MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 7 JULIJ 2006 / leto XIII / Zdravljenje z BIOENERGIJO po metodi Zdenka Domančića Pravijo, da imam energijo. Nimam je - ni moja - sem samo delček univerzuma. - zdravim izključno bolnike z uradno diagnozo bolezni, ki je potrjena s strani zdravnika - zdravljenja in uživanja zdravil, ki jih je predpisal osebni zdravnik se NE prekinja - je popolnoma varna in naravna metoda zdravljenja, ki nima nikakršnih stranskih učinkov - ne izpodriva oz. nadomešča uradne medicine, temveč jo le dopolnjuje - ne zdravi le bolezni, pozitivno vpliva tudi kot preventiva - ima veliko zdravilno moč, ki odstrani vzroke obolenja - stabilizira in uravnovesi vaš imunski sistem (auro, življenjsko energijo) - terapije nimajo svoje cene, vsak jo določi sam po svojih zmožnostih in presoji. Terapije se izvajajo po predhodni rezervaciji termina -051 375 375. (Tadeja Sumper, Pristava 10, 1234 Mengeš) Iščemo gozdne delavce. Delo je na območju do 40 km izven Ljubljane. Če imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino (naslov, starost, izobrazba in telefonska številka) na naslov: GOZD Ljubljana d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229, 1001 Ljubljana KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; V kompleksu Melodija Mengeš prodamo trisobno stanovanje, 1. nadstropje, 92,20m2, shramba, loža, parkirno mesto v garažni kleti in na zunanjem parkirišču. Vselitev: do 30.9.2006. Cena: 138.676 EUR. - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, s pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT, 162.500 EUR. - Ljubljana; Pot na Fužine, prodamo štirisobno stanovanje v izmeri 90 m2, balkon, ohranjeno, funkcionalna razporeditev - kuhinja z jedilnico, dnevni prostor, dve manjši otroški sobi, spalnica, kopalnica - WC, klet, blok je zgrajen leta 1981, zelena in mirna okolica. Vselitev konec septembra 2006. Cena; 38.900.000 SIT. - Preserje pri Radomljah; v dvostanovanjski hiši prodamo trisobno stanovanje, 98m2, obnovljeno l.2005, možnost izgradnje mansarde, garaža, klet, dvorišče 99m2, nova streha in fasada l. 2002, vsa infrastruktura v neposredni bližini. Cena: 31.000.000 SIT. Parcele: - Kamnik; prodamo tri zazidljiva zemljišča v izmeri 932 m2, 1021m2, 1227 m2, lokacija Perovo, zemljišča se nahajajo na robu zazidljivosti pod gozdom, pogled na jugo - zahod. Vsi komunalni vodi na cesti ob parceli, Možnost gradnje družinskih hiš 12x 9m in 17x10m. Cena: 130,00 EUR/m2. - Dragomelj; prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 635 m2, možnost gradnje družinske hiše, dostop urejen, vsi komunalni vodi ob parceli. Cena; 140 EUR/m2. - Zalog pri Cerkljah; štiri zazidljive parcele: 501m2, 625m2, 702m2, 767m2, na mirni lokaciji ob robu zelenega pasu. Zemljišča so ravna, bližina potoka in gozda. Cena: 100 EUR/m2. - Dragočajna; prodamo dve zazidljivi parceli, 504 m2 in 513 m2, ležita na obrobju novega ureditvenega območja ŠS 13/4-2 DRAGOČAJNA, sončna lega, možnost gradnje jeseni 2006. Cena; 130 EUR/m2. Hiše: - Mengeš; prodamo dve stanovanjski hiši v izmeri 490m2 stanovanjske površine, na parceli 670m2. Prva hiša 2x120m2 površine (P+1N) zgrajena leta 1979, druga hiša 100+150m2 (P+1N) zgrajena leta 1991 (delno III.gr. faza). Telefon, vodovod, kanalizacija, CK, mirno okolje. Cena: 105.000.000 SIT (cca 438.150 EUR) Poslovni prostori: - Kamnik; V poslovno stanovanjskem objektu, v bližini zdravstvenega doma, prodamo poslovni lokal v pritličju,površine 40,32m2, zgrajen v podaljšani 3.gradbeni fazi, star 3 leta. Cena: 10.200.000,00 SIT, - Za znano stranko iščemo stanovanjsko hišo v Kamniku. - Za znano stranko iščemo eno ali dvo sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku. V A B I L O Kinološko društvo za vzgojo in šolanje retrieverjev in drugih pasem - ORF organizira : - malo šolo (starost psička najmanj 2,5 meseca) - šolanje osnovne poslušnosti Pridružite se nam lahko kadarkoli, saj šolanje poteka preko celega leta v idiličnem okolju Dragomlja pri Domžalah. Osnovni cilj šolanja je predvsem zdrav, temperamenten in neagresiven pes z izrazitim veseljem do dela. Pri šolanju uporabljamo pozitivno motivacijo. Vodnika in psa bomo pripravili za nadaljnjo šolanje in na prijetno skupno življenje v urbanem okolju. Vas zanima kaj več? Pokličite Ireno Linzner na tel. št. 040 / 313 130, ali pa si oglejte spletno stran društva www.kd-orf.si UVODNIK Seveda so pričakovanja po spremembi urednice velika in na to me opozarjate vsak dan prek pošte ali telefonskih klicev. Prvi problem je datum izdaje Mengšana, kar bomo uredili in z rednim, predvsem pa predvidenim, datumom izdaje razveselili vse pisce prispevkov oziroma organizatorje športnih, kulturnih in drugih dogodkov in prireditev v občini Mengeš. V septembru in oktobru bomo datum izdaje Mengšana prilagodili lokalnim volitvam. Če bo obveljal neformalno napovedan rok volitev, 22. oktober, bo volilna številka izšla tik pred volitvami oktobra. Septembra pa bomo imeli še »vsebinsko« številko. Tako bomo lahko napovedali vsa predvolilna dogajanja v septembru. V oktobru pa predstavili kandidate za župane in liste svetnikov. V septembrski številki bomo najverjetneje lahko predstavili tudi novo ravnateljico Vrtca Mengeš. Težko je z julijske poletne vročine napovedati, kaj vse nas še čaka v jesenskem septembru. Prav gotovo bo ponovno govor o lektorju Mengšana, ki obstaja na papirju, v realnosti pa pripravljenih materialov nihče ne pregleda. To je posledica pogodbenih odnosov, ki iz leta v leto ostajajo nespremenjeni. Presekati jih kot odgovorna urednica brez soglasja in podpore župana ne morem, saj je pred zakonom le on odgovoren za podpis pogodb. Kot odgovorna urednica mu lahko podam le sugestijo in napotek, ki ga nato sam upošteva ali ne. Upam, da bom bolj samostojna pri izbiri sode-lavcev-novinarjev, ki naj bi poleg mene pokrivali dogajanje v občini. Čeprav izplačila njihovih honorarjev, bolje rečeno nagrad, ne bodo direktno odvisni od mene. Pri svojem delu spoznavam, da je v Mengšu veliko aktivnih posameznikov in društev, ki pa o svojem prispevku življenju v občini ne želijo pisati oziroma so v preteklosti pisali, pa jim je to le otežilo delo. Pogosto njihovi prispevki niso bili objavljeni, ali pa s prevelikim časovnim zamikom. Skupaj z ekipo, ki jo bom začela počasi sestavljati, želim pomagati vsem, ki se v občini trudijo in njihova prizadevanja približati vsem občankam in občanom. S podrobnejšimi predstavitvami se lahko pokaže vsakega posameznika in njegov prispevek k življenju v občini. Posebej bi se lotili tudi gospodarstva v občini, ki se vse bolj zdi, da ga ni. Mala podjetja ostajajo skrita v zasebnih hišah in so poznana le nekaterim posameznikom v bližini. Počasi bomo začeli pripravljati tudi predstavitve tako manjših kot srednjih podjetij, ki jih je v Mengšu preko 160. Nekateri med njimi so zelo poznani in na svojih področjih določajo utrip in pomembno posegajo v Evropska oziroma svetovna tržišča. Tudi prek predstavitve podjetij bomo Mengšani lahko začutili utrip Mengša in življenja v njem. Pred nami ostaja cel mesec počitnic. Najstniki že ugotavljajo, da so lahko tudi počitnice naporne. Nadoknaditi vse, za kar je bilo med šolskim letom premalo časa, je zelo težko in tempo je tudi najmočnejše že prav utrudil. Nekaj oddiha jim je ponudila poletna vročina. Dopusti pa so se začeli tudi za vse zaposlene. Nekateri bodo ostali doma, drugi pa se bomo odpravili na morje. Neusmiljene priprave, pakiranje, vožnja, bodo pozabljene dve uri po prihodu na plažo in preverjeni temperaturi morja. V prijetni poletni senci bomo nabirali energijo, čistili misli ter ponovno ugotavljali, kaj je v življenju zares pomembno in kaj ne. Upajmo, da bomo svojim novim pogledom tudi sledili in da nam bo nabrana energija prinesla nove delovne in osebne zmage. Sedaj pa le še, prijetno vodo in hladno pijačo! urednica Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 7. september 2006. MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Tina Železnik - odgovorna urednica, e-mail: mengsan@menges.si Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš Drage občanke, spoštovani občani, štirideseti uvodnik pišem po koncu poslanskega dela, pred dopusti, ki s posameznimi nujnimi aktivnostmi trajajo do konca avgusta. »Zaposleni« in drugi tudi že dopustujejo ali razmišljajo o odhodu na dopust ali pa kot veliko Slovencev, takrat postorimo tudi kaj kar med letom ne utegnemo. Na občini smo sredi ali tik pred začetkom ali med pripravami še zadnjih letošnjih investicij. Vsak večji ali manjši projekt prinaša pred in med samo izvedbo kako presenečenje, zaplet, novo okoliščino, ki jih moramo reševati sproti oz. se o njih odločati. Tako da mi, kot običajno, »do-pustniška« meseca mineta hitro in v kombiniranju krajših izletov v Slovensko Istro in v gore. Ko boste brali julijsko številko Mengšana (upam, da res julija) bo večina letošnjih investicij (upam) že v teku. Ta trenutek (19. julija) začenjamo s Kamniško cesto nad razbre-menilnikom (Cestno podjetje Ljubljana), ob izidu Mengšana (okoli 25. julija) pa bi morali začeti še s Slovensko cesto - na prvem odseku od Grobeljske do Trubarjeve (Hidrotehnik Ljubljana). V polnem teku so dela v Osnovni šoli (statično ojačitev in obnovo sanitarij izvaja podjetje Komin inženiring iz Ljubljane) in na Slamnikarski ulici (parkirišča in komunalne naprave gradi Strabag, Ljubljana) ter tudi v vrtcu Gobica-nujna obnova sanitarij- (Prelovšek s.p.). Osnovni šoli smo predložili 4 variante prve etape ureditve parkirišč in krožnega prometa šolskega avtobusa. Na koncu so pri- prave za pridobitev izvajalca za parkirišča ob KD Mengeš. Slednje je omogočeno šele s sporazumno razveljavitvijo leta 1997 sklenjene »menjalne« pogodbe, s katero naj bi se za kulturnim domom gradil poslovno stanovanjski objekt (s precej ponesrečenim imenom) »tržnica«. Skupno naj bi v prvi etapi pridobili sto urejenih parkirnih mest. V Loki dokončujejo brunarico in začenjajo graditi nov gasilsko društveni dom. Kar nekaj prepričevanja je bilo potrebno, da so nekateri v občinskem svetu le pritrdili našemu predlogu za večinsko financiranje teh dveh letošnjih največjih naložb v Loki. Novi ravnateljici Vrtca Mengeš, gospe Mojci Novinec Babič, vrhunsko izobraženi pedagoginji, ki jo je soglasno priporočil svet občine in je dobila tudi soglasno podporo sveta zavoda vrtca, želim uspešno in dobro delo ter sodelovanje s kolektivom, zadovoljstvo in dobro počutje v Mengšu. Upam, da so se s tem zaključile težave v vrtcu oz. se je začelo notranje urejanje razmer. Dosegle so nekakšen vrh ali olajšanje, kakor hočete, z odstopom ravnateljice in hkratno odpovedjo vodje knjigovodstva, prva iz osebnih razlogov, njena hčerka pa iz meni neznanih razlogov. Možen razlog so lahko jasna in dokaj odločna opozorila kolektiva na pomanjkljivosti ter neutemeljen (za skoraj dvakrat!?) previsok zahtevek za dvig cen programov vrtca, ki smo ga ugotovili na osnovi strokovne revizije. Vse skupaj mora biti dobra šola, tako za vpletene v kadrovanje v preteklosti kot za vse, ki so oz. smo spremljali dogajanje oz. sodelovali pri urejanju skoraj alarmantnih razmer. Vsem se zahvaljujem, še posebej podžupanu g. Viliju Hribarju, gospe Kosovi in zunanjemu strokovnemu pogodbenemu svetovalcu, revizorju g. Lozeju. Zahvaljujem se za dober del opravljenega v desetletju vodenja in dela dosedanji ravnateljici gospe Kavka. Upam, da se bo zadovoljivo končala tudi povsem nepotrebna revizija postopka javnega razpisa za oddajo Kulturnega doma Mengeš v najem. Zakaj je bil izveden šele sedaj, je daljša (in zanimiva) zgodba. Morda pa je zahtevek za razveljavitev javnega razpisa s strani sedanjega (že nekdanjega) najemnika, ki je objekt tržil naprej drugim uporabnikom, dodatna in odločilna spodbuda za drugačen, s strani občine, ki je v Sloveniji običajen način upravljanja s tako pomembnim objektom, ki je med drugim tudi »javna infrastruktura« na področju kulture. Zakaj torej ne bi občina transparentno in v celoti gospodarila z objektom, ga oddajala organizatorjem prireditev brez posrednega najemnika ter vsa tako ustvarjena sredstva namenjala za njegovo obnovo in modernizacijo. Nepodpisani predstavniki kulturnih društev so v zadnji številki Mengšana (stran 14) povsem nekulturno spolitizirano in demagoško ocenili zakonsko pogojevan javni razpis za oddajo doma kot »boj trenutnega župana med osebnimi in občinskimi interesi«. Kje naj bi imel jaz osebne interese (zaslužek!?) res ne vem. Morda pa je ravno obratno - da jih ima stari najemnik in (neodvisni!?) kandidat za župana, ki morda res misli ali pa so ga nepodpisani kulturniki prepričali, da je oblast sladka in da ima župan v rokah škarje in platno za najemnika kulturnega doma. Oboje je upravi in tudi meni osebno vzelo kar nekaj časa in energije. Prišli pa smo do novih spoznanj glede prihodnjega organiziranja ter o ljudeh in njihovih ravnanjih. Malo se je s tem »zamaknilo« delovanje glede mojih glavnih »zadolžitev«: izvajanje državnega projekta DARS-ove obvoznice Mengeš in vzporedno temeljita obnova državnih cest v Mengšu, ki je projekt občine in države - DRSC-ja; projekt občinske JZ obvoznice v Pristavo; projekt športne dvorane za dolgoročne potrebe OŠ Mengeš; Strategija prostorskega razvoja; delovanje za urejanje območja pod gradom Jabl(j)e (kmetijski starodobniki pišejo z in brez j v istem vabilu; Center za razvoj kmetijstva in podeželja ter Vlada, Center za Evropsko prihodnost pišeta brez j in tudi Trzinski Odsev; Mengšani in varuhi dediščine pa skoraj dosledno uporabljamo j - ime Jablje je grad in posestvo dobilo kasneje saj je prvobitno ime Ablah izhajalo iz nemške besede za skobce »Habicht«); podobno je pomembno delovanje za pridobitev tehnološko in poslovno vrhunskega investitorja za območje »cegvnce« (v lasti SCT); in nenazadnje urejanje IC-MT (Industrijskega območja severno od razbremenilnika Pšate med cesto v Koseze oz. Topole in glavno Gorenjsko cesto oz. bodočo obvoznico / glavno »hitro« povezovalno cesto med štajerskim in gorenjskim AC krakom, in še bi se kaj našlo (dokončno urejanje Trdinovega trga, »tonhovine« s spomenikom Rudolfu Maistru, prevzem in predaja Muzeju Mengeš Trdinove »sobe« v pritličju Melodije). Namestili smo nove računalnike v internetni in knjižnični čitalnici, ki jo upravlja Študentski klub Mengeš. Vabimo vse da izkoristijo možnosti brezplačne uporabe in nasvetov. Študentom se zahvaljujem za organizacijo in izvedbo prireditve ob dnevu državnosti. Tokrat je bila prvič v sklopu zabave namenjene predvsem mladim. Naša želja je bila predvsem pomagati promovirati in pomagati pri projektih naše glasbene skupine Day out. Fantom želim ustvarjalno in uspešno glasbeno pot. Zahvala velja tudi gasilcem iz Loke in Topol, ki so med praznovanjem 15 letnice samostojnosti tudi organizirali svoje, že tradicionalne prireditve. Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitam in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro: Žan Luka, Tijan, Zoja, Maša, David, Lara, Nika, Maks in Maša. Vsem želim ustvarjalne, osvežujoče oz. koristne počitnice ali dopust ter varna udejstvovanja in popotovanja. Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe STAREGA GASILSKEGA DOMA V LOKI NI VEG Zelje loških gasilcev o novem gasilskem domu so se začele uresničevati. V soboto, 1. julija, smo namreč začeli rušiti starega, ki je bil Loki kljub svojim 53 letom zagotovo v ponos, le do dobra ga je že načel čas, predvsem pa je postal pretesen. Nov, prostornejši dom bo gasilce in vaščane še bolj povezal v prijetno in prijazno sosesko. Vsak dan se je našlo lepo število pridnih rok, ki so z udarniškim delom zniževale predvideni predračun. V tednu dni nam je s pomočjo podjetja LAGOJA ANTON S.P., ki se je strojno lotilo zidov in stropa, uspelo porušiti stavbo do tal. Tako je zdaj vse pripravljeno za postavitev težko pričakovanega, novega GASILSKO-KULTURNEGA DOMA, v katerem bodo imeli poleg gasilcev svoje prostore še člani KD Antona Lobode, športniki in vaški odbor. Jože Brojan Čeprav naš ponos, še zadnjič na ogled preden se bo umaknil med arhivske police. Sredi dela_ Začasni gasilski dom smo dobili pri Novaku, kjer nam je Saša Jeretina, prijazno odstopila svoje prostore. Starega gasilskega doma v Loki ni več. POPRAVEK MENGEŠ JE POSTAL MESTO V junijski številki glasila Mengšan se mi je v prispevku o praznovanju mengeškega občinskega praznika nehote zapisalo, da je letošnji do- bitnik srebrnega odlikovanja Občine Mengeš gospod Franc Bergant, ki da je kot gasilec mnogo prispeval k razvoju Topol. Kar pa ne drži. Gospod Franc Bergant je namreč član PGD Loka in je zaslužen za razvoj svoje vasi. Za neljubo napako se mu iskreno opravičujem. Katarina Marin NOVICE 40 LET - Z GLASBO V SRCU Janez Per, rojen Mengšan, glasbenik od malih nog, tudi predsednik KS, župan, poslanec, občinski svetnik, godbenik. Sam v šali pravi, da je tudi gasilec. Že pred časom je od Blejskega župana prevzel vodenje Alpskega kvinteta, ki s svojim posebnim stilom igranja, tako imenovani »Alpski stil oz. alpski sound«, navdušuje že 40 let. Osrednji koncert bo 19. avgusta 2006 v sodobnem, prijetnem in akustičnem poletnem gledališču Studenec. Alpski kvintet je začel svojo profesionalno pot leta 1966, ko je pet mladih gorenjskih muzikantov, navdušenih nad narodnozabavno glasbo dobilo prvo ponudbo iz Alzacije v Franciji. To je bil prvi korak na njihovi dolgi in uspešni glasbeni poti, ki jih je nato vodila v Švico, Avstrijo, Nemčijo in drugod po Evropi. Veliko pa so nastopali tudi doma v Sloveniji. Z gorenjskim temperamentom in resnim pristopom do te zvrsti glasbe ter znanjem, so dosegli visoko kvalitetno raven ter prepoznaven stil igranja, ki ga imenujemo kar »Alpski stil«. Ves čas delovanja nastopa ansambel v gorenjskih narodnih nošah in poleg igranja in petja tudi tako na pristen način poudarja od kod prihaja. So zaželeni gostje najpomembnejših radijskih in televizijskih hišah v zahodni Evropi, kot so: ORF, ZDF, ARD, SRG, RAI, SAT1, RTL, BR, SW itd. Pogostokrat so tudi gostje radia in TV Slovenija in drugih radijskih in TV postaj v Sloveniji. Naš Mengšan, Janez Per, igra pri ansamblu 36 let. 40 let je dolga doba. Kako je z zasedbo ansambla. Najbrž se je večkrat menjala? Začelo se je leta 1966 z obiskom Alzacije v Franciji, nadaljevalo pa s številnim nastopi po Evropi. Dobivali smo tudi ponudbe iz Amerike ter Avstralije, vendar se jih zaradi vnaprej dogovorjenih obveznosti v Evropi nismo uspeli udeležiti. V tem času smo izdali 40 albumov. 40 let aktivnega delovanja je dolga doba, tako za posameznika kot za ansambel, zato se je zasedba kar nekajkrat menjala. Pri nas so delovali številni člani, ki so pripomogli k temu, da je v teh letih delovanja nastalo veliko dobrih skladb. Omenim naj samo komponista in dolgoletna člana ansambla, trobentarja Ivana Prešerna in harmonikarja Jožeta Burnika. Lahko pa se pohvalimo tudi z dobrimi pevkami in pevci, npr. Ivanka Kraševec in Oto Pestner. Pred kratkim se je umaknil tudi Jože Antonič, blejski župan in vodenje ansambla prepustil meni. Danes ansambel sestavljamo Edi Semeja iz Doba pri Domžalah - harmonikar in komponist, Anita Zore iz Mute - pevka, Marjan Popovič iz Bleda - kitarist, Damir Tkavec iz Slovenske Bistrice - trobentar, Franjo Maček iz Laškega - klarinetist in komponist, Mihael Možina iz Kočevja - pevec in baskitarist in seveda jaz, Janez Per kot basist, pevec in komponist. Kako pa sami gledate na svoje 36 letno delovanje v okviru ansambla? Za tako dolgo dobo, kot je 36 let, lahko rečem, da je izredno hitro minil. Vedno sem igral z ljubeznijo do glasbe. Dostikrat je bilo naporno, vendar v spominu ostajajo predvsem pozitivne stvari. Lahko povem, da vsi člani ansambla opravljamo še svoj poklic oziroma smo zaposleni. Sam sem ohranil tradicijo kmetovanja, medtem ko smo tradicijo kovaštva, po katerem je bila tudi znana naša kmetija, z napredkom in spremembami v kovaštvu opustili. Vse skupaj, kmetovanje, kovaštvo, družina in igranje, ni bilo možno. Ravno to je naslednje vprašanje. Kako ste uspeli vse uskladiti? Npr. v povezavi z županovanjem? Kot sem že rekel ni lahko, dostikrat je naporno. Že kot župan sem se zavedal, da mi igranje, tako v ansamblu kot v godbi, pomeni preveč in da ga ne morem opustiti, zato sem se odločil za funkcijo neprofesionalnega žu- pana. Pravi župan je človek za vse občane in občanke, ne le za strankarske kolege in prijatelje; predvsem je pomembno, da ima smisel tudi za gospodarstvo. V času, ko sem bil odsoten, sem pooblastil podžupana, pogosto pa tudi občinske svetnike, tako da so bile obiskane vse prireditve, občni zbori društev, ^ Tako podžupan kot svetniki so z veseljem in neverjetno energijo pomagali, podžupan pri vodenju občine, svetniki pa na svojih strokovnih področjih. Mislim, da v občinski svet vstopijo posamezniki z zavestjo pomagati in izboljšati okolje v katerem živijo, vsak izmed nas pa je strokovnjak na svojem področju. Vsega kar se dogaja v občini ali pa okoli nje pa ne more opravljati in nadzirati en sam človek, potrebno je izkoristiti vse potenciale. Prav tako delam tudi v Alpskem kvintetu. Kako to mislite? Sedaj se udeležujem intervjujev na ra in tv p^s^O^^I^^ s^k^^^^!^ p^c^i^o^l^e, ^ sodelujemo vsi člani in smo kot velika povezana družina. To je izredno pomembno, saj je potrebno, glede na to da smo neprofesionalen ansambel. veliko usklajevanja, npr. v ansamblu so tako učitelj z Velenja, solist v Policijskem orkestru, ^ Vseskozi od začetka ansambla gradimo na osebnih vezeh in ljubezni do glasbe. Zato tudi ostaja kvalitetna glasbe, igranja in petja še naprej zelo visoka. Na kaj ste torej najbolj ponosni v času 40 letnega delovanja? Seveda se najlažje izpostavijo nagrade in priznanja za dobro glasbo, npr. 5 zlatih in 1 diamantna plošča v Avstriji, 2 zlati v Sloveniji ter številna druga priznanja, npr. tudi priznanje mednarodnega združenja novinarjev, ki smo ga dobili v Splitu, za predstavitev Slovenije v tujini, častni znak Občine Bled, zlata plaketa Občine Bled, _ Največ pa prav gotovo pomenijo pristni osebni stiki in druženje, razveseljevanje ljudi, širok krog prijateljev in seveda glasba. Zame je to del življenja, ki ga ne bi nikdar zamenjal. Še kaj? Seveda povabilo na osrednji, jubilejni koncert ob 40. letnici ansambla, ki bo v poletnem gledališču Studenec in sicer 19. avgusta 2006 ob 20. uri. Vse, ki nosite glasbo v srcu vas ^cibimo^c^^i^ t^oncert. Nastopila bosta še Alpski godalni orkester tm^y\Ostepi^£^^ogodba. Koncert bo povezoval Vinko Šimek. V Alpskem kvintetu pripravljamo še en nepozaben koncert, z dobro glasbo in kvalitetno izvedbo. Hvala, urednica BO ZAKLJUČENA PROTIPOTRESNA OBNOVA ŠOLE IN PRIDOBLJENO UPORABNO DOVOLJENJE ZA UČILNICE V II. NADSTROPJU PROTIPOTRESNA OBNOVA ŠOLE V zadnjem mesecu so se začela pospešena dela obnove šole, ki sprehajalcu takoj povedo, da se dogaja veliko več kot zgolj nujna vzdrževalna dela. G. Lipar, ravnatelj, osnovne šole s ponosom pove, da se nadaljuje prepotrebna protipotresna obnova šole. Če hočemo razumeti, kaj se dogaja je potrebno pogledati v zgodovino gradnje šole, ki je bila zgrajena leta 1973. Prvo šolo je predstavljala današnja zgradba vzhod zahod in je zgrajena po jugoslovanskih standardih. Po teh standardih pa nosilne stene ne zagotavljajo protipotresne varnosti, saj niso grajene za predvideno potresno rušilno moč v Sloveniji. Leta 1993 se je z referendumom v okviru KS Mengeš, ki je takrat še spadala pod občino Domžale, dogradila šola v smeri s sever jug. Ta del zgradbe je že zgrajen po slovenskih standardih, nosilne stene so tu močnejše. Leta 1998 so se zaradi povečanega števila otrok uredile dodatne učilnice na podstrešju. Pri tehničnem pregledu zgradbe je bilo naročeno naj gradbeni inšpektor pregleda protipotresno varnost teh učilnic ter da se bo uporabno dovoljenje za učilnice izdalo šele po pridobljenem mnenju ustrezne institucije. Takrat pa se je v Mengšu zamenjal župan in stvari so se zavlekle. Protipotresna študija je bila narejena šele po dveh letih. Ta je pokazala, da je protipotresna zaščita slaba oziroma da je protipotresna obnova pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja učilnic v II. nadstropju. Kljub mnenju inšpektorja, nezmožnosti pridobitve uporabnega dovoljenja in seveda nevarnosti, ki jo taka šola predstavlja za naše šolarje in šolarke, pa se protipotresno obnovo šole še ni začela. Prvi korak obnove nosilnih sten je bil narejen leta 2002, ko je začelo zamakati v garderobe učencev in je bilo potrebno obnoviti osrednji del. Takrat so dogradili še t.i. nadzidek, kjer je danes uprava šole. Potem pa je projekt stal še tri leta. V letošnjem letu pa naj bi se realizirala t.i. II. faza protipotresne obnove, kar pomeni obnova nosilnih sten v vzhodnem in zahodnem kraku šole, hkrati pa naj bi obnovili tudi sanitarije, ki so že zelo dotrajane. Po opravljenem razpisu je bilo ugotovljeno, da je načrtovanega denarja zgolj za obnovo enega dela šole, naslednji pa bo moral počakati do drugega leta. Tako naj bi se problem protipotresne varnosti oziroma »nevarnosti«, ki ga je nakazal že gradbeni inšpektor l. 1998, rešil leta 2007. Ravnatelj je časovni zamik obrazložil: »Ves čas smo opozarjali, da je nujno potrebno urediti protipotresno obnovo šole in pridobiti uporabna dovoljenja za učilnice v II. nadstropju. Vendar pa trenutni župan ni imel posluha za reševanje tega problema«. Večkrat, predvsem v volilnih letih, nam je očanom obljubil, da bo projekt speljal, vendar ga tudi v svojem drugem mandatu ne bo uspel zaključiti. Ravnatelj ugotavlja tudi, da so se dela začela izvajati pozno. Projekt, ki zahteva predpripravo, umik klopi in drugih stvari iz učilnic, bi lahko začeli vsaj 1 - 2 tedna prej. Pri pouku bi se takrat izvajale druge vsebine in učilnice bi bile proste. To je pomembno, da bi bilo delo pravočasno zaključeno in da se ne bi dogajalo tako kot prej, ko so 31. avgusta ponoči nosili klopi v učilnice. urednica DOGODKI ZBOR MENGEŠKIH VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO »Veterani vojne za Slovenijo smo bili v obdobju osamosvajanja najmočnejša sila, ki je ustvarila samostojno Slovenijo prav zaradi naše enotnosti in trdne odločitve, da se bomo borili za isti cilj, zato bosta enotnost in prizadevnost vseh veteranov moji prioriteti pri vodenje te organizacije v Mengšu, ki mora tudi v bodoče izpolnjevati cilje in naloge zaradi katerih je ustanovljena«, je v svojem nagovoru dejal Lado Skok, novi predsednik Mengeške sekcije Zveze vojnih veteranov Slovenije. V sredo, 21. 6. 