se ne vrsfajo. kditeteft te	nrcdtrik Štefan Godina, t —!■!> konsorcf
_ Tbfc tiskMut .Edinosti", vpisane zaloge a
parottrvm v Trstu, ulica Sv. PrančMt* AsUkega m Telef". uredaiitva la oprave §*€▼. 11*97. Niroiniai snaAa: Za ccio lato ....... K
Za nedeljsko Isdsj« aa cato lato ca pol lasa .........
Poiamezne Številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl cnc kolone
Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanke, oglasi denarnih
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta.............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnica in reklamacije se poSUjajo upravi lista. Platoje st /ključno te
opravi .Edinosti". — Plača in toži M v Trstu Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran&Oka Asiikega St 20. — Poftnohranilnični račun tt. M1.652.
ngleikl zrakoplovi nad Mm In DOsseldorfom. - Voina u kolonijah
LONDON 25. (Kor.) Dopisnik lista »Mor-ning Post" na nemški meji poroča: Angleški
letalci so prvi prileteli do predstraž na mqi. Ti: $e je od njih odloČil oddelek, da poleti
do Kodna. Ti letalci so krožili 90 minut nad Kodnom, ki je bil popolnoma v megli. Bali so se metati bombe kar tako navprek, da bi ne pokvarili cerkva in privatnih poslopij. Ker niso mogli dognati, kje se nahaja postaja Zeppelinovih letalnih strojev, sc se vrnili.
Tudi Diisseldorf je bil popolnoma v megli. Eden letalcev je metal bombe, vendar mislim, da rsled prenizke visočine nekaj njih ni eksplodiralo. Vendar je videl vsplamteti ogenj.
Zeppelinski zrakoplov nad Ostentom.
LONDON, 25. (Kor.) Glasom nekega včeraKniega poročila Reuterjevega urada je letal včeraj nad Ostendom v Belgiji zeppel*??ski zrakof»lov. ki je spustil tri bombe, ki i »a niso napravile dosti škode in tudi niso nikogar ubile.
Zrakoplov je prišel od Thielta preko Thorhnta in se ie vrnil proti Thieltu. Prva b<miba ie padla na Bois de Boulogne. druga na ribji trg. tretja v bassiri.
Zeppčiinov aeroplan nad ftntvemnom.
AMSTERDAM 25. (K.) Reuterjev urad poroča iz Antuerpena: V noči od torka na sredo so signalizirali ob prvi obrani beni črti utrjene i>ostojanke Antverpena v smeri Moli - Lier Zeppelinov aeroplan. Radi močne razsvetljave reflektorjev se je aeroplan vrnil.
Vojno v kolonijah.
PRAETORIA, 25. (Kor.) Kakor uradno poroča Reuterjev urad, se je četa Schuck-mannburg ob reki Sambesi dne 21. t. m. rodeški policijski četi vdala.
KUm H DUDCML
DUNAJ. 25. (Kor.) Slučaj azijske kolere na Dunaju ie bil dognan bakterijološkim potom. Obolel je neki dne 24. t. m. s severnega bojišča došli vojak, ki ie bil takoj transportiran v bolnišnico.
DUNAJ 25. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 25. t m. je btl na Dunaju zopet en slučaj azijatske kolere bakteriologično dognan Zbolela je neka iz severnega bojišča došla in takoj v bolnišnico odpravljena vojaška oseba. Odredilo se je vse potrebno.
Mm ii MrskOL
BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Ministrstvo za notranje zadeve poroča: V Miskolczu, Szatmar-Nemethyju, Ungvarn in v budimpeštanski Oeilertski bolnišnici je bil dognan po en. v Tokodu pa trije slučaji kolere.
Kdo le vtrofc iril—jr volne?
BERLIN 25. (Kor.) »Nordd. Allg. Ztg* ptic o poročilu dosedanjega angleškega konzula de Bnnsena na Dunaju z dne 1. t. ni., da ni težko vganiti namena te objave, la se namreč Angleška opere vse krivde sedanje vojne in da se ta krivda zvali na Nemčijo in Avstro-Ogrsko ter da se Nemčiji podtakne večja odgovornost za to vojno kot Avstro-Ogrski.
14si pravi, da je to naivno, ako se angleški poslanik pritožuje radi tega, ker nemški poslanik na Ihinaju ni iskal za-ikwr.be in pomoči niti pri njem, niti pri francoskem in ruskem poslaniku, ko se je irmiii, da se vzdrži mir. To pa ni bilo več mogoče potem, ko je bilo prizadevanje Oreva, da se avstro-ogrski - srbski spor v svrho uiajoriziranja Avstro-Ogrske postavi pred forum velesil, odklonjeno kot spletkari ja proti avstro-ogrsko-nemški zvezi. Prizadevanja nemške vlade, ki je delala na Dunaju za mirne odločitve vedno v taki meri, kakoršne se Anglija ni posluževala v Petrogradu, bi bila potisjena v čudno luč, ako bi stopilo namesto zaupnih nasvetov dozdevanje evropske razsodbe. Nemčija nai bi bila svoje zavez-nifte oduošaje do Avstrije riskirala, medtem ko se ie Anglija bala. da prijatelja ob Nevi ne spravi v Jabo voljo.
»NorddeutSfhe Aiigemeine Zeitung« zavrača na to trditev, da je Nemčija preprečila s svojim ultimatom aspesna pogajanja med DiiinUem in Petrugradom, dočim bi se bila, če bi se počakalo par dni. preprečila sedanja strašna evropska vojna. Mobilizačna odredba v zvezi z nadaljevanjem zanikanja dokazuie, da je Rusija hotela vojno.
»Norddeutsche Aiigemeine Zeitung« pripominja na to, da je hotela vojno tudi Anglija, ker bi zadostovala navadna izjava, aa se panslavistična prizadevanja Rusije protf Avstriji ne strinjajo s politiko tro-sporazuma, da bi Rusom ponehalo pože-Ijenje po vo*r .
Končno cit. list kot dokaz za sokrivdo Anelije na - ru«ke vojre stranke,
poročilo belgijskega poslanika v Petro-gradu belgijskemu ministru za zunanje adeve, z dne 30. julija, ki se glasi: Ne-ovrglitvo je, da se le Nemčija tako tu v Petrogradu, kakor tudi na Dunaju prizadevala. da najde sredstvo, da prepreči splošni konflikt, da pa je pri tem na eni strani zadela na trdno odločnost dunajskega kabineta, na drugi strani pa tudi na nezaupljivost petrograjskega kabineta.