2006, nekaj dni pred 15-obletnico osamosvojitve Slovenije, je bil v gostišču Grohar v Mengšu sklican zbor Mengeške sekcije veteranov vojne za Slovenijo. Namen zbora je bil počastitev pomembne obletnice ter izvolitev novega predsednika, saj je dosedanji predsednik Marko Trampuž uspešno zaključil že drugi mandat. Člani sekcije so izvolili novega predsednika Lada Skoka, ki je njen pripadnik od same ustanovitve in je bil ves čas aktiven član njenega vodstva. V zanimivi in konstruktivni razpravi so si bili veterani enotnega mnenja, da se morajo v dejavnost zveze aktivno vključevati vsi člani sekcije, saj bodo le tako Lado Skok, (levo) novi predsednik in Marko Trampuž (desno), dosedanji predsednik ZVVS Mengeš še naprej skrbeli za ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno in krepili domoljubje v okolju v katerem živijo. Sekcija mora pridobiti še več članov in podpornikov v lokalni skupnosti, pričakuje pa tudi večjo podporo občine. Glede na to, da sekcija šteje že preko 80 članov, so se dogovorili da bodo dvignili nivo notranje organizacije in zagotovili boljše materialne pogoje za njeno delovanje. Člani sekcije se bodo še naprej vključevali v izvajanje aktivnosti in nalog Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale v predsedstvu katerega imajo svoje predstavnike. Zbor se je na koncu z velikim aplavzom zahvalil dosedanjemu predsedniku Marku Trampužu, saj je bil ves čas opravljanja funkcije, glavni motor delovanja sekcije. Zveza veteranov vojne za Slovenijo ( ZVVS ) je domoljubna, nepridobitna, nadstrankarska, in nevladna samostojna zveza, ki deluje na območju celotne države in ima trenutno v Sloveniji 24.000 članic in članov. V zvezo so vključeni udeleženci vojne za Slovenijo, ki so ne glede na politična in svetovno nazorska prepričanja, kot organizatorji in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite, pripadniki Teritorialne obrambe, enot organov za notranje zadeve, enot Narodne in Civilne zaščite, enot za zveze, uslužbenci upravnih organov pristojnih za obrambne in notranje zadeve, pripadniki Rdečega križa ter delavci podjetij in drugih organizacij izvajali naloge civilne obrambe ter sodelovali v pripravah na vojno oziroma v neposrednih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije. ZVVS je polnopravna članica Svetovne veteranske federacije ( World Veterans Federation ), kjer aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih in izvaja njene resolucije in sklepe. Peter Gubanc, član ZVVS Mengeški veterani vojne za Slovenijo ob svojem praporu DOGODKI ZAHVALA DONATORJEM POČITNIKOVANJA REJNIŠKIH DRUŽIN V PINETI - NOVIGRAD Že deveto leto zapored smo v Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale izvedli program »Usposabljanje in letovanje rejniških družin v smislu razvijanja sposobnosti sprejemanja in reševanja stisk rejencev« ,ob denarni pomoči ROTARY CLUBA DOMŽALE. Ta je letos s svojim prispevkom 250.000 sit olajšal rejniškim staršem petdnevno bivanje vsem 42 udeleženim rejencem.V Pineti Novigrad smo bili v času od 28. junija do 3. julija 2006. K prijetnejšim počitnicam so prispevali z različnimi materialnimi izdelki KS DOB, Občina Domžale, VEIT TEAM Domžale, Slaščičarna Lenček, AVTO DEBEVC, MK Domžale, DELO d.d., CISCO SYSTEMS, prof.Luka Fekonija iz Fakultete za šport, Kolinska Ljubljana, ROISS DVA d.o.o. in GLA-XOSMITHKLEIN. Z njimi smo popestrili ustvarjalne delavnice, športne in družabne aktivnosti, v katere smo vpeti vse dni vsi udeleženci, od zgodnjega jutra do večera, ko odhajamo glede na starost v posteljo: prvi ob 22.uri ,zadnji pa^.Skupaj nas je bilo kar 83 ,v zelo pestri starostni sestavi - od sedmih mesecev do 78 let. Med seboj se imamo zares dobro, saj znamo upoštevati potrebe drug drugega in uspemo težave reševati sproti, v neposrednem pogovoru, ob spoštovanju vseh. Alkohol in droga sta prepovedana. Uživamo ,se veselimo in nasmejemo ob dogodivščinah, ki nam ostajajo v lepem spominu in ki nas polnijo z dobro energijo. V imenu Centra za socialno delo Domžale in Društva rejnic in rejnikov Domžale se želim zahvaliti vsem imenovanim donatorjem, ki nas podpirajo v iskanju dobrih, ustvarjalnih načinov zdravega življenja. Hvala vsem, ki so v svojem prostem času, povsem prostovoljsko zbirali donatorska sredstva: rejnicam Rožič Frančiški, Mateji Pestot-nik, Ivanki Klopčič, Edo Javorju, absolventu Fakultete za šport, in prof. Marjeti Savnik. Marta Tomec DROBTINICE MENGEŠKI GODBENI DOM V prvi polovici julija so podrli star Gasilsko godben dom v Loki in postavili temelje za novega. To podpiramo vsi, star dom je bil dotrajan, ni sledil novim zahtevam in potrebam gasilnega doma. Vendar pa so se zapleti z novim domom kar vrstili. V prvi vrsti je poskušal župan prav Gasilsko godben dom izrabiti za odobritev zadolževanja občine oziroma za prodajo občinskih delnic Banke Domžale. Ker smo se svetniki uprli prodaji delnic in zadolževanju, je bilo slišati kar precej govoric, da smo proti gradnji novega doma. Prav zato se še enkrat oglašam, ker je to lahko tudi del dobre predvolilne kampanije in poudarjam, da je bil LDS vseskozi za gradnjo novega doma. To smo dokazali tudi z obiskom pri predstavnikih PGD Loka, kjer smo tudi obljubili, da bomo poskušali zagotoviti potreben denar za začetek gradnje v letu 2006 in dokončanje doma 2007. Obljubo smo držali in s sprejemom proračuna, ta denar tudi zagotovili in to brez prodaje delnic in zadolževanja občine. Tako želim vse, ki širijo neresnične govorice, še enkrat opozoriti nato, kaj je res in kaj ne. Aleš Janežič KDAJ BO ROPRETOVA POLEG ASVALTA DOBILA ŠE VODOVO IN KANALIZACIJO V zadnjem času se veselo reže in obnavlja asfaltno prevleko na Ropretovi ulici. Zakaj je bilo to potrebno najbolj vemo prebivalci ulice sami, hkrati pa želimo opozoriti, da nam je bila obljubljena celostna obnova ulice za naslednje leto. Poleg nove prevleke prav gotovo potrebujemo še vodovod in kanalizacijo na katero čakamo že vse od osamosvojitve Slovenije. Kaj bo z dano obljubo za celostno obnovo naše ulice, ki je bila predvidena za naslednje leto? Vse bolj se nam zdi, da se bo pozabila in da bo na plano pricurljala čez 4 leta, ko bodo nove lokalne volitve in bo potrebno za par milijonov občinskega denarja dobiti naše glasove. Skrbi nas, če se po celem Mengšu tako neracionalno razpolaga z občinskim denarjem in se samo zaradi volitev pojavljajo vzporedne investicije zadnje pol leta pred volitvami, medtem ko se po drugi strani puščajo stvari odprte cel mandat. Franci Skok UREDITEV DELA KAMNIŠKE CESTE Z veseljem smo prebrali, da se bo začela obnavljati Kamniška cesta in da bodo dela potekala od 26.6. do 20.8.2006. Čeprav je Mengšan, kjer je bilo to zapisano prišel šele 4.7.2006 in bi se vsi lahko spraševali kaj se dogaja, pa se dela niti do danes, 13.7. niso začela. Sprašujemo se ali so to nove prazne obljube ali je potrebno doseči časovni zamik pri rezanju traku? Drago Komlanec MENGŠAN JUNIJ 2006 Zavedam se, da je nova urednica nekako na sredi urejanja prevzela delo. Vseeno moram javno opozoriti na nekorektno krajšanje mojega intervjuja in neobjavo nekaterih prispevkov. Krajšanje intervjuja mi je urednica sicer napovedala, toda ni mi ga poslala v pregled. Razlog za krajšanje naj bi bil omejen prostor. Toda Mengšan je izšel na le 28 straneh namesto na 36 straneh! Ob tem pa je bilo prispevkov (le ene politične stranke) LDS za skupaj skoraj 4 (štiri) strani! Nič nimam proti temu, toda zakaj nekaj krajšati in zakaj niso bili objavljeni drugi, tudi moji prispevki? Nekateri (tudi moj) pa so nepodpisani! Najbolj pa me moti neobjava fotografij nagrajencev, če že minister ne spada v uredniški koncept. In tudi »pokrivanje« (pomembnih) dogodkov v občini ni bilo dokumentirano v glasilu, kar je eden od osnovnih namenov. Prosim za objavo poslanih prispevkov ali pa vsaj za odgovor o razlogih za neobjavo ali krajšanje. In želim urednici več sreče v prihodnje. župan SLOVENSKA CESTA Kdaj se bo začela obnavljati Slovenska cesta, od Filca pa do novega semaforja pri Tušu? Denar za obnovo ceste je bil zagotovljen tako v proračunu že od leta 2003. Tako svetniki LDS kot drugi smo pritiskali na župana, da je potrebno cesto obnoviti, saj postaja nevarna tako za pešce kot za voznike. Posluha ni bilo, vse do izteka mandata, ko pričakujemo, da bo župan to sam ugotovil. Omenjena cesta je nevarna in s takimi pločniki ne moremo govoriti, da je bil projekt varne poti v šolo realiziran in korektno izveden za vse prebivalcev v Mengšu. Peter Gubanc, član občinskega sveta občine Mengeš PROTIPOTRESNA OBNOVA ŠOLE V LDS pozdravljamo začetek protipotresne obnove šole in pričakujemo, da bodo dela tako kot je bilo predvideno zaključena pred začetkom šolskega leta. Že več let čakamo na II. fazo protipotresne obnove šole, saj smo sredstva zanjo namenili v letošnjem proračunu. Na nujnost realizacije projekta smo prek svetniških vprašanj in pobud opozarjali tudi župana. Zanima nas, kaj pa se dogaja z obljubljeno telovadnico oziroma malo športno dvorano, soglasje za njeno izgradnjo je bilo doseženo, sredstva zagotovljena, temeljnega kamna pa še vedno ni postavljenega. Pričakujemo, da niti starši otrok niti njihovi stari starši ne bodo verjeli več novim obljubam župana, ki v resnici ves čas blokira njeno izgradnjo. Aleš Janežič SEJMI V MENGŠU DA ALI NE? Osebno se sprašujem ali še imeti sejme v Mengšu z ozi-rom na peticije, ki prihajajo na Kulturno društvo Mihaelov sejem in seveda na občino? Okleva tudi sam gospod župan in tako tudi letos ni potrebne podpore s strani občine. Tako da smo se v Kulturnem društvu Mihaelov sejem odločili, da bomo Mihaelov sejem jeseni organizirali le v primeru, če pravočasno dobimo dovoljenje za koriščenje površin, zaporo ceste, postavitev potrebnih objektov, ^ Lahko rečem, da v nasprotnem primeru, sejma ne bomo bo in tako na našo žalost tudi vsem drugim dokazali, da interesa za živo občino Mengeš v naši občini zaenkrat še ni. Štefan Borin, predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem IZOBRAZEVANJE ŠOLSKO LETO 2005/2006 V ENOTI GOBICA Skozi celo leto smo bili zelo aktivni in tudi uspešni. Zastavljene cilje smo v celoti realizirali. V mesecu septembru smo aktivno sodelovali na javni prireditvi, na Mihaelovem sejmu, kjer smo se pevsko-plesni predstavili meščanom Mengša. Ustvarjali smo tudi likovne izdelke v bližini sejemskega prostora, na »Sončkovem igrišču« skupaj z otroci. Tako smo se povezali tudi med enotami. Udeležba otrok in staršev je bila ogromna, kar je spodbujajoče vplivalo na nadaljnjo delo skozi celo leto. V septembru smo se skupaj z otroci lotili opazovanja, sprejemanja drug drugega, spoznavanja bližnjega okolja, prijateljev, oseb v vrtcu, drugih prostorov v vrtcu, igrač, igral, ^ Uvajalno obdobje je bilo malce skrivnostno, a zelo prijetno, zanimivo. Jeseni smo se lotili spoznavanja narave in dela v naravi - sadje, zelenjava, polje, sadovnjaki, vrtovi. Ravno tedaj smo izvedli tradicionalni kostanjev piknik, katerega se je udeležilo veliko število staršev. Starši so aktivno sodelovali na pikniku, saj so prinesli sladke in slane dobrote. Skupaj smo skrbeli, da nam ni bilo dolgčas - nogomet, košarka, risanje. Izvedli smo tudi čistilno akcijo - čiščenje vrtčevske okolice. Pri tem so sodelovale vse strokovne delavke in starši. Seznanili smo se tudi z gozd- nimi značilnostmi, izdelovali figurice iz plodov, ustvarjali z listi in poslušali ptičje petje. Dejavnosti smo izvajale vzgojiteljice in pomočnice glede na starost otrok in njihovo zanimanje. Praznični december nam je prinesel Miklavževo pismo, sladko presenečenje od Miklavža, božična darila, obiskal nas je Božiček z igrico »Mačkon se nauči bontona«. Predvsem pa smo s skupinami poudarjali medsebojno povezovanje in prijateljstvo, kar smo poudarili s skupinskim petjem v avli in božično novoletnim plesom. Strokovne delavke smo izvedle ustvarjalno delavnico »izdelovanje okraskov iz slanega testa«. Udeležba ni bila velika, vendar smo se kljub temu potrudile in maksimalno dobro izvedle delavnico. S strani staršev smo bile pohvaljene. Potem nas je razveselil sneg. Zato smo veliko časa preživeli na igrišču in na bližnjem sanka-lišču pri šoli. Tam so sankali starejši otroci, saj je bilo potrebno dogovarjanje s šolskimi otroci, vendar ni bilo nikoli težav. Sanke so prinesli starši, saj jih v vrtcu nimamo dovolj. Ob pustu smo se našemili in razveselili Mengeške starejše občane v Domu starejših občanov v Mengšu. Zelo so nas bili veseli, mi pa smo jim obljubili, da se bomo še kdaj vrnili. Kasneje smo paradirali po Mengšu, da smo se pokazali še ostalim. V vrtcu smo zaključili dan s pustno navihanim plesom. Ob Gregorjevem smo spustili Gregorčke po Pšati, ter se seznanili z drugimi prazniki v mesecu marcu - Dan žena, Materinski dan, dan mučeni-kov. Izdelovali smo izdelke za mamice, ter čestitke, ter se naučili voščiti. Kar pa je najpomembnejše, nastopili smo na velikem odru Kulturnega doma Mengeš, kjer nam je g. Jerič omogočil, da smo ponosno predstavili naše pesmi in plese, ki smo se jih naučili. Za nekatere je bil to prvi nastop, a vendar so bili vsi zares odlični. Nastop smo tudi snemali, tako da so starši dobili tudi kasete ali cd-je, da jim je naš nastop ostal v spominu. Ne smemo pozabiti niti na g. Vdovča, ki nas je spremljal na kitaro in tako pripomogel k lepši izvedbi. Seznanili smo se tudi s Trdinovim praznikom - poslušali zgodbe, ki jih je napisal Janez Trdina in obiskali njegov najljubši kotiček na Mengeški koči. Na Mengeško kočo smo se povzpeli velikokrat skozi celo leto, le mlajši so se sprehajali po bližnji okolici vrtca. Ob zaključku smo izvedli izlet na Brdo, kjer smo si ogledovali znamenitosti, ki jih ponuja park ter opazovali živali, ki se nas niso čisto nič bale. Vseskozi smo sodelovali z gasilskima društvoma Mengeš in Topole. Prijazni gasilci so se nam predstavili in nam pustili nekaj lažje gasilske opreme, katero smo lahko večkrat od bližje preizkušali. Obiskovali smo tudi knjižnico Mengeš, kjer smo si ogledali knjige, slikanice in si jih tudi redno sposojali ter jih skupaj vračali. Sodelovali smo tudi z mobilno specialno pedagoginjo, ki je trikrat tedensko izvajala naloge z enim otrokom. S športnim društvom Jazbec smo sodelovali na plavalnih tečajih in zimovanju, kjer smo odpravljali plavalno nepismenost in se učili nekaj osnovnih prvin smučanja. Skozi celo leto so imeli otroci lutkovni abonma - KUD-TEA-TER ZA VSE-JESENICE. Odigrali so nam pet predstav, na katerih smo uživali prav vsi. 26.9.2005 - KJE JE LEŠNIK, 8.11.2005 - NIKA IN PROMET, 12.1.2006 - MEDVEDKA NA SNEGU, 16.3.2006 - POMLADNA, 11.5.2006 - LAČNA GOSENICA v povezavi s knjižnico Domžale smo s starejšimi otroki izvedli projekt Bralni palček, za zaključek smo si ogledali cirkuško predstavo »Buffalo« v dvorani Franca Burnika v Domžalah. Dve starejši skupini sta izvedli projekt Knjigoljube, otroci so ob koncu dobili diplome za uspešno ustvarjalno izvedbo Pobarvano pravljico. Starejši smo skozi celo leto opravljali gibalni projekt »Zlati sonček«. Otroci so ob zaključku dobili knjižice, ki bodo odnesli v šolo, kjer bodo s projektom nadaljevali in pa diplome. Obe starejši skupini sta izvedli »zaključek« za starše in otroke. Petelinom in čebelam nam bo ostal vedno v spominu. Mateja Hribar Ziherl Vodja enote Gobica IZOBRAŽEVANJE ŠOLSKO LETO 2005/2006 V ENOTI SONČEK V vrtcu Mengeš, enoti Sonček, smo zadovoljni s preteklim letom, saj smo uspešno realizirali vse zastavljene cilje. Vrtec Sonček je obiskovalo 114 otrok, ki so bili razdeljeni v 6 oddelkov, dva oddelka prve starostne skupine, dva sta bila prve in druge starostne skupine, dva pa druge starosten skupine. V skupini »račke« je bilo 14 otrok starih 1-2 leti, v skupini »miške« je bilo 14 otrok starih od 2-3 leta, v skupini »ptički« je bilo 19 otrok starih od 2-4 leta, enako skupino so setavljali »zajčki«, v skupini »ribice« je bilo 24 otrok starih od 3-5 let in v »sovi-cah« je bilo prav tako 24 otrok starih od 5-6 let. Otroci so se v vrtcu počutili varno, veselo in sproščeno. Skozi celo leto smo sodelovali tudi z društvi in interesnimi skupinami v občini, predvsem OŠ Mengeš, Gasilskim društvom Mengeš, Zdravstvenim domom Mengeš, Rdečim križem Mengeš, Kulturnim društvom Mihaelov sejem, Policijsko postajo Mengeš, Knjižnico Mengeš, Domom starejših občanov Mengeš, Kulturnim društvom Loboda loka, Taborniško zvezo Mengeš, Kulturnim domom Mengeš, Športno društvo Jazbec in Plesno šolo Miki. Organizirali smo tečaj angleškega jezika, obiskal nas je čarovnik Roman iz Maribora. V okviru programa pa je Lutkovno gledališče »Tri« izvajalo tudi gledališki abonma. V mesecu septembru smo sodelovali na Mihaelovem sejmu ter v uvajalnem obdobju za novince organizirali teden odprtih vrat za starše. Oktober je zaznamoval teden otroka (3. - 7.) ter teden vse-življenjskega učenja (17. - 21.). V mesecu požarne varnosti so nas obiskali gasilci, ki so s pred- stavitvijo svoje opreme navdušili otroke. S predstavo »ježkova hišica« nas je obiskalo gledališče s Splita. Za starše smo organizirali posebno predavanje »Oj, ta svet omame«, ki ga je predstavila Lili Jazbec. V novembru je potekala delovna akcija »Igrišče«, kjer smo delali skupaj otroci, starši ter vzgojitelji. Gledališče Tri je izvedlo prvo gledališko predstavo »Kuža in muca«; ki so si jo v spremstvu otrok ogledali tudi nekateri starši. December je bil pravljičen, poln presenečenj za otroke, najprej miklavževanje, nato delavnica za mamice. Z novo abonmajsko predstavo »Egon« nas je obiskalo gledališče Tri. Januarja smo si uspeli oddahniti od napornega decembra in že nas je obiskalo gledališče Tri z novo predstavo »Nekoč je bila«. Februar je bil zopet poln dogajanj. V mesecu kulture in knjige je potekal projekt »Škrati za Škrate«. Organizirali smo tudi dan odprtih vrat , Valentinovo in seveda pustno rajanje. Zopet nas je obiskalo gledališče Tri in nas razveselilo s predstavo »Ojoj, boli«. V mesecu marcu nas je obiskal čarovnik. Organizirali smo tudi delavnico za očke in otroke, ki so skupaj izdelovali darilca za mamice. Posebej smo organizirali tudi dan žena in materinski dan. V sodelovanju z Rdečim križem Mengeš pa smo se vključili tudi v projekt »Podarimo igračo prijatelju«. Zbirali smo tudi kovance za Darfur. Aprila je bil nastop Plesne šole Miki. Z velikonočno delavnico smo razveselili otroke. Posebej so se pripravili na tradicionalno pomladno rajanje v Kulturnem domu Mengeš. Spomladma čistilna akcija dvorišča je bila namenjena ekološkemu izobraževanju otrok. Skupino Sovice je obiskala pedagoginja. Udeležili smo se tudi podelitve diplom »Palčkov bralček«. V maju smo obiskali živalski vrt, zajčki, ptički in ribice so veselo opazovali velike in male živali ter si vse pridno beležili. Posebno doživetje je bil tudi zaključi izlet sovic v Uršulinki Dom Unec ter pohod na Mengeško kočo. Organizirali smo tudi predstavitev nove knjige Vlaste Nussdorfer »Naša deklica z vžigalicami«. V maju je potekal tudi zaključni nastop plesne šole Miki ter izobraževanje v okviru Haccap - poseben program za kvalitetno življenje otrok v vrtcu z vidika zdravja in zdravega načina življenja. V sodelovanju s klubom smo odpravljali tudi plavalno nepismenost. Ponovno nas je obiskalo gledališče Tri in nas razveselilo s predstavo »Boana«. V juniju je potekal zaključni nastop za starše otrok, ki so obiskovali tečaj angleščine. Sovice so obiskale še Topole. Ob dnevu osamosvojitve smo skupaj z otroci, starši in taborniki pripravili taborni ogenj. Pred zaključkom šolskega leta pa so nas obiskali in se nam predstavili še policaji s Policijske postaje Domžale. V letošnjem letu pa je nekaj izobraževanj potekalo tudi za vzgojiteljice, ki so se vključevale v različne študijske skupine, strokovne aktive vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. po vpogledu v poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta zapisala urednica Raziskovalno nalogo so izdelali Ambrož Kregar, Tina Pogačnik in Aleš Ručigaj. Zanjo so 2. junija 2006 na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti v kategoriji ekologija z varstvom okolja dobili zlato priznanje za raziskovalne dosežke v okviru gibanja Znanost mladini S tem člankom se zahvaljujemo za sodelovanje vsem anketirancem iz Mengša, ravnatelju Osnovne šole Mengeš gospodu Branku Liparju, ki je dal na razpolago prostore, predvsem pa županu mag. Tomažu Štebetu, ki je z finančno podporo omogočil izvedbo raziskovanja in nastanek naloge. Ambrož Kregar, Tina Pogačnik, Aleš Ručigaj VODE JUŽNIH KAMNIŠKO SAVINSKIH ALP Ozemlje kamniške in mengeške občine v precejšnji meri sestavlja kraško površje. To površje v občini Mengeš sestavlja osamelce sredi Ljubljanske kotline, v občini Kamnik pa njej pripadajoči del Kamniško-Savinjskih Alp in kamniško-tuhinjski osameli kras. V raziskovalni nalogi z naslovom Vode južnih Kamniško-Savinjskih Alp smo se mladi raziskovalci iz Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, ki smo tudi člani jamarskega krožka, pod mentorstvom profesorice kemije Renate Capuder namenili raziskati vodno bogastvo tega področja predvsem z vidika ogroženosti oziroma ohranjenosti podzemeljskih voda. Poleg tega smo želeli izvedeti nekaj več o tem, kaj ljudje vedo o vodi in kako reagirajo na spremembe v oskrbovanju. Želeli smo ugotoviti tudi, koliko je resnice v ljudskem glasu, ki nekatere studence šteje za zelo dobre, druge pa za slabše. Te naloge smo opravili s popisom izvirov, vzorčenjem vode za potrebe bakteriološke analize in čebulnega testa ter z merjenjem fizikalnih in kemičnih parametrov sestave vode na posameznih izvirih in z analizo sedimentov na izvirih glede na vsebnost podzemeljskih in izvirskih mehkužcev. Na koncu smo v dveh občinskih središčih napravili anketo, v kateri smo prebivalce spraševali o njihovem obnašanju in navadah v zvezi s pitno vodo. Obiskali smo 21 izvirov, odvzeli 18 vzorcev za analize in izprašali 139 ljudi o 12 vzorcih pitne vode. Rezultate smo statistično obdelali z računalniškim orodjem access in excel. Naloga je bila precej obsežna in je zahtevala finančna sredstva v višini, ki jih ŠCRM in Jamarski klub Kamnik nista zmogla, tako da smo za sredstva zaprosili župana občin Kamnik in Mengeš, ki sta jih potem tudi odobrila. Pred začetkom raziskav smo, kot se za raziskovalno nalogo spodobi, postavili tri hipoteze, ki smo jih potem z raziskavami skušali dokazati. 1. hipoteza : vodni viri in izviri v občinah Kamnik in Mengeš so zmerno onesnaženi. 2. hipoteza: ljudje še imajo sposobnost razločevanja med dobro in slabo vodo. Predpostavili smo, da ljudje pri tem zaznavajo kemijske, fizikalčne in bakteriološke značilnosti ter je njihov vtis o kakovosti, okusu in vonju vode posledica teh parametrov. 3. hipoteza: prebivalcem krajev pod planinami je voda pomembna dobrina in skrbi jih za njeno kakovost. Ugotovitve so bile naslednje: 1. hipoteza Iz rezultatov bakteriološke analize vode iz izvirov, ki jo je opravil inštitut za varovanje zdravja iz Ljubljane, je razvidno, da je od 13 naravnih in neurejenih ali delno urejenih izvirov bakteriološko neoporečnih, torej primernih za pitje, le še sedem. To je le dobra polovica vseh obdelanih izvirov. Če privzamemo, da so bili izviri naključno izbrani, potem lahko trdimo, da je približno polovica izvirov že onesnaženih. Če ta rezultat posplošimo na vse območje raziskovanja, vidimo, da je polovica naših gorskih voda že neuporabna za preskrbo in morda tudi nevarna za pitje. Če upoštevamo pretoke, je 125 litrov vode na sekundo neustreznih, 250 litrov pa ustreznih, zahvaljujoč predvsem globoki dolini Kamniške Bistrice, kamor človekovi posegi še niso segli. Glede na stanje, ki je slabše kot smo predvidevali, so potrebni takojšnji ukrepi, ki bi preprečili poslabšanje stanja. Izjemno zanimive so bile izkušnje z posameznimi anketiranci, ki so med petimi ali desetimi vzorci, ki so jih poskusili, določili domačo vodo. Ugotovili smo, da ljudje ne zaznavajo bakterij v vodi, verjetno zato, ker so okušali le vode z nizkimi, neškodljivimi koncentracijami bakterij, vodá z višjimi koncentracijami pa zaradi sanitarnih predpisov ni bilo na degustaciji, zato njihovega okusa ni bilo mogoče preveriti. Ljudje so v vodi očitno zaznali nitrate in fosfate ter vodo z višjo koncentracijo le-teh ocenili kot slabšo. Vtis o vodi je verjetno tudi posledica njene kislosti in trdote, vendar pa se ta odvisnost ni izkazala za tako očitno, kot smo predvidevali. Naša ugotovitev je, da prevodnost vode ne vpliva na njen okus. 2. hipoteza Naša ugotovitev je, da ljudje kvaliteto vode kar precej dobro razločijo oziroma čutijo. Predvsem pa je okus stvar navade, tako da smo včasih prišli do zanimivih nasprotij. Na primer Izvir Pšate. Voda je oporečna, vendar jo okoliški prebivalci množično uporabljajo in trdijo, da je bistveno boljša od vodovoda. Teh izjav nismo mogli preveriti na širšem vzorcu, saj je bakteriološka analiza pokazala, da voda po sanitarnih predpisih ni primerna za pitje in je torej nismo mogli vključiti v degustacijo. Mnenje upravljavcev krvavškega vodovodnega sistema pa je, da se človek na določene bakterije navadi in postane imun, tako da je povsem mogoče, da drugi, ki te odpornosti nimajo, ob pitju take vode lahko zbolijo, kar je bilo v podporo naši odločitvi, da vode iz tega izvira ne damo v degustacijo. Ugotovili smo, da so pitne vode (iz vodovoda) na našem področju v splošnem dobre, taka je tudi povprečna ocena vseh anketirancev. Odstopanja so tudi po krajih bivanja, vendar se tu vedno najde odvisnost ocene z vodo, ki jo uporabljajo doma. Okus je po našem mnenju bolj posledica človeške domišljije kot pa samih lastnosti vode, saj se je za vsak izvir našlo toliko različnih mnenj o okusu, da bi težko rekli, da so samo posledica lastnosti vode. Anketiranci so bili kolikor toliko sklepčni le pri okusu vode iz izvira Kajžarski Šunc, saj so ji množično pripisali neprijeten okus po mahu, zemlji ali plesni, vendar pa so okusi različni in tudi za ta izvir so se našli ljudje, ki so menili, da je okus te vode dober. Po našem mnenju so ljudje v nekaterih primerih zaznali vonj klora v vodi iz mengeškega vodovoda in ga ocenili kot prijetnega, zaradi česar je ta vzorec vode dobil največ odgovorov, da ima prijeten vonj. Rezultati meritev in ankete so pokazali, da ljudje na neki način zaznavajo vonj in okus vode ter njene kemijske lastnosti, s čemer smo našo drugo hipotezo potrdili kot pravilno. 