Dalje pravi poročilo belgijskega poslanika: Anglija je dala prvotno razumeti, da se ne more vmešavati v konflikt Sir Oeorge Buchanan, angleški veleposlanik v Petrogradu, je govoril o tem čisto odkrito. Danes pa so v Petrogradu trdno prepričani o tem, oziroma imajo že zagotovila, da bo Anglija stala na strani Francije. Ta pripomoč pride jako v poštev. Pripomogla je ne malo do tega, da je zmagala na Ruskem vojna stranka.«
Poškodbe katedralke v Retmsu.
BERLIN 25. (Kor.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Kopenhagna: List »Daily Chro-nicle« je dobil iz Reimsa brzojavko, da je iacada katedralke s svojimi tremi vhodi skoraj nepoškodovana. Nepoškodovana sta tudi oba stolpa in rozeta na oknu. Tudi zadnja stran cerkve ni trpela veliko. Ogenj, ki se je vspel v notranjost cerkve, ni dosegel strehe nad glavno ladjo. Tam, kjer je plamen dosegel streho, ne bo težko popraviti je.
K potopu trt* angleških vojnih ladij.
KRISTIJANIJA 25. (Kor.) O junaškem činu podmorskega čolna »U 9« piše neki znan norveški admiral v »Morgenblade-tu« sledeče: Angleška taktika blokade Severnega in Vzhodnega morja je obsojena v smrt ker se zamore skozi vso angleško obrežie kljub temu vtihotapiti nemški podmorski čolg z 20 mož v Ro-kavski preliv, ki ga preobvladujejo Angleži že stoletja. Da so uničene angleške križarke starejšega tipa, je čisto brezpomembno. Kakor se je zgodilo z včeraj potopljenimi ladjami, tako se zgodi lahko jutri z vsem angleškim brodovjem. Nova doba, nova pomembna metoda se je pričela za male pomorske države, ker si za-morejo nabaviti večje število tega strahovitega, a ne dragega podmorskega oro. žja. —
BERLIN. 25. (Kor.) Cesar Viljem je podelil poveljniku podmorskega čolna »U 9«, kapitanskemu poročniku Otonu Weddin-genu železni križec n. m I. razreda, ostalim ofeirjem in moštvu pa železni križec II. razreda.
LONDON, 25. (Kor.) Mornariško tehniški sotrudnik »Timesa« poroča k uničenju treh angleških oklopnih križark: Sedaj je najresnejši trenotek, da prične angleško brodovje energične akcije proti nemškemu brodovju.
»Daily Cronicle« pripominja v uvodnem članku: Nasproti izgubi izvrstnega moštva našega brodovja ni zaznamovati nobene nemške izgube. Težko bomo spravili brez posebnih varnostnih odredb svoje dreadnoughte v tako vodovje, ako ne store istega tudi Nemci.
Strokovnjaški sotrudnik »Daily Cronicle« pripominja, da se nam zagotavlja, da bodo hidroplam omogočevali, odkrivati navzočnost podmorskih čolnov. Toda kako, ako je to potrebno ob pol 8. uri zjutraj jesenskega dne, ali če navzočnost hi-droplana ni umestna, ker bi izdala prisotnost napadalne pomorske sile.
»Daily Telegraph« pravi, da se mora priznati, da je bil napad izvršen s popolnim uspehom.
Operacije nemške križarke »Emden«.
LONDON, 25. <Kor.) Iz Madrasa se poroča z dne 23. t, m.: Nemška križarka »Emden« je, kakor se nadalje poroča, pri bombardiranju izstrelila osem strelov in poškodovala naprave tvrdke Oil Compa-ny, od katere dve gorite. Izgubljenih je poldrugi milijon galonov olja. Tudi brzojavni urad in pomorski dom sta bila zadeta. Angleške utrdbe so odgovarjale na streljanje. »Emden« je ugasnila svoje luči in izginMa po 15 minutah.
pri
Delo
LONDON, 25. (Kor.) »Times« piše o uničenju onih treh angleških križark:
Ta dogodek kaže na možnost, da bi se sedaj navadni način dela za reševanje za potapljajoče se ladje moralo izpremeniti. Delo reševanja se bo morda moralo prepustiti rušilcem in drugim malim vozilom.
List pripominja nadalje, da mora pripo-znati. da je obveščevalni oddelek nemške mornarice jako dobro obveščen.
Francozi nabirajo ob italijanski meji italijanske podanike za svojo vojsko.
MILAN 25. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz S. Rema: Italijanska vlada, ki je
doznala, da na francosko-italijanski meji Francozi nabirajo mlade Italijane za vojaško službo na Francoskem, in da se v sled tega izseljuje veliko mladih mož, je odredila stroge naredbe, da prepreči na-daljno izseljevanje.
Povratak ministrov Doumergueja in Thumsamm iz potovanja.
PARIZ 25. (Kor.) Ministra Doumergue in Thomson sta se iz svojega potovanja po severnih delili Francoske povrnila.
2itni trg.
DUNAJ 25. (Kor.) Pšenica, rž in ječmen trdno; koruza privlačno, oves dražje, vreme lepo.
»Temps« izhaja zopet v Parizu.
OENEVA 25. (Kor.) Kakor javlja »Journal de Genčve«, izhaja list »Temps« zopet v Parizu.
Predsednik ogrske posojilne blagajne.
BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Finančni minister dr. pl. Teleszki je imenoval nekdanjega državnega tajnika, tajnega svetnika Albina pl. Marffyja, ravnateljem ogrske posojilne blagajne.
Kršenje nevtralnosti od strani Anglije proti Holandskl.
STETTIN 85. (Kor.) — „Stettiner Neueste Nachrichtena doznajejo od povsem zanesljive strani o kršenju ne\ tralitete od strani Anglije nasproti Holandski. Parnika „Bata-via- in „ Kat vik", prvi last tvrdke Miiller, drugi tvrdke Erfaardt & Dakkers iz Rotter-dama, ki sta vozila iz Harwika (Norveško) švedsko železno rudo v Rotterdam, sta bita od angleških križark v seve:nem morju zajeta in odpeljana v Middlesborough. V Mid-dlesborovghu so največja angleška pristanišča.