3. hipoteza Rezultati ankete so pokazali, da sta ljudem kako- vost in nemotena oskrba z vodo zelo pomembni in ji dajejo prednost pred ceno vode. Večina ljudi tudi na različne načine spremlja dogajanje v zvezi z njihovim vodovodnim sistemom in kakovostjo vode v njem. Anketiranci imajo precej dobro mnenje o vodi, ki jo prejemajo iz vodovoda, in so z njo zadovoljni. Večinoma tudi nimajo težav z oskrbo z vodo. Izjema so prebivalci Mengša, ki so kar v sedmih primerih izjavili, da so že imeli težave z vodooskrbo, slabše pa je tudi njihovo mnenje o kakovosti vode iz njihovega vodovoda, saj bi bila ta po njihovem mnenju lahko boljša. Ugotovili smo tudi, da so ljudje včasih žrtve raznih, lahko bi rekli političnih, manipulacij z problemi vode in vodooskrbe. Tako so prebivalci iz Komende ocenili domačo vodo kot dokaj slabo, čeprav so v času ankete že bili oskrbovani iz kamniškega vodovodnega sistema, ne pa iz krvavškega, ki je na dokaj slabem glasu. Ugotovili smo tudi, da so nekateri izviri pod gorami dokaj čislani in znani po kvaliteti svoje vode. Ljudje iz doline oziroma mest dostikrat prihajajo, da si na-točijo zalogo zdrave vode in jo v plastenkah ali kako drugače vozijo domov, kjer jo pijejo, nemalokrat tudi v zdravstvene namene. Pravijo, da se po njej bolje počutijo in so tudi trdno prepričani v njeno zdravilno moč. Iz zgoraj navedenih ugotovitev smo sklepali, da ljudem ni vseeno, kakšno vodo pijejo in da je torej tudi naša tretja hipoteza pravilna. Zaenkrat še živimo v vodnem obilju in z vodo sploh ne gospodarimo, oziroma gospodarimo enako, kot so naši daljni predniki gospodarili z gozdom in njivami na način požigalništva. Prevladuje mnenje in praksa, da je en onesnažen vir pitne vode vedno mogoče nadomestiti z drugim, boljšim in večjim, morda tudi cenejšim. Primer takega razmišljanja je opuščeno Zajetje pod Sidražem v dolini Tunjščice, pa tudi naprave na izviru potoka Ribnik v Godiču. V nobenem primeru naprav niso odstranili. To je sedaj vsakdanja praksa in stalnica razvojnih načrtov vodooskrbe. Na vodovarstvenih področjih se v imenu (svobodnega) razvoja locira in postavlja vse mogoče, kar pa v relativno kratkem času največ nekaj desetletij onesnaži in uniči vire pitne vode za dolgo obdobje. Tak primer je Velika planina, ki pa je v našo nalogo nismo vključili, ker izteka na vzhodni strani masiva v porečje Savinje. Za koliko časa je voda uničena, pač ni znano, saj v Sloveniji kljub vsem ukrepom še ne vidimo varovanega področja pitne vode, ki bi bilo sanirano tako kvalitetno, da bi s poselitvijo kontaminiran vodni vir znova priključili na omrežje. Naša raziskava kaže, da je vsak vodni vir, nad zaledjem katerega stalno živijo ljudje, močno ogrožen ali že uničen. Potrebna bi bila solidna kanalizacija ob vsakem, več kot resnično začasnem bivanju, na takih za vodno oskrbo potrebnih in koristnih območjih. Zaključek Voda je za nas zelo pomembna. Grozi nam, da jo bo zmanjkalo, mi pa še vedno ne znamo gospodariti z njo. Vode porabimo preveč. To vsi vemo, vendar ne znamo poiskati rešitev, da vode ne bi tako hitro zmanjkovalo. Kmalu pa bomo morali te rešitve poiskati, saj voda sicer je obnovljiv vir, vendar se ne obnavlja tako hitro, kot jo mi porabljamo. Ker živimo na apnenčastem površju nam je prizane-seno z mnogimi problemi, ki jih prinaša kisel dež. Tipičen primer zato je krvavški vodovodni sistem, ki je bil narejen za oskrbo nekaj večjih krajev od Kranja do Mengša in še sedaj delno napaja 5 občin: Kranj, Cerklje, Vodice, Komendo in Mengeš. Obenem so na vodozbirnem in zavarovanem zaledju tega vodovoda zgradili najuspešnejši zimsko športni center v Sloveniji in v koliziji rabe prostora je krajše potegnila preskrba z vodo. Sanacijski stroški sedaj, ko je na tem območju mnogo novih gradenj in sta se nekdanji planini Kriška planina in Jezerca spremenili v počitniška naselja, bi bili tako veliki, da je v tem času ta vodooskrbni sistem pred zlomom in razpadom, saj večina nekdanjih uporabnic (občin) ni pripravljena financirati sanacije. Kljub nekaterim pozitivnim pobudam dopuščajo razpad sistema in iščejo ter vključujejo v vodooskrbo nadomestne vodne vire. Ta vodna politika pa ima v sebi skrito kal katastrofe, saj v nekem realnem času ne bo več mogoče kar priključiti vodovoda na nov vir, kajti naravna bogastva so omejena in ni mogoče povečevati izkoriščanja po kapitalističnem modelu v nedogled in reševati vseh problemov zgolj z ekspanzijo. Že pred desetletji so ekološka gibanja prodrla s parolo »Ena sama Zemlja«. Mi v Sloveniji pa se še vedno vrtimo v krogu. Morali bomo sprejeti rešitve in se teh rešitev tudi držati, sicer bomo same sebe pahnili v pogubo. Vode ni tako malo, samo mnogo je uničimo, še preden jo uporabimo, tako da je čiste vode vedno manj. Morali bomo stopiti skupaj in najti rešitve. Ljudje se, vsaj glede na rezultate naše ankete, tega problema precej dobro zavedajo, predvsem pa so obdržali davno prirojeni in razviti okus za dobro in slabo vodo. Vendar jih sedaj nihče več ne vpraša, kakšno vodo in od kod bi želeli imeti v svoji hiši, pač pa jim komunalno podjetništvo in politika vsiljujeta vedno le svoje rešitve, ki pa večkrat niso v skladu niti z interesi prebivalcev, niti z deklarirano politiko trajne in kvalitetne oskrbe z vodo. Ker so podzemeljske vode na območjih, kjer nad zalogami živijo ljudje, hudo ogrožene, bi morali razmisliti o zavarovanju planin in gora, ki so skoraj neposeljene, ter iz njih napraviti rezervat pitne vode, ki bo v bližnji prihodnosti postala strateška dobrina. Vsako naseljevanje bi moralo biti predhodno podprto z urejenimi komunalnimi razmerami, predvsem s kanalizacijo in omejitvijo prometa, kmetijstvo pa s sonaravnimi metodami gospodarjenja. Narodni park bi v mogočem ustrezal takim zahtevam. V njegovem okviru bi verjetno bilo mogoče najti tudi možnosti za dolgoročno sanacijo vodnih virov. Koristno bi bilo, da bi občine ali krajevne skupnosti na izvirih obnovile korita, v katera bi zajemale vodo takoj na začetku poti in s tem dale sicer dokaj zapuščenim, ne pa tudi odmaknjenim krajem nekoliko večji videz urejenosti. S tem bi privabile tudi dodatne turiste. Naj tu navržemo idejo o poti čiste vode, ki bi obiskovalce vodila ob vznožju Kamniških planin od enega do drugega pitnega izvira. Po naših podatkih je takih poti po puščavah mnogo, pri nas pa bi bile v tem času nekaj novega. Nekateri koraki so že narejeni, saj je nekaj planinskih steza že označenih na teh trasah, pa tudi Izvir ob cesti v Kamniško Bistrico, izvir Pšate in Boltov studenec so lepo urejeni ter zadnja dva se ponašata s klopjo in mizo za počitek obiskovalcev. Prav poseben primer je urejenost izvira Kajžarski Šunc v Šuncah v dolini Črne. Preveč o urejenosti in neurejenosti okolja izvirov tu ne bi govorili, je pa res, da je še pred petdesetimi leti vsak gospodar in vsak pastir z lastnimi sredstvi skrbel za urejenost, čistost in uporabnost »svojega« izvira. Družba, ki je sedaj precej bogatejša, tega ne zmore več. Predlagamo, da bi ob sodelovanju dveh ali treh občin speljali »Vodno pot« ki bi potekala od Cerkelj na Gorenjskem do Kranjskega Raka na Štajerski meji. Za začetek bi bila dolga 40 km in bi jo bilo moč prehoditi v dveh dneh z obiskom Kamniške Bistrice, ali v enem dnevu z obiskom samo južnih izvirov. Na njo bi lahko navezali še kar nekaj drugih naravnih zanimivosti in jo morda podaljšali še na štajersko stran. Čista voda kot naravna prvina je pogoj za obstoj življenja. Šele, ko je nimamo, dojamemo, kako pomembna je. Zato vodo spoštujmo, varčujmo z njo in jo varujmo kjerkoli smo, kajti narava ne pozna maščevanja, odzove se le s posledicami. IZOBRAZEVANJE KDAJ BO NOVA TELOVADNICA? Veliko se govori, da se bo drugo leto začela graditi nova telovadnica za potrebe osnovne šole. Ravnatelj nam je obrazložil, da je problem izgradnje nove telovadnice tudi problem obnove stare telovadnice: »Zelo težko načrtujemo obnovo stare telovadnice, ker imamo vsako leto v načrtu izgradnjo nove telovadnice. Bo pa potrebno v naslednjih letih obnoviti tla obstoječe telovadnice, ki so že zelo dotrajane. Sedaj v zvezi z nujnimi vzdrževalnimi deli v telovadnici opravimo zgolj najnujnejša dela, npr. ko se poškoduje streha, ki je opečnata in nato pušča, obnovimo le del strehe, in to počnemo že kar nekaj let.« Vendar pa ravnatelj, kaj več ni želel povedati. Edino, da je že za samo izvajanje šolskih programov več kot 2 krat premalo kapacitet. Sedaj lahko v telovadnici izvedejo 30 ur telesne vzgoje na teden, medtem ko bi jih po učnem načrtu morali vsaj 70. Ta številka se seveda še poveča, če računamo, da sta skupini v višjih razredih ločeni. Sedaj namesto telovadnice uporabljajo del športnega parka, posebno preurejeno učilnico in avlo. Oba notranja prostora pa se lahko uporabljata zgolj za razredno stopnjo. Ravnatelj tudi opozarja: »Otroci na razredni stopnji potrebujejo več gibanja, če hočemo, da bodo zbrano sodelovali pri pouku. Morajo se razživeti, sprostiti, da lahko nadaljujejo z delom.« V avli in posebni učilnici tudi ni prostora z uporabo športnih rekvizitov, zato se tu izvajajo bolj igre, npr. gnilo jajce. V šolski telovadnici se prav tako ni dovolj kapacitet za izvajanje popoldanskih programov interesnih dejavnosti za učence osnovne šole, ki jih izvajajo mengeška društva, npr. KD Partizan, NK Mengo 28, Smučarko - skakalni klub. Čeprav vsi vemo, kako pomembno je, da se športne aktivnosti, ki se izvajajo v Mengšu, obdržijo v Mengšu in kako pomembno je, da se mladim ponudi možnost za aktivno preživljanje prostega časa. Hkrati pa bi z boljšimi kapacitetami lahko pripeljali nove, atraktivne vsebine, ki bi k aktivnemu preživljanju prostega časa pritegnile več mladih. Tako bi lahko povabili različne lige, npr. Šolska košarkaška liga, odbojkarsko ligo, _ Prav tako trenutna telovadnica ne zadosti potrebam po rekreaciji za odrasle, ki razočarani odhajajo v sosednje občine. Preden pa se začne gradnja telovadnice je potrebno opraviti študijo terena, arheološka izkopavanja, _ šele nato lahko govorimo o sami izgradnji. Vendar pa lahko po kratkem sprehodu okoli šole ugotovimo, da se še nič ne dogaja, kar pomeni, da župan telovadnice v prihodnjem letu prav gotov ne načrtuje. urednica KOLESARSKI IZPITI NA OŠ MENGEŠ Učenci 4. razredov so tudi letos, tako kot vsi četrtošolci pred njimi, opravljali kolesarski izpit. Z dejavnostmi za kolesarski izpit pričnemo že v mesecu septembru, ko starše na roditeljskih sestankih seznanimo s programom dela. Kolesarski izpit je sestavljen iz treh sklopov: teoretični del, prometni poligon in praktična vožnja na cesti. Teoretični del se začne v mesecu oktobru in poteka v računalniški učilnici. Učenci so razdeljeni v skupine tako, da ima vsak učenec svoj računalnik. Skupina pride na vrsto vsakih 14 dni. Predelamo dve zgoščenki: Učne vsebine in Vaje iz učnih vsebin. Učenci se seznanijo z opremo kolesa, prometnimi znaki, oznakami na cestišču, pravili v cestnem prometu, zavijanjem levo in desno, prehitevanjem, kako ravnamo pri prehodu čez železniško progo in dejavniki, ki vplivajo na varno vožnjo kolesarja. Na zaključku teoretičnega dela učenci, prav tako na računalniku, delajo izpit, ki ni prav nič lahek. Učenec opravi preverjanje znanja uspešno, če doseže na testu 75 % ali več dosegljivih točk in so pravilno rešene vse zahtevnejše naloge, točkovane z 2 točkama. Torej, eno napačno rešeno križišče pomeni, da mora učenec izpit delati ponovno. Uspešno opravljenemu teoretičnemu delu sledi prometni poligon, ki poteka na šolski ploščadi. Učenci morajo pokazati spretnost pri vožnji po deski, med ovirami, med stožci, skozi vrata, vožnjo z eno roko in prenašanje predmeta. Praktična usposobljenost za vožnjo s kolesom je organizirana na javnih prometnih površinah v šolskem okolišu. Najprej si pot ogledamo kot pešci, potem pa vozimo v skupinah po 3 do 5 učencev. Vsak učenec pot prevozi vsaj dva do trikrat za učiteljico. Pri praktični vožnji sodelujejo tudi starši. Tako tudi sami spoznajo pot, pravila in lahko s svojim otro- kom vadijo. Na izpitni vožnji nam vsako leto pomaga g. Srečko Hribar, predsednik SPV in Uroš Aljaž, PP Domžale. Predno začnemo voziti s kolesom imajo učenci pregled koles. Letos so bila kolesa pregledana dvakrat. Prvi pregled je bil informativen. Učenci so dobili informacije, ali je njihovo kolo varno za vožnjo, oziroma, kaj je potrebno še urediti. Drugi pregled pa je bil »resen«, za pridobitev nalepke »Varno kolo« in le s takim kolesom so potem učenci lahko delali praktično izpitno vožnjo. Kolesa sta pregledala g. Srečko in g. Uroš. Za konec so vsi učenci, ki so uspešno opravili vse tri sklope kolesarskega izpita, dobili lepa darila Zavarovalnice Triglav, najboljši pa so bili še posebej nagrajeni. Izpit so naredili vsi učenci, le ena učenka iz 4.c razreda bo zaradi bolezni delala praktično vožnjo malce kasneje. Za konec šolskega leta so bili četrtošolci še prav posebno nagrajeni. G. Hribar, SPV in sponzorja Maimex d.o.o. ter Kosec Alojzij s.p. TEHROL so jim omogočili, da so dopoldne preživeli malo drugače. Skozi igro, praktično, je vsak učenec na poligonu s kompletno signalizacijo doživel pravi svet prometa skozi voznikove oči. Vožnja z avtomobilčki je bila res pravo, nepozabno doživetje. Starše in mlade kolesarje vabim, da se udeležijo družinskega kolesarskega izleta v mesecu avgustu, ki ga organizira Kolesarsko društvo Mengeš. Njihov predsednik g. Ciril Porenta je obljubil, da bodo malce spregovorili tudi o varni vožnji, pregledali kolesa in svetovali mladim voznikom. Razredničarke Dana Brank, Simona Hrovat in Nada Javh želimo srečno in varno vožnjo vsem mladim voznikom. Pa ne pozabite na čelade! Nada Javh, mentorica POLITIKA POLETNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Na 33. redni seji Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je bila 5. julija 2006, in je kot ponavadi potekala v Gasilsko godbenem domu Mengeš, so bile vsega 4 točke dnevnega reda. Predlagan dnevni red je bil sprejet soglasno, prav tako predložen zapisnik. Pri prvi ročki t.i. »mnenje h kandidatkam za ravnateljico Vrtca Mengeš« sta se predstavili obe kandidatki ga. Bernik Zor in ga. Novinec Babič. V nadaljevanju je občinski svet brez prisotnosti obeh kandidatk podal pozitivno mnenje za go. Mojco Novinec Babič in jo s tem predlagal Svetu zavoda Vrtca Mengeš, da jo, po odstopu stare ravnateljice, imenuje na to delovno mesto. Za dokončno imenovanje pa bo moral soglasje dati tudi Ministrstvo za šolstvo. V nadaljevanju je bil sprejet Odlok o lokacijskem načrtu ME 23/2-S pri Cegvenci zahod v drugi obravnavi in sicer skupaj s programom opremljanja območja. Breda Jamšek, predsednica Odbora za okolje in prostor, je občinskemu svetu ob tem predlagala tudi sklep, ki je bil sprejet, da se obstoječo Ropretovo cesto pred gradnjo rekonstruirati na primerno širino 6 m z ustreznim enostranskim pločnikom. Pod točko pobude in vprašanja ni bil posebnosti, g. Miklavčič je zahteval pisen odgovor, zakaj je imel Mengšan zamudo - kar je bilo odgovorjeno že v prejšnjem uvodniku in g. Jerič, kdaj bo narejene cesta na Dobeno. Svetniki so si zaželeli prijetnih poletnih počitnic in zanimivo volilno jesen. Seja je bila zaključena ob 19.55 uri. urednica POTEGNIMO ČRTO Prva polovica leta je za nami in v Evropski uniji (EU) se je s tem končalo obdobje avstrijskega predsedovanja Evropskemu svetu, ki ga bo v drugi polovici leta prevzela Finska. Na zasedanju Evropskega parlamenta ob koncu junija je tako dosedanji predsedujoči Wolfgang Schussel predstavil poročilo Evropskega sveta ob zaključku predsedovanja, v njem pa je zajel tudi delo Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Kot glavne dosežke obdobja je med drugim izpostavil dogovor o naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007 do 2013, ki je po besedah slovenske poslanke v Evropskem parlamentu dr. Romane Jordan Cizelj »pozitiven, čeprav predstavlja kompromis, kjer je vsaka stran morala nekoliko popustiti«. Med najpomembnejše dosežke šteje tudi dogovor na področju direktive o storitvah na notranjem trgu EU, ki ga je predlagal Evropski parlament v svojem prvem branju, Svet pa potrdil kot primernega za nadaljnja pogajanja. Razprave o prihodnosti Evropske unije gredo v smer, da v globaliziranem svetu še nikoli ni bilo večje potrebe po Evropski uniji kljub številnim dvomom državljanov. Unija namreč ustvarja mir, blaginjo in stabilnost, ki pomenijo največje vrednote v skupnem evropskem prostoru, v katerem državljani EU želijo večje razumevanje in vpliv na aktivnosti ter način delovanja. Evropska komisija je v mesecu maju predstavila dva pomembna dokumenta v zvezi s prihodnostjo in približevanju institucij EU državljanom. Gre za Agendo državljanov: Doseganje rezultatov za Evropo ter Obdobje razmisleka in načrt D (za demokracijo, dialog in debato). Razprave so pokazale močno željo državljanov Evrope po močnejšem delovanju EU na mnogih področjih, zlasti pa pri ustvarjanju novih delovnih mest, primernem odzivu na globalizacijo, boju proti terorizmu ter spodbujanju trajnostnega razvoja in solidarnosti. Enotni trg še ni vzpostavljen, potrebne so boljše povezave na energetskem in finančnem področju, ovire za prosti pretok delovne sile pa morajo biti čimprej odstranjene. Obdobje razmisleka bo omogočilo podrobnejšo oceno nacionalnih razprav v posameznih državah članicah o skupni prihodnosti in mejah EU, načrt D pa bo dal nov zagon razpravi o prihodnosti Evrope s spodbujanjem novih načinov za vključitev državljanov v razpravo. »Svetovna globalizacija je proces, ki se mu ni mogoče izogniti. S pravilnim odzivom lahko sodobne družbene procese obrnemo sebi v prid. Globalizacijo namreč lahko ocenimo tudi kot pozitivni izziv. Za to pa potrebujemo primerne politike in aktivne državljanke in državljane, ki bodo priložnosti izkoristili. V Evropi bomo to dosegli s povezovanjem znanja, idej, ustvarjalnosti, z aktivnostjo in kreativnostjo posameznikov, skupin, držav. Vabim državljanke in državljane Slovenije, da se v čim večji meri samoiniciativno in aktivno vključijo v širše javne razprave o prihodnosti evropskih politik in izkoristijo številne priložnosti, ki jih Unija in Slovenija nudita. Uporaba sodobnih informacijsko komunikacijskih orodij kot je internet, omogoča sodelovanje v evropskih in nacionalnih forumih, kjer lahko prav vsi zainteresirani sodelujejo v razpravah o prihodnosti Evrope«, dodaja slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj. Veliko optimizma v EU pa vliva tudi širjenje evroobmočja, za Slovenijo pa je prav potrditev, da kot edina nova država članica izpolnjujemo pogoje za prevzem evra, najpomembnejša odločitev prve polovice leta na evropskem političnem parketu. Tako Wolfgang Schussel kot tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta to odločitev pozdravila kot uspeh in spodbudo ne le za Slovenijo, ampak za države celotnega evroobmočja. Darko Rudl POLITIKA - SPORT BO VARNOST NA PRVEM ALI NA ZADNJEM MESTU? Mengeš - V Mengšu je svetniška skupina LDS pokazala posluh za občane in občanke občine Mengeš ter zagotovila sredstva za varnejšo pot v šolo, za ureditev mirujočega in tekočega prometa pred šolo. Predstavniki svetniške skupine pa opozarjajo na možnost, da sredstev župan ne bo porabil namensko, saj je na primer v preteklosti kljub zagotovljenim sredstev za športno dvorano, zagotovljena sredstva zapravil na drugih projektih. V proračunu 2006 so vključena sredstva za zagotovitev varnejše poti v šolo. V svetniški skupini LDS, ki je amandma tudi vložila, že dalj časa opozarjajo na varnost otrok pri prihodu in odhodu iz šole. Prometnega kaosa v jutranjih urah se poleg šolarjev in njihovih staršev, udeležijo še starši in otroci, ki obiskujejo vrtec Gobica. S tem se na Šolski ulici ustvarjajo pravi prometni infarkti, ki ogrožajo varnost vseh udeležencev v prometu, posebej pa še najbolj izpostavljenih, naših otrok. Problem postaja tudi sedaj urejeno parkirišče, saj ne zadostuje niti za zaposlene. Projekt, ki zahteva ureditev tako tekočega kot mirujočega prometa v območju med vrtcem Gobica, šolo, Kulturnim domom in križiščem Karo, naj bi se idejno že začel reševati, vendar interesa za pripravo dokumentov in realizacijo ni. Prav zato so ob sprejemanju proračuna v svetniški skupini LDS znova poudarili, da je potrebno izvedbene dokumente pridobiti čimprej in za to namenili 10 milijonov, ki jih je občinski svet tudi potrdil. V naslednjem letu, letu 2007, pa naj bi projekt tudi realizirali. Projekt, ki predvideva krožen promet preko novega mostu čez Pšato ob gostišču Grohar, bi zagotovil večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Prav gotovo pa bo spodbudil tudi možnosti za športno rekreativni in turistični razvoj, tako Športnega parka Mengeš kot področja Gobavice. Seveda pa je od planiranih sredstev do realizacije projekta v občini Mengeš velik korak, saj je župan v tem in prejšnjem mandatu že uspel realizirati finančna sredstva, namenjena za pripravo in izgradnjo športne dvorane. Denar je, kljub namenskim sredstvom v proračunu zapraviti na drugih postavkah. V proračunu je na segmentu investicij, zaradi netočnih planiranj in prekoračenih postavk v preteklih letih, ostalo zgolj 110 milijonov. Medtem ko celoten proračun znaša nekaj manj kot milijardo. V nadaljevanju sprejemanja predloga proračuna, pa je svetniška skupina LDS z vztrajanjem uspela v drugi obravnavi zagotoviti tudi ta sredstva. Vendar pa svetniki LDS za ureditev mirujočega in tekočega prometa pred šolo opozarjajo, da bo morala občina takoj pristopiti k realizaciji projektov da bodo realizirani še v letošnjem letu. LDS Mengeš TENIŠKI TURNIR KLUBSKO PRVENSTVO MENGŠA 2006 V soboto, 17. junija 2006, je Teniška sekcija Mengeš organizirala klubsko prvenstvo za posameznike. Tekmovanja, ki ga je spremljalo sončno vreme in prave poletne temperature, se je udeležila večina članov teniške sekcije (47 tekmovalcev), in sicer v treh kategorijah: otroci, moški do 55 let in moški nad 55 let. Do polfinala se je igralo na devet dobljenih iger, za zmago v polfinalu in finalu pa sta bila potrebna dva dobljena niza. Med tekmovalkami in tekmovalci je bilo prisotno tekmovalno vzdušje, saj si je vsak želel čim boljše igre in s tem čim boljše uvrstitve. Za prva tri mesta so bili podeljeni pokali in medalje, vsak udeleženec tekmovanja pa je dobil tudi praktično nagrado. Rezultati: Moški nad 55 let: 1. mesto: Franc Kotnik 2. mesto: Franc Zabret 3. mesto: Andrej Novoselec Moški do 55 let: 1. mesto: Filip Vrhovnik 2. mesto: Sašo Strgar 3. mesto: Iztok Mahorič Otroci: 1. mesto: Tim Janežič 2. mesto: Liza Mušič 3. mesto: David Majcen Za teniško sekcijo: Teja Jenčič KONEC NOGOMETNE SEZONE 2005/06 Za nami je še ena naporna in dolgotrajna nogometna sezona, ki zadnja leta traja skozi vse leto. V NK MENGO 28 imamo v štiri starostne skupine razporejenih 70-80 otrok, ki pridno trenirajo pod strokovnim vodstvom naših trenerjev, ki imajo vsi potrebne licence za vodenje posameznih ekip. Naša osnovna usmeritev dela v klubu je kvalitetno delo z mladimi, ki se kaže za povsem pravilno, saj na vseh nivojih dosegamo zelo dobre tekmovalne rezultate. Najmlajši so uvrščeni v skupino 6-7, kjer je letos treniralo 25 dečkov. Ti še niso uvrščeni v tekmovalni sistem MNZ Ljubljana, vendar pa so kljub temu odigrali že kar nekaj tekem na raznih turnirjih. Na zadnjem v Dobrovi so dosegli odlično drugo mesto in se kljub izmučenosti od neznosne vročine in težkih tekem z pokalom veseli vrnili v Mengeš. Skupina dečkov U-8 je prva, ki je tekmovala v sistemu MNZ Ljubljana in sicer so bili razporejeni v osem skupin iz katerih so na zaključni turnir napredovale le najboljše. Vestno trdo delo na treningih se je obrestovalo in že smo se znašli v družbi najboljših. Odlična tekma z nekaj smole in minimalnim porazom z kasnejšim prvakom nas je oddaljila od boja za najvišja mesta, vendar smo z končnim sedmim mestom zelo zadovoljni. V starejši skupini dečkov starih 10 let smo letos tekmovali z dvema selekcijama za kateri lahko rečem, da sta tekmovali dobro v okviru naših pričakovanj, saj so bili letos leto mlajši od konkurentov. Prav tako so sodelovali v zimskih ligah v Komendi in Gradiantu in kot po pravilu zasedali četrta mesta. Na zadnje osvojeno četrto mesto na Hribarjevem memorjalu v Domžalah v družbi samih prvoligašev, pa smo upravičeno ponosni in z optimizmom gledamo v naslednjo sezono. Pri najstarejši skupini dečkov starih štirinajst let pa je bilo nekaj težav predvsem z obiski treningov, kar pa se je odrazilo tudi na igrišču predvsem v spomladanskem delu, ki ni bil na nivoju tistega kar so sposobni. Nenazadnje je to generacija, ki je pred dvema letoma z naskokom osvojila prvo mesto v U-12. Vzrokov je verjetno več, po mojem mnenju pa je glavni ta, da številčno ni dovolj fantov za izvajanje selektivnega treninga. Prav to je bil glavni razlog, da smo se odločili za tesnejše sodelovanje z NK Domžale, kjer bodo tisti, ki imajo voljo lahko izpopolnjevali svoje nogometno znanje. Veliko truda in denarja smo v letošnji sezoni namenili tudi ureditvi samih igrišč z okolico in garderob. Angažirali smo tudi hišnika in mislim da so rezultati že vidni. Vesel sem da smo se uspeli dogovoriti z agencijo KARO d.o.o. iz Mengša, ki se je odločil za sponzoriranje, obnovili smo pogodbo z Avtohišo REAL, z nami je že nekaj let tudi TEHROL- Andrej Kosec s.p. iz Mengša. Brez teh donatorjev bi se sistem sesul kot hišica iz kart, ker nam sredstva ki jih dobimo od občine ne pokrijejo niti tekmovalnih stroškov, čeprav je župan v svojih člankih večkrat obljubljal in zagotavljal, da bo občina podpirala dejavnosti, ki so povezane z aktivnostmi mladih. Kljub vsem težavam smo trdno odločeni narediti odmevno in dobro nogometno šolo, ki bo proizvajala dobre vzgojene nogometaše in bo v ponos ne samo staršem, ampak celemu Mengšu. Aleš Janežič SPORT TUDI ZA BIATLONCE IN TEKAČE KONEC ZIMSKE SEZONE Aljaž, začel si z biatlonsko sezono, nadaljeval s tekaško sezono, nato pa zaključil z biatlonsko z dvema naslovoma državnega prvaka. Aljaž: »Letošnja sezona je bila res zelo dolga. S treningi na snegu smo začeli sredi novembra, s tekmovanji pa v sredini decembra. Prva tekma je bila biatlonska, kjer sem zmagal. Streljal sicer nisem najbolje, sem pa dobro tekel in to je bila dobra popotnica za začetek tekaške sezone.« Je bila sezona naporna? Aljaž: »Po zelo deževnem poletju, ko nas je na rolkarskih tekmah pral dež, je bila zima prav prijazna do nas. Dan pred Silvestrovim, 30.12.2005 je bilo na Pokljuki -20 stopinj Celzija. Ker streljamo z zračnimi puškami, ki so napolnjene s plinom, je tekmovanje odpadlo, ker so zaradi mraza puške zatajile. Žal pa mi je bilo, saj so se tekaška in biatlonska tekmovanja včasih pokrivala in nekaj tekem sem izpustil prav zato, ker sem dal prednost tekaškim. Zadnji mesec so bile tekme ob sobotah in nedeljah (tekaške, biatlonske), tako da je bilo naporno.« Tekač ali biatlonec? Aljaž: »Tekač, seveda. Res pa je, da rad streljam. Strelski treningi popestrijo naše priprave, kakor tudi zimske treninge. Slabo je le to, da nimamo svojih pušk, niti na tekmovanju ne. Zgodi se, da streljaš na tekmovanju z drugo puško, kot si jo preizkušal na nastrelitvi. Tvoja puška je »zasedena«, ker takrat strelja z njo nekdo drug. Temu primeren je tudi strelski izkupiček.« Aljaž in Ela z izkupičkom sezone 2005/06 Tvoje želje za naslednjo sezono? Aljaž: »Želim si tako zimo, kot je bila ta, z veliko snega, da se da trenirati tudi blizu doma. Lepo bi bilo, če bi tekaško progo v Mengšu malo raztegnili, saj je bil krog pod skakalnicami zelo kratek. Na Šinkovem turnu je bila proga daljša, vendar slabše vzdrževana.« Ela, ti si pa tekačica, ali ne? Ela: »Ja, vendar sem do letošnjega leta tudi jaz tekmovala v biatlonu, pa so letos omejili spodnjo starostno mejo in upam, da bom lahko nastopala v naslednji sezoni. Ta šport mi je zelo všeč.« Tvoja uvrstitev na 7. mesto v pokalu Topolino je izvrsten uspeh! Ela: »Ja, tudi jaz sem bila zadovoljna, vendar hkrati razočarana, ker bi zagotovo lahko prišla na stopničke. Organizator me je namesto v slovensko progo na prvo mesto (to mi je pripadalo glede na uvrstitve v sezoni) postavil med Litvance nekam zadaj. Ker je bila proga precej kratka, sem se morala med 110 tekmovalkami prebijati naprej in zmanjkalo mi je 6 sekund do 3. mesta. Če bi bila proga daljša, bi mi zagotovo uspelo.