Nemški vjetniki na Irskem.
LONDON 25. .Times" javlja, da je bilo 22. t. m. 400 nemških vjetnikov prepeljanih na Irsko.
Ustoličenje nadškofa v Poznanju.
POZNANJ, 25. (Kot.) Včeraj popoldne se je vršilo slavnostno ustoličenje novega nadškofa Likowskija. Cerkvena društva, bratovščine in korporacije z zastavami in znaki so tvorili od Marijine cerkve pa do katedralke špalir.
Malo pred 4. uro se je podal novi nadškof v gala vozu v Marijino cerkev. V tem trenotku so začeli zvoniti v katedral-ki in po vseh drugih cerkvah.
Ko je nadškof oblekel pontifikalno obleko, se je podal v procesiji, spremljan od dveh kanonikov, pod baldahinom v katedralo. Pred cerkvenimi vrati se je procesija ustavila in zvonovi so potihnili.
Ko je nadškof vstopil v cerkev, so zapeli kanoniki »Ecce sacerdos«. Nadškof s svojim spremstvom se je podal v kapelico zakramentov od tu pa pred glavni oltar. Na spodnji stopnjici zelo okusno o-krašenega oltarja je nadškof pokleknil, medtem ko je prelat dr. Jedzing pel »Pro-teetor n oster-. Nato se je podal nadškof na svoj prestol.
Kanonik dr. Dalbor je prečital na priž-nici listino o imenovanju v latinskem, poljskem in nemškem jeziku. Nato je pričela poklonitev kanonikov m svečenikov, medtem pa so pevci, peli »Te deum^.
Nadškof je stopil potem pred oltar, o-pravil svojo molitev do patrona cerkve in podelil svoj prvi nadškofijski blagoslov.
Spremljan od duhovništva je šel potem nadškof v svojo palačo, kjer se mu je predstavila deputacija oblasti..
BERLIN, 25. (Kor.) Na včerajšnjo brzojavno čestitko državnega kanclerja poz-nanjskemu nadškofu Litnowskiju je prišel naslednji brzojavni odgovor: Izrekam Vaši eksceleitct za milostno poslano mi čestitko svojo ponižno in obvezno zahvalo. Dobro sem si svest resnosti trenotka, v katerem vsprejemam težko nalogo in pa veliko odgovornost, ki je z njo v zvezi. Z božjo pomočjo se potrudim, da se skažem vrednega Najvišjega v me stavljenega zaupanja.
Goli, ki se je prostovoljno javil za vojaško službo in odšel kmalu na severno bojišče in bil pogrešan, dospel sedaj na Dunaj. Bil je prideljen kot narednik in se je bojeval v Dank lovi armadi. Ker je obolel na griži, je bil prepeljan v izolačno bolnišnico v Kromeriž. Dobil je sedaj daljši dopust.
Žrtve min.
LONDON 25. (Kor.) V Southfieldsu so se izkrcali danes preživeči posadke norveškega parnika »Heswika«. Kapitan je pripovedoval, da je »Heswik« zadel v sredo ponoči na neko mino v Severnem morju in se potopil. Strojnik in en kurjač sta bila ubita. Preostali so prebili noč v nekem čolnu, nakar so bili rešeni.
LONDON, 25. (Kor.) Iz Grimsbyja se poroča z dne 24. t. m.: Na mino je zadela zopet neka nova ladja vlačilka in se potopila tekom 10 minut. Posadka je bila vsa rešena, razven enega moža.
Obrtni davek za inozemske obrtnike v Turčiji.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Danes objavljeni zakon razširja obrtni davek z dnein 1. oktobra t. I. na vse one inozemce, ki imajo v Turčiji obrti, rokodelstva ali pa trgujejo. Dotičniki bodo obvezani, da izplačajo davek že za II. semester tega leta.
Italijanski kralj ozdravil.
RIM, 25. (Kor.) Italijanski kralj Viktor Etnanuel je od poškodb, ki jih je zadobil na levi nogi vsled padca s konja, popolnoma okreval in prisostvoval danes več kakor dve uri taktičnim vajam rimske divizije na višinah Tivolija.
Ženitve vojakov.
DUNAJ 25. (Kor.) V vojno službo vpoklicano rezervno in nadomestno-rezervno moštvo ne potrebuje za sklenitev zakona dovoljenja vojaških oblasti.
Netllumske homoflje.
WASHINGTON 25. Vojni oddelek poroča, da se koncentrirajo čete generala Caranze v Zacatecasu, dočim zbira general Villa svoje čete v Torreonu. Železniška zveza med obema krajema je prekinjena.
DUNAJ 25. (Kor.) Vsled sklepa predsedstva škofovske konference bo napovedan 4. oktober, godovni dan cesarja, kot molilni dan za celo monarhijo.
Oblasti poveljnikov nadomestnih čet.
DUNAJ 25. Z ozirom na visoka stanja nadomestnih čet je bila podeljena poveljnikom, v kolikor poveljujejo oddelkom, disciplinarna pravica četnih poveljnikov, v kolikor poveljujejo pododdelkom, disciplinarna pravica detaširanega oddelnega poveljnika.
PosL Goli prispel z bojišča na Dunaj.
DUNAJ 25. (Kor.) Kakor poroča »Par-lamentarische Korrespondenz«, jc poslanec nemškega National verbanda, Josip
Trdnjave v vzhodni Franciji
VERDUN
tvori severno glavo utrjene črte Moza— Mozela, ki so jo Francozi zgradili po vojski leta 1870/71. Te trdnjave segajo na jugu do Belforta in obsegajo utrdbene skupine (trdnjave) Reims, Langres, Lyon in Besancon, ki leže za hrbtom prve utrjene črte. Najmočnejše so francoske obmejne utrdbe na severu nasproti Metzu. Tu je utrjena črta dolga približno 90 km, učinkuje pa na 100 km. Trdnjavska črta se razteza od Verduna ob Mozi do točke, kjer prereže reko Mozo prekop Marne — Reh, nadalje do Toula, kjer preide proti reki Mozela. Reka Mozela se namreč tu približuje Mozi v zelo proti zahodu vpog-njenem loku.
Verdun in Toul sta zelo obsežni trdnjavi, utrjeni taborišči prve vrste s forti, redutomi in s forti iz železa. Utrdb je celo rebro in tvorijo več vencev. Zvezo med obema trdnjavama varuje šest fortov ob desnem bregu reke Moze, ki leže od severa proti jugu m sicer Gemcourt (pri Diene), Troyon, St. Mihael, Lionville (Appremont), Gironville in Youjf sous les Cdtes (Boucq).
Verdun kakor tudi Toul obdajajo utrdbe v obsegu 40 km, premer znaša torej 13 km. Proti nemški meji, na desnem bregu reke Moze leže, pričenši na severu v črti proti zahodno vzhodni črti forti Cote de Froide. Terre. Douaumant. Vaux. v južni črti Belleville. Sauville, S. Michel in] Tavannes. Sprednjo severno - južno črto! tvorijo forti Vaux, Tavannes, Mauiain-} ville in Rozellier, "za katero leži na zahodu med zadnjima fortoina utrdba Bel-runt.
Vsi ti forti so zgrajeni .na višinah, ki obvladujejo okolico, ravno tako južni fort riaudainville. Na levem l>regu Moze leži na jugu na strmi višini fort Dugny, ki za pira! s Haudainvillom dol. Moze, na zahodu fort Landrevourt, severno utrdbe Re-gret, Chaume in Warre. Mesto Verdun je tudi utrjeno s staro trdnjavico, ki jo je zgradil še Vauban in z gradom. Nemci so Verdun oblegali leta 1870 od 13. oktobra do 8. novembra, ko sc je trdnjava predala.
TOUL.
Okofu Toula leže utrdbe v nasprotni smeri primeroma z Verdunom. Medtem ko kaže Verdun svoje najmočnejše čelo Metzu, pa leže najmočnejše utrdbe, ki obdajajo Toul, zahodno od mesta na levem bregu reke Mozele. 13 km dolgo severno-
južno črto tvorijo forti Lucey, Bruley, Ecronves, Domgermain in Blenod. Bližje Toulu se razvrščajo v obliki venca forti S. Michel (levi breg), Gondneville, Vttey z utrdbama Chaudenay in Dommartin v loku, ki ga napravi reka Mozela; na jugu zopet na levem bregu reke Mozele ležita utrdbi Tillot in La Haye St. Jacques. K Toulski trdnjavi spadata skupini malih utrdb Pagny ob reki Mozi (južno-zahod-no) in Pont S. Vincent ob reki Mozeli (južno zahodno). Toul so oblegali Nemci leta 1870 od 14. avgusta do 23. septembra, ko so prisilili trdnjavo, da se je udala.
BELFORT
krije južno krilo dolge utrjene črte, ki naj bi tvorila nepremagljiv francoski zid proti Nemčiji. Pred vsem naj tvori zapah Trouće, znane luknje v Vogezih. V vojski leta 1870/71 se je Belfort Nemcem trdovratno branil in je trdnjava šele padla, —-poveljeval ji je Denfert - Rocherau, — ko je to ukazala radi skupnega vojaškega in političnega položaja francoska vlada. Tri mesece in pol se je trdnjava držala, dasi so jo Nemci, že zaradi časti, najhuje napadli.
Trpelo je mesto ob takratnem stanju trdnjavske vojske ravno toliko, kolikor sta trpela Verdun in Toul. Zato so tudi mestne trdnjave spremenili v obširne vojaške tabore. Utrjeni tabor Belfort brani 12 močnih fortov. ki jim pripada še 16 utrjenih baterij.
Blizu nemške meje leži pri Belfortu na senčni višini fort Roppe; bližje mestu starejša forta Justice in Miotte. Na jugu, blizu mesta, ležita forta Perches, južno-za-hodno na neki višini fort Bosmont, proti Švici pa fort Vezelois. Na jugu in na jugozahodu visoko leži fort Bois d* Oire m zelo visoko dobro zavarovana forta La Cliaux in Mont Vandais, ki ležita vsak na izbranih gorah. Na zahodu od Belforta leži fort Bellevue s celo skupino baterij in na severo-zaliodu na gozdnem pogorju Lalbert še en fort. Na severu se združi s petinu trdnjavami, ki jo prične iort (li-romagny, utrjena zvezna črta z utrjenim taborom.
EPINAL.
Tabor je ravno tako obsežen, k?kor tabor v Verdunu in Toulu. Varu;e ga H tortov. Med Epinalom in Toulom (Pont St. Vincent). 50 km daleč mozelska črta ni utrjena.
Rožne politične vesti.
Vzroki umikanja avstro-ogrske armade
pri Lvovu. Vojni poročevalec lista »Ber-lingske Tidende« v avstro-ogrskem vojnem časnikarskem stanu, Iienry Heilsen, je imel z nekim višjim častnikom višjega poveljništva pogovor. General se ie izrazil sledeče:
Odhod naših čet na nove postojanke, ki je bil proti ruski premoči strategična potreba, da se vojna črta preveč ne raztegne, se označuje od trosporazuma kot »debacle«. Resnica pa je, da se nemška armada Hindenburga že nahaja na ruskem ozemlju in da skušajo Rusi vsled našega provizornega, v polnem redu se vršečega odhoda, samo odvrniti pozornost od svojega popolnega poraza v vzhodni Prusiji.
Da se odnošaje iahko prav presoja, je treba vojne sile avstro-ogrske m nemške smatrati kot vojno. silo, ki je operirala proti Rusiji in Franciji na znotraitji črti. Avstro-ogrska armada je proti kolosalni premoči zadrževala cele tri tedne rusko ofenzivo, da s tem pomaga Nemčiji, da se proti Francozom popolnoma pripravi in razvije. Štiri petine ruske armade so zadržane, v vzhodni Galiciji je polovica ruske armade, ki lam operira, poražena in 300 topov je zajetih.