« Letošnjo tekaško sezono si zaključila na 8. mestu, pri tem, da tekmuješ z dve leti starejšimi tekmovalkami! Ela: »Letos je bilo nekaj tekem tudi za cicibanke, kjer sem lahko tekmovala med »svojimi« in zmagala. Vsaka tekma prinese izkušnje, vendar se tudi vsako leto zelo pozna. Tekmovalke, s katerimi tekmujem, so tudi 30 cm večje od mene, težje in močnejše. Na nekaterih tekmah pa imamo prednost lažje tekmovalke. Sezone je konec, kaj bosta dela poleti? Ela: »Zdaj imamo en mesec premora. Malo si bova odpočila, potem se začnejo priprave na novo poletno, rolkarsko in zimsko sezono.« Aljaž: »Jaz bom moral kar poprijeti. Ne vem, če bom počival ves mesec, naslednjo sezono bom starejši v skupini in mislim stati na stopničkah. Na Topolinu sem bil 6. v svojem letniku. Naslednjo sezono bom v teku tekmoval z enako starimi kot sem jaz in tudi tu imam še svoje cilje.« Želim vama veliko uspehov tudi v poletni sezoni! A. V. Aljaž Praznik z zmagovalno puško Prispevek je bil poslan 18. aprila, zaradi pozne objave se opravičujem Aljažu, Eli ter seveda avtorju članka. Upam, da to ne bo vplivalo na naše sodelovanje in da bomo lahko tudi v Mengšanu spremljali vajino športno pot. Želim vama še veliko športnih uspehov. urednica IZ DRUGIH OBČIN Na društvu invalidov MDI Domžale je bilo veselo Sprejem članov ID Izola v Domžalah Že 21 let se srečujejo člani pobratenih invalidskih društev Izole in Domžal. V mesecu juniju pridejo Izolčani v Domžale, jeseni pa Domžalčani vrnejo obisk. Tako so invalidi Izole 10. junija prispeli v Domžale, kjer jih je čakal prisrčen sprejem z godci, dobro razpoloženimi člani MDI in sledila je pogostitev, kot se ob sprejemih spodobi. Kulturni del druženja -Ogled gradu Bogenšperk Z dvema avtobusoma in nekaj osebnimi vozili so invalidi obeh društev nadaljevali druženje na poti proti gradu Bogenšperk, ki leži štiri milje od Ljubljane, proti Dolenjski. Grad stoji na visokem hribu in nudi lep razgled na visoke planine proti Koroški in Štajerski, nasade češenj in vinske gorice. Sledil je ogled gradu, v katerem je 20 let (od 1672 -1692 leta) živel in delal Janez Vajkard Valvasor, pisatelj, raziskovalec in polihistor ter hkrati edini član Angleške kraljevske družbe iz ozemlja naše države. Na tem gradu je napisal, nam dobro poznano knjigo, Slava vojvodine Kranjske. Knjiga je bila res-da natisnjena v Nurnbergu, a Janez Vajkard Valvasor se je ukvarjal tudi z grafiko - tiskarstvom (bakrotiskom). Med ogledom po gradu Bogenšperk smo videli poročno dvorano, ki je v času bivanja Janeza Vajkarda, služila kot knjižnica, sedaj je opremljena z razkošnimi zavesami in orgljami, taka dvorana razveseljuje že tako vesele trenutke poročnih zaobljub. Delovna soba v stilu 17. stoletja, kakor je tudi ves muzejski del gradu v stilu 17. stoletja, saj prikazuje projekte, gradiva in interese s katerimi se je ukvarjal Valvasor. Izvirna zamisel Valvasorja so štiri kamnitimi stebri v delovni sobi. Naslednji prostor - tiskarska delavnica, kjer je predstavljena tehnika bakrotiska in izdelave papirja. Razstavljena je tiskarska valjčna preša, res da je kopija, vendar enaka preši iz časa delovanja Valvasorja. Nato soba vraževerja, tudi to je Janez Vajkard preučeval, kakor življenjske navade preprostih ljudi in narodne noše iz vse Slovenije v drugi polovici 17. stoletja, potem geološka zbirka kamnin, fosilov in mineralov zbranih v ozemlju litijske občine, Geodetska zbirka - predstavitev kartografije zasnovana od njenih začetkov, iz časa pred Rimljani do današnjih dni, lovska zbirka- največja trofeja je rjavi medved iz leta 1978, ki je imel 360 kg ter prostor z muzejsko postavitvijo dogodkov NOB v Litiji in njeni okolici, razvoj odpora in partizanskega gibanja.v II. svetovni vojni. Grad Bogenšperk je v letu 1999 razglašen za spomenik državnega pomena. Zabava, sklepanje prijateljstva in druženje Po kratkem pozdravnem govoru predsednice Vide Perne in zahvali predsednika DI Izola Zmaga Višnjevec, po dobri hrani in kozarčkih pijače, je vesela družba zaplesala v prostorih gostišča Štorovje. Z nami se je veselil celo lastnik gostišča in nam zaželel veliko takih druženj. In nato - težka odločitev - pot domov. Zaželeli smo si vse najlepše, skorajšnje snidenje!! Martina Lampret IZ DRUGIH OBČIN Vzgojitelji, ki nam ostanejo v srcu V spomin dobremu, plemenitemu učitelju, Janezu Kržanu SKRITI BISERI Mesec maj je. Druge svetovne vojne je konec. Potikam se po vasi. Tu pa tam se srečam s svojimi vrstniki, ki delajo isto. Šole ni _ zato nimam kaj početi. Neko popoldne mi reče Francelj: »Mama je zvedela, da v Mengšu nek učitelj že poučuje. Pravi, da ni prav, da takole zapravljamo čas.« Poznal sem Franceljna, in pri priči mi je bilo jasno tudi vse ostalo, kar sploh ni omenil! Francelj je bil kako leto mlajši od mene. Bil je bister, zelo priden, pošten, odkrit, _ Zato sva se tudi razumela. Starši so bili z najinim druženjem zelo zadovoljni. Spadala sva med dobre otroke. Prijateljevanje med takimi, pa ne more škodovati. Tisto popoldan sva se zmenila, da se dobiva naslednji dan, zgodaj zjutraj na istem mestu, torej na križišču pri Rošču. Odšla naj bi pogledat, kaj se dogaja v tisti šoli. Tisti dnevi takrat - bilo je sredi maja - so bili čudoviti. Najbrž tudi zato, ker ni bilo več vojne, in je življenje v nas vseh vzkalilo v novem upanju; pa tudi v novih skrbeh! Jaz sem, takrat, razmišljal o tem, kaj naj sploh oblečem naslednji dan! Jutra so bila takrat še zelo mrzla _ pa tudi tista malenkost, kar sem imel _ je bilo vse dotrajano. Povedal sem mami za kaj gre. Tudi njo je zaskrbelo _ in pripravila je tisto, kar je takrat pač mogla. Francelj in jaz sva bila tisto jutro lepo umita. To se je videlo! Franceljna je njegova mama sploh zelo lepo uredila. Seveda, on je imel očeta _ in kar dobro so pretolkli vojno. Bil je toplo oblečen in obut. Jaz pa sem bil napravljen tako, kot da bi bilo tu že visoko poletje. Bil sem v kratkih oguljenih hlačah in samo tanki srajci s kratkimi rokavi! Ta srajca je bila tudi edina, ki še ni bila povsem dotrajana _ zato sem se kljub mrazu počutil v njej praznično. Francelj me je začudeno gledal, rekel pa ni nič. Vso pot me je zeblo, posebno v bose noge! Sonce je že vzhajalo, in do Mengša je bilo že vse dobro. Vstopila sva v tisto staro šolo pri cerkvi, in v tisti veliki razred. Tu so se gnetli fantje in dekleta, različnih starosti; tam okrog 12 - 15 let. Učitelj je za mizo z zadovoljstvom opazoval ves živžav. Midva pa, tam pri vratih stoječ, med nepoznanimi obrazi, sva se počutila kot dva pritepenca. Bila sva pač iz drugega kraja, in spadala sva k drugi šoli! Učitelj je razumel najino zadrego in nama spodbudno pokimal. Gledal sem učitelja v oči, in videl, kako so se mu smehljale! Takoj sem vedel: ta učitelj je dobričina! Vesel naju je bil! Danes mislim, da je v vsakem izmed nas videl zaklad. Nato naju je prijazno vprašal: »Odkod pa sta?« »Iz Preser.« »O«, zasijal je v obraz. Ni si mislil, da je glas o »njegovi« šoli prišel v ta kraj. Z nasmeškom je dejal: »No, le usedita se. Kamor hočeta.« In usedla sva se v zadnjo klop. Naslednje dni se je število učencev v razredu še povečalo. Seveda ni šlo za obvezen pouk. Kdor je prišel, je prišel, kdor ne, pa ne. Midva s Franceljnom sva prihajala redno h pouku. Ni nam prišlo na misel, da bi »špricala«. Nekaj takega midva sploh ne bi mogla narediti. V tisto šolo sva res rada hodila. Med poukom sva bila mirna in pazljiva. Učitelj bi naju takoj pogrešal! Kajti midva sva bila tista, ki sva vedno dvignila roke; midva sva vse vedela, midva sva vse znala. Kako zadovoljno se je učitelj smehljal. Dobro vem, vsem bi bilo žal, če bi se takrat kaj nelepega zgodilo med nami. Nek dan, med poukom, in po nekem takem srečnem smehljaju, se je učitelj zazrl skozi okno, nato pa dejal: »O, ko bi vedeli kako sem si želel, da bi bil med vami! Ne morete si misliti, kako mi je bilo v partizanih težko! Pa ne, da bi me bilo strah! Seveda tudi to se je dogajalo _ a predvsem _ predvsem me je skrbelo, ker sem premalo časa živel in storil premalo dobrega! Zelel sem, da bi učil! Učil o dobrih, koristnih, plemenitih stvareh! In zdaj - vendarle učim! Dočakal sem! Srečen sem! Srečen!« Takrat je moj pogled drsel od njegovega zamišljenega obraza, zastrtega v preteklost, navzdol^ vse do njegovih čevljev. Tisti njegovi gojzerlji so bili prav gotovo iz partizanov! Bili so črni in zloščeni, a meni so se zdeli vseeno nekoliko čudni. Najbrž so bili angleški. In učitelj se mi je takrat zdel dosti bolj reven kot sem bil jaz, ki sem bil bos. Zasmili se mi je! Tisti gojzerji so bili takrat najbrž najvrednejše premoženje, kar ga je imel. Neko jutro napoti v šolo, mi reče Francelj: » Ti, mama je izvedela, da bodo jutri v Domžalah vpisovali v šolo. Ne smeva zamuditi!« Odgovorim: »O, že.« Francelj je imel oba starša živa. Oba sta bila zaposlena in oba sta imela kolesa, kar je bilo v tistih časih redkost. Prav zato, ker sta imela kolesi, sta vse tako hitro zvedela! Razmišljajoč o takšnih in drugačnih dobrinah, kot tudi o pomanjkanju, in o tistem, kar naj bi zdaj sledilo _ sem bil pri pouku tokrat tiho; neznansko trpko mi je bilo pri duši! Po pouku, ko smo se usuli iz razreda in sva bila s Franceljnom že na cesti, rečem: »Joj, pozabila sva se posloviti.« »Od koga?« »Ja, od učitelja.« »Zakaj pa?« »Ne smeva zginiti kot tatova. Povedati mu morava, da naju jutri ne bo.« »Saj tudi drugih ne bo. Vse bo izvedel.« »Vseeno, morava.« Stekla sva po stopnicah nazaj v prvo nadstropje in učitelja srečala na hodniku. »Kaj pa je? Sta kaj pozabila?« Rečem: »Poslovila bi se rada.« Učitelj se je zdrznil. Vpraša: »Zakaj pa?« »V Domžalah je jutri vpisovanje v gimnazijo. Vpisat se greva.« »A, tako _ a tako_« Učitelju je glas drhtel. V rokah je začel prekladati zvezke, tisto siromaštvo, ki ga je pač tudi on nosil vsak dan k pouku. Potem je segel v hlačni žep_ Začudeno sem opazoval blago, ki ga je od tam začel vleči ven. Najbrž je bil robec _ a meni se je zdel velik kot nekakšna ruta! Tako dolgo je tisto vlekel, da so se mu medtem že pokazale solze. Brisal jih je s tistim ogromnim robcem, vmes pa govoril, »Ja^saj, saj. Ja .. seveda, seveda. _ Komaj smo se zbrali, pa že moramo narazen! Razleteli se boste, kot ptički iz gnezda! Tako je, ja! Tako mora biti. Le pojdita! Morata iti! In pridna bodita! _ Ja, saj vidva sta pridna iz vaju bo še kaj.« In segli smo si v roke. S Franceljnom sva nato zbežala ven. Bil sem potrt. Strašno bridko mi je bilo pri srcu! Začutil sem vzrok učiteljeve žalosti! O, kako dobro sem ga razumel, doumel njegovo skrb, dobroto, bolečino!Tisti trenutek sem postal starejši, zrelejši. Vso pot do doma sem molčal. Sonce se je brezskrbno svetilo na nebu! Premrle prste bosih nog je zdaj grel topel prah ceste. Marjan Slevec, Preserje IZ DRUGIH OBČIN PODJETNIŠKI STREETBALL TURNIR OIC TRZIN 2006 V soboto, 17. junija 2006, je bil uspešno izveden prvi »Podjetniški streetball turnir«, v organizaciji FET BAR-a Trzin, katerega glavni namen je bil poskrbeti za spoznavanje, povezovanje in promocijo podjetij v OIC Trzin ter v njeni okolici. Streetball je potekal na parkirišču pred Fet Barom, pod žgočim soncem in na vročem asfaltu. Za pripravo vsega kar zahteva organizacija turnirja od obveščanja, sklepanja sponzorskih pogodb, iskanja ekip, sodnikov in povezovalca, soglasja sosedov, najem košev, organizacija šanka do vsega ostalega sta poskrbeli Maja in Tina iz Feta. Za nemoten potek samega tekmovanja pa so poskrbeli zavzeti člani športnega društva Trzin. Z igro so ob točno 10.00 začeli košarkarji dečki iz Domžal in košarkarji dečki iz Ježice. Po napeti tekmi so zmagali otroci iz Domžal. Že med tekmo otrok so se na prve tekme nestrpno pripravljale ekipe, katere so s turnirjem začele. Turnir je bil namreč zaradi velikega števila prijav razdeljen v skupine po 4, katere smo izžrebali že v četrtek. Prijavljenih je bilo 20 ekip oziroma podjetij. Našteli jih bomo kotr so bila izžrebana: Sigma Coatings, Pizzeria Sestrice, Fet Bar, Uni Biro, Avtoelektronika, Schachermayer, Zupo, For Ewer, DVG, Tentours, Bale prevozništvo, Cunder Plus, Belinka, Troja Caffe, Grafika Trade, Agropub, Gostilna Trzinka, Utrip Trzin in Kupi. V drugi krog tekmovanja se jih je uvrstilo pol oziroma najboljša dva iz skupine, kateri so se pomerili v skupinah po pet. Na parkirišču, ki se je prelevilo v igrišče so bili postavljeni trije koši, tako da je bilo marsikdaj potrebno odigrati dve tekmi zapored, kar pa je ob takšni vročini izreden napor. Za nameček pa je bila to najbolj vroča sobota v celem letu. Igralci so vročino premagovali s pomočjo osvežilne pijače in s konstantnim polivanjem glav z mrzlo vodo, tako da sončarice ni bilo. Po napornem razigravanju smo dobili polfinaliste, zanimivo pa je to, da je o zadnjem polfinalistu odločala prav zadnja tekma razigravanja. Po končanem polfinalu, na katerem so bile odigrane zelo grobe tekme na meji pretepa, je Agropub premagal Kupi in Troja Caffe premagala Zupo. V tekmi za tretje mesto je bil boljši Zupo, v finalu pa je bil boljši Agro Pub, Tako da je bil končni vrstni red podjetniškega Streetball Turnirja 1. Agro Pub, 2. Troja Caffe, 3. Zupo in 4. Kupi. Nagrade najboljšim je podelil župan Občine Trzin. Poleg odlične in napete košarke nas je cel dan zabaval D.J., za dodatno zabavo so s svojo plesno točko poskrbeli breakdancerji Undercover, medtem ko sta za dobro jedačo in pijačo poskrbela Gostilna Trzinka in Fet bar. Matjaž Erčulj Zahvala Organizatorja: Glede na dejstvo, da je prireditev uspela, predvsem pa dosegla svoj namen, upamo, da jo bomo naslednje leto ponovili ter iz tega naredili tradicionalen dogodek. Ker pa organizacija takšne prireditve zahteva določena finančna sredstva, se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem sponzorjem, brez katerih izvedba »Podjetniškega streetball turnirja« ne bi bila mogoča. Športna