Kolera. Zadnjič smo i>oročaii, da sta se na Dunaju pojavila dva slučaja kolere. K temu pripominjamo, kar smo doznali od merodajne strani. 16. t. m. se je z bolniškim vlakom pripeljal na Dunaj neki častnik, ki so ga spravili v javno bolnišnico na oddelek profesorja Pala. Častnik je bU ranjen, a povrh tega so se pokazali pri njem tudi lahki znaki gastrične bolezni Vsled največje painosti, ki se v sedanjih časih vsem vrstam črevesnih in trebušnih bolezni v bolnišnicah posveči, m> se de-jekti obolelega častnika, čegar stanje dru-vjače ni kazalo nobene opasnosti, bakteri-jologično preiskali in se je pri tem dognalo. da gre za azijatsko kolero. Stanje častnika je ostalo tudi dalje čisto povoljnu in danes se isti nahaja že izven vsake nevarnosti. Odredilo se je takoj vse, kar jc v takem slučaju potrebno. Neki drugi častnik, ki je prišel s prvim v dotiko, je bil izoliran in skrbno opazovan. Tudi vse druge osebe, tudi sanitetno in postrežno osobje, ki je prišlo z obolelim Častnikom v kako dotiko, se je opazovalo. Oba častnika sta bila takoj odpeljana v Franc Jo-žefovo bolnišnico v izoliran oddelek. Tu-
»EDINOST* it 238
V Trstu, dne 26. septembra 1914
«ii 'c sitKiiia v Lisku se je odredilo, da Smrt vojaka-pcčtenjaka. Sarajevski lise dru^c osebe ut- okužijo.	I sti poročajo, da je v tainosnji bolnišnici te Razume se sair.i 'obsebi, du se bode tu- j <Jni umrl neki daimatinski vojak iz okrali v napi ei vsem vojaškim osebam, ki pri-jja Makarska, na dobljeni rani. Bil je pri
v Lr!'.iŠ!i;:o bolni na griži, disente ?;'i ii! s!ićnin i Ktfeznimi posvečal« naj-i«a/nost. Za civiino prebivalstvo ab-4 = iiitno a i nobenega vzroka. da Li se isto vznemirjalo in balo.
Stan \rhovnega poveljnika. Naj je bojišče še iako razsežno, vendar ne nudi prav nobenega pregleda. Ne vidi se skoraj ničesar. Ako bi topovi ne grmeii. bi
zavesti do zadnjega trenotka ter si je bil v svesti svojega stanja. Ker ni mogel pisati, je zaprosil nekega tovariša, naj napiše pismo njegovemu očetu in je odpo-
vedali včeraj, je bil med temi tudi en nad-poroćnik. 22 teh so poslali na dopust na svoje domove, a dva, in sicer Matej Penko in Anton Smile.ić, sta bHa spravljena v prostore, ki jih je stavOo na razpolago društvo „Austria", eden pa, in sicer rezervist Peter Calucci, doma iz Rovinja, ki Je bi pridode-ljen železniški službi pri Grfjsnu, je bil sprav-
|lk UM. Tej prožnji so takoj .ustregli, j Ijen v mestno bohđ&iico, te k« mrzlico. I ^voda se nabijajo v ulici Torre Bianca Pisino, pisano po diktatu, se glasi: »Ljubi •— Predsnočnjim je dospel v Trst tudi eno-? ^
Tudi v vojnem času nudi „Splošna hranilnica" v Trstu svojim vlagateljem glede njihovih vlog popolno varnost, kar izhaja zlasti tudi iz okolnosti, da vlagajo pri imenovanem zavodu slej ko prej c. kr. sodišča denar mladoletnih otrok. Uradi tega posebno v sedanjih kritičnih časih tako vaz-
i: MALI ©OUISI
□□
do
M računajo po 4 fcU.L beaedo-Mastno ti-kane besede sc raiu-cajo eaitrat ved. — NmjrcnnjSa
: priiitcji>ii.a zncda 40 irfotiak. .
□O □□
HeMotrana sobu
r ti!;H Corojnercaaie <tv
&t» ®dda s 1. oktobru in r najem gospodu ali go^pici 11. ITT nadut	4000
oče l Ante Lakšiču sem dolžan 2 K 60 v. letni prostovoljec 97. pešpolka, korporal	Opozarjamo na inserat v današnjei
Prosim Te, vrni mu jih, da me ne bo vest pekla, da se ne ločim s težko vestjo iz
sertja ne videlo tankih črt, kako se dvigajo bliskovito iz zemlje, šinejo kvišku in zopet izginejo. Konjenice se pa sploh ne vidi, ker konjeniki opravljajo svojo službo kot poizvedovalci daleč od bojišča. Na višinah se ne vidi nobenega Napoleona s sijajnim spremstvom. General, ki vodi bitko, se nahaja dosti zadaj, v kakšni hiši, ki
Kako poštenje in plemenitost v očigled smrti!
Nemška mati francoski materi. Neki francoski vojak je umrl v Nemčiji na za-dobljenih ranah. O njegovi smrti je obvestila mater neka nemška žena s takim-le pismom:
Milostljiva gospa! Mati, ki jej je sin od-
je polna priprav za brzojavlienje, telelo-i^1 v vo»no ** obrambo domovine, nem-niranje, za optično signaliziranje, knjig, jVam žeti pisati nekoliko besed, zemljevidov, map i. t. d. Pred hišo je pol-
no avtomobilov, koles, motorjev, konj. ki čakajo na povelja. Na veliki mizi je karta bojišča i ii modemi Napoleon izdaja za povedi, kakor da bi igral v kavarni šah. General je že pred bitko določil, kako in kam naj gredo posamezne čete, določil jim je celo še uro njihovega srečanja. Bitka se iame razvijati takorekoč v trenot-ku, ko so čete izstopile iz železniških vozov. Te armadne skupine se takoi odpori ajo nn določena mesta in se spušča jo v boi. ne vjledc na to. ako vedo, kje se nsnaja njihova rezerva. To ve vrhovni po veljnik.
Nekaj o vojevanju. Dolgotrajne vojne
V petek, dne 28. avgusta je prispel semkaj velik transport ranjenih vojakov, med katerimi se je nahajal tudi Vaš sin, gospod Lucien Paul. Imel je težko rano na glavi. Preneesli so ga z veliko skrbjo v bolniš-
Fraaelich, sin tukajšnjega odvetnika dr. Fra-neficha. Imel je na sebi suknjo ruskega vo-ramenih ŠL 134.
z vlakom ob 6 uri Trst 6 lahko ranjenih pušteni na dopust aa svoje domove. Z vlakom ob 9. uri 15 minut je dospel en sam, in sicer pešec 27. pešpolka Anton Livon, doma h. Trsta; ker ima mrzlico, je bil prenesen v mestno bolnišnico. Ob 10. uri in 30 minut sta pa do spela dva, in sicer Alojzij Bassi iz Pule in Alojzij Colja iz Gabrovice, oba pešca 5 domobranskega pešpolka, ki sta pa oba le bolna in sta bila spravljena v mestno bolnišnico. Bila sta v Nabrežini.
listu.
Vefflc požar. Včeraj okoli 4 popoldne so bili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da gori v skladišču lekarne Serravallo v uiici delle Madonna del Mare številka 16. niče sv. Vincenca Paulanskega, kjer so ga i V skladišču se nahaja razno blago tvrdke istotako negovali z veliko skrbjo. Eden j Serravallo, kakor mnogi sodi bencina, e-naših kanonikov, prelat monsignore Hil- tra, 90 stopinjskega špirita, esenc in dru-
piseh, ki je obiskal ranjence, je bil obveščen po sestrah, da se želi gospod Paul
go. Skladišče zavzema v rečeni hiši kakih 50 metrov prostora na dolgost, a na kon-
izpovedati. Monsignor ga je našel, kakor j cu tvori vogal in nadaljuje do ulice Roton-mi je pripovedoval, zelo slabega. Vaš Iju- i 3a. Ko so gasilci prišli na lice mesta, so bi sin je govoril s težavo in je rekel mon-j našli, da je izbruhnil ogenj v zadnjem de-
lu skladišča, kjer se ravno nahajajo gori omenjene, najbolj gotljivc snovi. Od tu se je ogenj razširi! po vsem skladišču. Oasil-
Mgnoru: Prosim, izprašujte me! Dobil je | odvezo. Ker se je za trenotek zdelo, da ni nevarnosti, je hotel monsignor naslednjega s-edaj niso več mogoče, ker"je obstoj odvi- j P<*l«liti sveto obhajilo in zadnje olje, ci, pod poveljstvom njih poveljnika Cha-sen od neprestanega dela industrije in tr-! ne l)i Preveč utrudil Vašega sinu. Po- ] doina so, videči, da je ogenj zavzel že jalovine. Strategija, ki hi zavlačevala voj-! no<-' ol) uri ic nastopil boj. Ki mu je Vaš i Ko veiike dimenzije, takoj poklicali na poli, dandanes v dobi. ko srejejo armade mi- j sin podlegel ob pol 5. uri, ne da bi bil pri-I moč vse gasilske postaje, vsled česar je liione borcev, ni — \eč	Ua se pni'*® k zavesti. Oči vid no so bili mož- j prihitel na pomoč še podpoveljnik gasil-
doseze hitra i-Joeitev. se mora ranau iz- £a!!1 močno ranjeni.	cev Paoli z vsemi efektivnimi in prosto-
ri t i z razni!« strani" I>andanes ie rnz- i Uverjcni bodite, milostljiva gospa, da | voljnimi gasilci vseh mestnih gasilskih
ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosćkova uzorna češka gostilna v Trstu) j se nafeaja ulici delle Poste štev. 14, vhod ▼ ulici Giorgio Gaiatfi, zraven glavoe pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi
Mnnifnlinl	letoftaji, »bcmeo u tisto
iluitucljlll bl^c, tw a«lm«tbaka vin* lz k^
ni h vinc^radsilcor />* prod«i — Ponudbe poslati aa- „Puljc>dcJji«.4» p flioraicu	CI —po-
darrVc^ TŠječa KraJjeviuo Dalmacije u Zadra*.
1039
0 Pruočinl
je na prodaj tzkaiee mladi lovski pas. — PojaEBila daj« goatabftičar Mozetič v Prražiai.	tMO
10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC j
Pošteno dekle,
odraslim osebam. — Kastop Eluit« 80. e ■ Kaslov pove Icser. oddele* Edinosti.
navanno ime k treiii septembra. llkAl
& Co„ ulica Caserma 5tv. 16 (zraven j DOMlSk« n ^SSS^SSLT^. kavarne Commercio)	I SCBAN. nJica «San 6eba«tiano fttT. S.	1042
Karel Delaml
• spretne »nlce
; §!ok;».	4002
koncesijonirani zobotehnlk
Trst, ulio ——«irt WL 4. m. n.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4
! IčfafM čevljarskega pomoćnika sa nora dela. — tlHCill Ivan Bat. V rdel* fit. 717	1045
Jalto
štsgerska po 7, 8, 9 vinarjev komad. Pi-
Bftanci po K 1 »0. KokoSi po 2 K kile Cardncci 39, Konco 6, Kandler 8.
lofr. 821
ff .................
IZoHolitalaHatenll
Slovenska družina
urejen po vseh higljenlčnih predpisih
Trst, V. Caserma 17. Tel. 27-42
Specijelcn zavod za amerikansko ozobje „Brighte Works*. Postavljanje (brez bolečin) trdnih umetnih zobov brez kavčuku zdravljenje zobov in ust brez vsake bolečine. Vsa tehnična dela se izvršujejo pod osebnim nadzorstvom zobotehnika Hermana Schult£ef ki slovi v Trstu že 20 let. Zmerne cene. Sprejema od 9-12 in od 3-6.
sprejme d i j a k e ali
u t o n k o na hrano
in stanovanje. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.
Soba
meklirana, svetla in soičnu se odda takoj v najem pri slovenski d rutini, eveataelno tudi s hrano. — Naslov: Via Galileo Galilei itv. 8, IV. n.	4001
Plesne vaje
v dvorani »Trgovsko -'r.obraže-valnega društva" ulica S. Fra*-cesco štv. 2, J nad. se vršijo kakor navadno ob nedeljah od 6—10 ure zvečer.	1034
Trsi Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo;
trgovino pisarniških in šolsKih potrebščin
varnosti. Moderna paška je izborno oro-1 Pro^a- v ^ ojini veliki boli. Misel, da je ž je, t(*ia pri r kali mora biti neprestano!zadnji uri ob strani duhovnika in n unicija ^treliivoi. Mesto rtzerve je bo-i(Ja -ic fai,a nie^ova sinrt sveta. Vama po-va bojna vrsta pri sebi do- more* da Slonita ^lavo pod roko najviš-
lij in raznih kemičnih izdelkov. — Vzlic! vsemu temu so gasilci po štirih urah prenapornega dela ukrotili požar in odstranili vsako nevarnost za ostalo poslopje. Ob 7 zvečer ni bilo nobene nevarnosti več. — Stanovalci hiše so pa tekom popoldne pre-
grič ali hrib. se mora pre- 1 tioslovljeni zemlji, kjer čaka vstajenja ii; | stanujoče v isti hiši, so padle v omedlevi-r sovražnik nahaja. To I kier. bo svojce, ki sedaj objokujejo njego- co. Neki gasilec je bil tekom gašenja lah-
ije, da ima prv
voljno zalogo municije. Najboijše rezerve j gospoda nad življenjem in smrtjo, so zaboji, ki jih ie trel\ neprestano z av- j ^ a§ sin je umrl kakor junak za svojo do-
tomoMJi dova/ati na fronto. Ako se hoče! »novino in spava sedaj sicer v tuii. ali bla-! živeli grozen strah : nekatere gospodične, navaliti na kak je vedeti, kje se
ra dognati konjenica ali dandanes tudi i vo izgubo videl zopet, da jih nikdar vec zrakoplov in pa aeroplan, ki od zgoraj bo- ne zapusti.