loterija in igre na srečo d.d., Iscar Slovenija d.o.o., Schachermayer d.o.o., Avtoelektronika d.o.o., Registracijsko svetovanje, Bojana Zgonec s.p.. Tentours Domžale, Otelo wellness center, AND1, Frizerski salon Joico in Wemix int. d.o.o. Posebna zahvala gre generalnemu sponzorju Belinka Belles d.o.o. Zahvaljujemo se tudi vsem ekipam, ki so športno in zavzeto zastopali svoja podjetja, Turistični agenciji Tentours, ki je prispevala glavno nagrado ter gospodu Peršaku, ki je te nagrade izročil zmagovalnim ekipam. Iskreno se zahvaljujem tudi ŠD Trzin, ki je odlično poskrbel za potek igre, še posebej predsedniku in občinskemu svetniku g. Matjažu Erčulju. V upanju, da se naslednje leto zopet vidimo ter da se nam pridružite še drugi, vas športno pozdravljamo. Organizator (Fet Bar) VABILA n/l • Kulturno I društA^ lYIiranJare Škocjan pri Domžalah POLETNO GLEDALIŠČE STUDENEC Majhna vas, Studenec pri Domžalah, postaja slovenski javnosti vse bolj zolcem, ki sta ga v preteklosti organizirala brata Stane in Tone z vaščani, se je preneslo v pravo poletno gledališče. To je postalo poletno zbirališče tako za kulturnike iz Slovenije in sveta kot tudi za obiskovalce, ki se vedno znova vračajo. Ponudba je pestra, vsak lahko najde kaj zase. Poletno gledališče Studenec Domača predstava - komična opereta PTIČAR Uglasbil: Kari Zeller Besedilo: Biovella West in L. Held Priredba: Alojz Stražar Poletno gledališče Studenec sobota, 19. avgust, ob 20. uri jubilejni koncert - 40 let ansambla Alpski kvintet / - ^ aiKD Poletno gledališče Studenec sobota, 2. september, ob 20. uri Silvo Teršek z gosti nia ffn'io^-te^iri :slik.i^i'j.Ei 'ŽH.rxM^gij^ ^^dlckiči Silvio Tísršek se bo fpogovarjaal z izredno zanimivimi gos^ javnegii, družbenega in gglasbetnega živjljeenja1 Več na www.drusto-miranjarc.si ali na tel. 01/ 724 95 32, 01/ 721 14 19; v Mengšu vstopnice prodaja Foto RepanšekOl/ 723 74 92 Vsem članicam, članom teniške sekcije! Organizacijski odbor teniške sekcije organizir TURNIR V IGRANJU DVOJIC 2006 V soboto, dne 26. avgusta s pričetkom ob 9.uri. Pari se žrebajo do finala - v polfinale se uvrstijo igralke in igralci, ki zberejo večje število točk. Turnir je družabne narave, zato vabimo vse tenisačice in tenisače, da se ga udeležite! ZA HRANO NA DAN TURNIRJA JE POSKRBLJENO! Prijavnina za člane: 1000 sit Prijavnina ostali: 1500 sit LEPO VABLJENI ! Organizacijski odbor P.S. ZARADI LAŽJE ORGANIZACIJE VAS PROSIMO, DA SVOJO UDELEŽBO PRIJAVITE OSKRBNICI DO PETKA 25.08. 2006 DO 19. URE NA TEL. 7238-958. Organizira: Tradicionalni turnir dvojic z lesenimi loparji Tekmovanje bo potekalo v soboto 02.09.06 s pričetkom ob 9. uri. Vsaktekmovalecsi mora sam priskrbeti leseni lopar, oziroma si ga priskrbeti v teniški brunarici (rezervirati). Prav tako mora biti vsak tekmovalec oblečen v BELA OBLAČILA- HLAČE IN MAJICA. PRIJAVE DO PETKA 01.09.06 DO 20URE, v teniški brunarici, oziroma na tel. 01/7238958. Zaradi izrednega zanimanja vas prosim, da se pravočasno prijavite, ker dodatna prijava na dan turnirja ne bo možna. Za malico bo poskrbljeno. Prijavnina 1500sit. Vljudno vabljeni! Marjan Mušič Mihaelov sejem - Konjska vprega - Cisterne in avtomobili, ki so starejši kot 30 let - Stare gasilske obleke 29. 30. september, 1. oktober 2006 *Sama izvedba sejma je odvisna od pridobljenih dovoljenj, Program pa od sponzorjev in donatorjev Predvideni* program Mihaelovega sejma Sejem bo obarvan z domačo glasbo, velik poudarek bo tako kot vsako leto na domači in umetni obrti, kjer bo letos poudarek na rokodelcih PETEK: na odru v šotoru bodo nastopili trubači in vse bo v znamenju ruskega oziroma dalmatinskega večera VABILO VSEM DRUŠTVOM Kulturno društvo Mihaelov sejem vabi vsa društva naj sodelujejo na sejmu, saj si želimo, da bi bil na kulturnem področju Mengeš povezan, ne pa deljen kot v politiki. VABILO VSEM POLITIČNIM KANDIDATOM SOBOTA: - otvoritev sejma, - športni del - vlečenje vrvi (sejem vabi društva, da prijavijo svoje ekipe) - zabavni del programa NEDELJA: DOPOLDAN gasilska maša v šotoru; v goste bodo povabljeni gostje iz Rupe in Jeremetišča POPOLDAN sprevod GASILSTVO V 100IH LETIH (zgodovina gasilstva) - Ročne črpalke V soboto bodo imeli pol. kandidati možnost predstavitve. Vsi, ki se bodo prijavili, bodo dobili svojo uro in se bodo lahko predstavili. Seveda proti plačilu. LETNI KARNEVAL V St EGYDENu 12. avgusta 2006 se bo Kulturno društvo Mihaelov sejem odzvalo vabilu Letnega karnevala St Edyden (Šent.il). Obiskalo ga bomo skupaj s harmonikarskim klubom Robija Stoparja in sekcijo harmonikarjev Kulturnega društva Mihaelov sejem. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prispevek o obisku bo v naslednji številki. Kulturno društvo Mihaelov sejem OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije Delovno mesto / Področje............................................................................................Telekom.......................................................GSM.........................................................eNaslov .. Marta.Kijret@menges.si „051 372 782...................... „040 852 351...................... „040 852 360...................... „040 852355...................... „040 852 357...................... „040 852 359...................................... „040 852 353...................................... „040 852 354...................................... „040 852 360....................................... „040 852 356....................................... Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave..................................................01 723 70 81 01 724 71 00 ................................................................................................................. 040 852 352..... Župan/Poslanec................................................................................................................................... Podžupan......................................................................................................................01 724 71 07..., V. d. direktor občinske uprave......................................................................................01 724 71 02..., Svet občine, splošne zadeve, sociala, vzgoja, zavodi, društva.....................................01 724 71 06..., Vodenje, investicije, okolje..........................................................................................01 724 71 04..., Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča......................................................................01 724 71 09..., Vzdrževanje, nadzor.....................................................................................................01 724 71 01..., ......................................................................................................................................01 724 71 05..., Bùijigovodstvo, finance................................................................................................01 724 71 02..., Fakturiranje, obračun...................................................................................................01 724 71 03..., Knjižnica Mengeš.........................................................................................................01 723 73 74 Vrtec Mengeš...............................................................................................................01 723 75 00 Glasbena šola Mengeš..................................................................................................01 723 71 93 Glasilo MENGŠAN (tudi na www.menges.si)............................................................01 723 70 81 (oglasi, zahvale, uprava).......031 603 713 (odgovorni urednik).. Prodnik - Javno komunalno podjetje: Koncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov / ekološki otoki - DEŽURSTVO 01 729 54 30 Zimska služba - Izvajalec GRASTO.................................................................................................................................................031 648 407 PLINovodno omre^e - Dežurna terenska služba PETROL d.d.......................................................................................................040 679 344 PoUcija Dežurstvo Mengeš PONEDELJEK 8.00-11.00, SREDA 15.00-18.00...........01 723 75 68 PoUcijaNUJNO-Domžale......................................................................................... 113,01 724 65 80 Center za obveščanje, gasilci, reševalci......................................................................112 Središče »Naš Slanmik« - Študentski klub Mengeš (Čitalnica in internet).................01 723 02 06, faks 01 723 02 07 Karitas..........................................................................................................................01 723 89 77................................................041 912 550.................................... Rdečikriž........................................................................ Inšpekcijska služba Domžale.......................................... Inšpektorat za okolje....................................................... ...podzupan@menges.si ..Marija.Kos@menges.si .. Andrej .Urbanc@menges. si .....Robert.Spenko@menges.si Boris.Kavcic@menges.si .....Mi^a.Dolinsek@menges.si Marija.Kos@menges.si ..Lidija.Urankar@menges.si ..031 294 933 (Jerca Stopař) Veterinarska postaja Domžale.. Elektro Domžale....................... .................................................................................................................041 288 612..............................................01 723 74 42 (Majda Trobec) „01 729 59 50 .. 01 478 71 01 ..01 721 28 84,01 721 61 94 „01 724 12 89 ..01 724 78 72 Pošta Mengeš...............................................................................................................(0)1729 63-40 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobihiem telefonskem omre^u (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo podroqa, direktorja uprave ali župana, župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoh narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu, župana lahko pokličete v kateremkoU času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ah v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omre^u (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 -11.00 12.00 -14.30; SREDA: 8.00 -11.00 13.00 -16.30; PETEK: 8.00 - 12.00 OBIŠČITE: www.menges.si - Novosti: Odloki, ^^deo predstavitev »Mengeš - Glasbeno mesto«, Glasilo Mengšan, Podatkovna zbirka gospodarstva, društev... RAZPIS - ZAHVALA STANOVANJSKI KREDITI Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJIL I. NAMENI ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Posojila so namenjena za: - nakup stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš, - stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš, - prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš. Obrestna mera EURIBOR + 1 %, dobo vračanja 20 let. Skupna masa razpoložljivih sredstev 62.282.436,00 SIT. Celotni stroški priprave, obdelave , vodenje kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so cca 35.000,00 SIT. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš, - kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo, - imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklenjeno v času določenem z razpisom), - imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predložijo soglasje lastnika (izdano v času določenem z razpisom), - imajo izdano lokacijsko informacijo za prenovo oz. revitalizacijo objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če predložijo soglasje lastnika. Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solastniki - investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ do 40% vrednosti primernega stanovanja. IV. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji: - primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja, - socialnega in zdravstvenega stanje prosilca in njegove družine, - namembnosti posojila, načina razreševanja stanovanjskega problema in faze gradnje, - drugo. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - enostarševske družine, - mladi, - družine z manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. z otrokom motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v Občini Mengeš, V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo vloge skupaj s prilogami: - opis namena, višino in vrsto porabe posojila, - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju), - notarsko overovljeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo , sklenjeno v letu 2005 in 2006 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - lokacijsko informacijo (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiško knjižni izpisek , ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in družinskih članov v Občini Mengeš, - dokazilo o enostarševski družini, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo, Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 25. avgusta 2006 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom - »Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj«. Vse dodatne informacije dobite na tel. 724 7106. Vloge bo obravnavala 5 članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan. Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila. OBČINA MENGEŠ Župan, mag. Tomaž Štebe Branku Lukanu Minila leta so tri, ko tebe Branko med nami več ni. Lepo počivaj še naprej, saj v naših srcih boš kot doslej. Vsi tvoji