ije vidijo in hitreje dospo do sovražnih Pogreb se je vršil v torek, dne I. t. m. postojank. V moderni vojni velja vedno ob zvonenju zvonov katedrale. Deležen tole načelo: Konjenica proti konjenici, ar- Je biI vseh vojaških časti. Naši dve društvi
vojnikov s svojima zastavama, pokritima s črnino, sta mu dali zadnje spremstvo. Modro nebo je blestelo nad odprtim grobom, ko so bile oddane tri častne salve.
tiljerija proti artiljeriji, zrakoplovi proti zrakoplovom, dokler ena stranka ne zmaga. da poceni pripomore k zmagi svoji \
pehoti.
Prodaja razglednic in Igrač vseh vrst^
Oneiiiillf i Edinost" u Trjtu'^®0 sc mi rc0"^®y s|°v- ^^
i.
je izdal in založil naslednje knjige :
»VOHUN«, Spisal I. F. Cooper. —
Sličice z volne.
Pretresljiv prizor. Eden vojnih poročevalcev milanskega »Secolo*, Luigi Luca-tclli. opisuje sledečo pretresljivo epizodo s svojega potovanja v Pariz:
Na neki mali samotni postaji vidim na nosiinici nemškega vojaka v smrtnem boju. hviguili so ga iz voza, ker mu je stresanje množilo smrtne muke. Luč svetilke j ob Ntraui je razsvetljevala njegov in obraze štirih ali petih izstopili iz na>.ga vlaka in so se sklanja-!
Naj počiva v miru!
Dovoljujem si poslati Vam nekoliko vejic iz lavorjevega venca, ki sta ga položili na grob omenjeni društvi, kakor tudi neKoliko izrezkov iz tukajšnjega časopisa. Videli boste tam, kako je bil počeščen Vaš iubi sin, ko so ga odnašali v njegovo zadnje domovje. Počiva na novem pokopališču našega štev. I.
mesta. Grob njegov nosi
ko ranjen. Omedlelim gospodičnam in ranjenemu gasilcu je poniogel zdravnik z zdravniške postaje. — Del skladišča in sicer oni del, kjer se nahajata zaloga vzorcev in pisarna, je bil popolnoma rešen vsake škode. — Ob 10 zvečer so gasilci odšli s pogorišča in pustili tam le par svo-| jih na straži. — K požaru so prišli tudi c. j kr. namestnik princ Hohenlohe, namestni-i štveni podpredsednik grof Henrik Attems in predsednik požarne komisije mestni! svetovalec Doria ter župan dr. Valerio. i Škoda ni še točno ocenjena, na vsak način pa je pokrita z zavarovanjem. — Lastnik tvrdke Serravallo je sedaj g. Marij Lang.
Nesreča na cesti. Včeraj dopoldne ob 11. uri je šla 52 letna Marija Tomšič, sta-
li k Kičmu. Ni več govoril, ali tupatam se je zdc>, ka';or da hočejo ustnice nekaj rtči. Ali ii i in«'gel govoriti in očesi sta mu iskali — i-kali obupno nečesa v tujih o-brazih. v vlažni, slepi noči, kar bi imelo um i I • e i j e žnjr)} v neizrecni zapuščeno-sti. Zu trenotek Ma veliki modri očesi — nemirni očesi umirajoče kreature — ob-\ Seli ua meni. Občutil sem nekaj neopis-m-'-j!«. Kar me je prijemalo v dušo, kakor roka potariiajočega se, ki pričakuje re-| širve. Tedaj je spreletelo preko obraza,! globoko brezrazumno strrnenje, pupili sta se razširili iako na široko in neizrecna žalost mu je legla preko lica. iCa y est«, je rekel eden vojakov. »Mrtev je.« Drug vojak je napravil znamenje križa in preko v tmini skupaj stisnjenih ljudi je glasno zašumel mrzli severni veter.....Toliko gledalcev in vendar je umrl zapuščen!
....	, . , . Snujoča v ulici D. Rossetti, s svojo malo
Milostljiva gospa, reklo se rm je da je. unukinjo p0 uIici delIe Sette Fontane, ko
i ta tako težko ranjeni Francoz predvsem t jej je naenkrat pridrvel nasprati VQZ z
ki sta pa najbrže všlaj i vozniku, ker tega ni bilo nikjer. Konja sta nesrečno žensko, ki je udarila z
rezervistov, ki" so bTli j'!10^1	svojo mater. To mi ješlo ta- j jvelna'konjema,
ko hudo k srcu. da sem sklenila, da bom
takoj pisala njegovi materi in da jej spo- i p^jj-i^
rocim vse kar sem mogla izvedeti o inla-,gIavo ob tlak in si strIa lobanjo. Pozvan dem vojaku. Kajti tudi jaz, milostljiva go-, je bil k njej zdravnik s zdravniške postaje. sPa. imam sina edinca. ki je poln entuzi- kj je konstatira!, da so se nesrečnici pre-jazma sledil klicu svojega cesarja, m od tresH mo;gani, nakar n je podeIii najnuj.
av^usta n,niamo vec nobciie vestI 0; iicjšo pomoč in jo dal potem prepeljati v
bi
njem.
To pismo naj Vas nekoliko tolaži v Vaši veliki boli, Vas in vso Vašo družino na preveliki izgubi Vašega sinu, ki je žrtvoval življenje za svojo domov ino.
Sprejmite, milostljiva gospa, zagotovilo
mestno bolnišnico. Sicer je težko, da okrevala.
Umrli so: Prijavljeni dne 25. t. m. na mestnem fizikatu: Durisot Ivan, 44 let,! ul. di Rena št. 2; Kacjan Angela, leto dni.
Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOL STEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas itar. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Veliko skladišče
i šivalnih strojev in koles
LUIGI GRAMACCINi
Trst, ulica Barriera vecchia štv. 25
Cene dogovorne. = milo na iMe.
Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov
= Trgovina razne =
PERUTNINE
snonsR v begali Izberi »scdecs
Trst, ul- Componlle št. 15. - Tel. 759
Purani, goake, race, piStenci, itajerski in cfomatf, poahard. . Divjačina; zajci, erro jerebica, skalne jerebice (kotornl), fazani, tajno maslo In jajca.
Vse po ceni da se ni bati nikake konkurence
TRST, CORSO ST. 17
Specijalist za kožne in spolne bolezni Šibkost in kervoznost
za BOLEZNI v nogah in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 5.7 zvefer.
HHM
P Q_P_L ISTEK
najodkritosrčnejega sočutja matere, ki is- Skorklja št. 207; Morterra Julij, 62 let, ul.lfD kreno čuti z Vami.	deli' Acquedotto št. 39; Krt Josip, 20 let. [7
--1----..1	Dnnfa ei O«	Moriii 3

Domače vesti.
Prihod ranjenih odnosno bolnih vojakov. Predvčerajšnjim je dospelo z raznimi vlaki južne železnice 25 deloma ranjenih, deloma bolnih vojakov. Kakor smo že po-
u L del Ponte št. 9; Cucit Marija, 3 mesece, ul. della Pieta št. 4; Kocjančič Pavel, 55 let, ul. delle Sette Fontane št. 8. — V mestni bolnišnici dne 22. t. m.: Ma-zenić Josip, 41 let; Stravnik Marija, 29 let; Tranquillini Ivan, 2 uri; Dali* Osso Natalija. 22 let.
Vihar in tiiina.
Prevel ta Irtflat N. C
19.
Naslednjega jutra sem ga zopet pričakovala. Ali tudi to pot je prišel čas prihoda, ne da bi bil prišel. Morda pa je vsaj loko pismo zame ? Nisem se upala vprašati po njem. Bala sm se, da bi mogli celo natakarji čitati na mojem obrazu moj sičiii strah in opaziti, kako trpko razočaranje sem doživela ; v brutalnem jeziku : .imeli so me za norca." In v tem je morda pismo že ležalo zdolaj v vbodu in nikdo ni mislil na to, da bi mi je prinesel. O Bogi Kako naj bi jih opozorila na-se? »A, pa izidemf Rečeno,
nja kakor jaz in je že ob samem tem imenu začela h renčati. Vsi ptujci so se zbrali na vratih in so začeli junaško vojno proti pre-tvezni miši. Tudi ravnokar došli ptujec s sivo suknjo je prišel na hodnik. Ali — ni bil Maks?
Ali ne bi mi bilo možno čuti kak ropot iz sosednje sobe ; tako mi je Šumelo po u-šesih in me je omamilo hudo bitje srca, ko se je nadaljevalo do žil v vratu m do senc. Nisem mogla več prenašati te negotovosti. Hotela sem prisesti k glasovtrju in igrati in peti, da bi zbudila Maksa. AH roki sta se mi tresli krč: "ho — in kako še le glas! Potegnila sem za zvonec, kakor da je na vstal ogenj v moji sobi. Imela sem le to misel, da ga zbudim. Ko sta prihitela prestrašena eden natakarjev in ena sobaric, da vidita, kaj se je zgodilo, sem že hotela zaklicati: „Ali se je zbudil ?m Na srečo nadvladuje družabni običaj našo narav in nas kroti. Ona prtbtra^na obraza sta mi napovedala, s pala počasi po stopnicah doli, ne da bi ve- j dostavila: kako silo sem pozvonila, in Želja, da bi za- j dela, kam naj grem! Ko sem šla mimo pi- i ^Toda takoj
same, sem čula klic: „Milostna gospica, oprostite, došlo je pismo za vas !a
Kakor električen rdarec mi je šlo po vsem
roki. Na cesto pa si vendar nisem mogla upati z Žgočo radovednostjo v srcu. Bilo mi je, da umrem. Istotako se nisem mogla povrniti, ko sem se bila s tako vnemo pripravila na pot, kakor da ne zunaj čaka nujno važno opravilo. Meopisno je, do kakih zvijačnosti prihaja krivo čutstvo sramu 1 Ali ena njegovih gtavnih umetnosti je, da napram ptajcem prikriva strah, U vam ga pro-vzroča kako pismo.
Prišla ari Je neka misel ta oprijela sem se je takoj kakor navdihnenja iz neba.
Podala sem se naravnost v jedilno dvorano, kakor da nisem aftoli imela kakega druzega namena.
„Ati želite zafutrkovati?* je vprašal natakar.
„Da*.
„Kaj zapovedujete ? Kave in peciva ?"
„Da". Ni mi bilo motno, da bi Se kaj dodala. Potem sem mislila, da nočem biti
17 Splofoo hranilnim u trstu XI
storjeno. Nadela sem si klobuk in sem sto-1 motjena, pa bom čitala svoje pismo, ter sem
more zahtevati, da bi ženska ob pogledu naiž'votu! Pomrazelo je ledeno. Bilo je veliko ohr-nifa svf.jo hladnokrvnost.	'obsežno pi«mo in bilo je od Maksa! Obstala
Sobarica ni inHa t liko s mopremagova-i sem par minut kakor ohromela s pismom v
Čim sem sedla, so mi že postregli. Odprla sem ovoj pisma, položila list pred-se, nasloni vši ga na steklenico z vodo; vzela sem z eno roko klešče za sladkor, z drugo škatljo za sladkor in sem.... čitala.
(Dalje.)
HRANILNE VLOGE se obrestu- Jk O) , obresti se pripisujejo k
jejo po	[o glavnici dvakrat na leto.
IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem Času in sicer po 97, z amortizacijo po dogovoru.
M 9 dL Tone Nonco 41. - Uradne ure: 9-12
m 2i4i.



Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele In pisane srajce, izladsk. platna iepnih robcev, moSkih nogovic itd.
K. Cvenkil Trst Corso 28
Cene zmerne. — Postrežba točna.
| Narodna trgovina. ^ ^arod^a ireovma.