Velja v Ljnbljani in po pošti: mm mmmt tlc *!0 pol leta . tein leta ta mesec i; s „ i?- - s .. 3'. la inozemsho eio icta ?ol ti* . *in leta mesec K 480--„ 2 iC*-*, 120-- 40 - m§m mm Za Ameriko: celoletno . . 8 dolnt. polletno ... 4 doUrj< četrtletno. . . 2 dotarjt i,cK .. Sito/, "»ečniki oai nosiljaja nahaznici. r*»k. l UUOl «. za vei». .iajt> p« n to stcei 55. mm cai»a> 2 K popast. Uredništvo je v Ljubljeni, Frinčiskcnska ulica ittv. 6,1. Telelon štev. 360. -— Uprevništvc je ro I/Isrijincrn trgu T : štev. 8. Teleion štev. 44. — —— Izhaja vsak dan zjutraj. Fosemezna številka velja 1'60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj vor dopi niča ali znamko. — Dopisi naj : —~~ ..i" Rokopisi se nc vračajo. priloži na odgo se trankirajo. Nadaljevanje debate o ustavi. Beograd, 7. febr. (Izvirno poročilo) Ustavotvorni odbor je danes nadaljeval razpravo o vladnem načrtu ustave. Prvi je izjavil zemljo-radnički posl. Mihajlo Avramovič, tfa so se v tem načrtu upoštevala samo politična vprašanja, ne pa tudi socialna in ekonomska. Ako hoče postati naša država socialna drža-.. morajo biti v ustavi urejena tudi '-cialna vprašanja. Avramovič go-ori nato o osebni lastnini, ki ne sme biti antisocialna. Predlaga nato, naj se načrt ustave izpremeni v svojem drugem delu. Posl. dr. Vesnič izjavlja, da je Pašičev načrt samo izpopolnjen načrt vlade; kateri je on predsedoval. Nekatera vprašanja države se ure- 0 notem ustave, druga potem zagonov. Najboljša ustava je ona, ki je najkrajša. Dr. Vesnič govori nato proti temu. da bi se zlasti zaščitili interesi in potrebe posameznih stanov. Nastopa |>roti mnenju posl. Avramoviea o osebni lastnini, ki je potrebna za osebno svobodo. Oovoreč o dvodomnem sistemu, izjavlja, da bi se s tem dvignil naš parlamentarizem, ki je zadnje čase zelo padel. Posl. dr. Vošujak poudarja, da je v Srbiji bolj razvit smisel za državo, v drugih pokrajinah pa smisel za socialna in gospodarsl vprašanja. To se mora v bodoče izenačiti Ako bi se pojavil razredni boj, mora država nastopiti proti temu. Govornik govori nato o krfski deklaraciji, ki je bila samo dokument manifestacije neosvobojenega naroda. Uničila je vse historizme, zgodovinsko tlrvat-sko. plemensko Slovenijo In veliko Srbijo. Oovoreč o centralizmu izjavlja, da smo vsi za unitarizem, za centralizem pa ne. Centrale naj bodo državne centrale, a ne plemenske. — Kar se tiče eno-, ali dvodomnega sistema, še ne odloči nc za eno. ne za drugo. Slovenci so prišli v Beograd v prepričanju, da tam ne bo plemenskega separatizma. Mi hočemo, da se razvijajo naše lokalne energije in smo za svobodno samoupravo. Smo pa proti administrativnemu centralizmu. ■— Seja se je zaključila ob eni popoldne. Prihodnja reja jutri ob 9 in pol dopoldne. Češko-italiianski politični odnošaji. LDU. Rim, 6. februarja (Stefani.) Danes opoldne Je dal kralj na čast češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša lajtrk, katerega so se udeležil) mnogi ministri in odlične osebnosti. Zunanji minister crof Slorza je pozdravu gosta In poudaril onakost Interesov obeh držav, kakor tudi ^lupuo voljo, da se gospodarski In moral- - ni odnošaji poglobe In da bi blil Iskrenejši 'i plodonosnejšl. Dr. Beneš je odgovoril i:a'Uanski, da se šteje srečnega, da more Izraziti globoko In odkritosrčno prijatelja st v o Češkoslovaške zaradi uslug, ki jlb le Izkazala Italija. Veseli ga tudi, da med obema narodoma ni uolicnlh nesoglasij. Trst, 7. febr. (Izvirno poročilo.) Listi poročajo Iz Rlina o govorih Italijanskega ki češkoslovaškega zunanjega ministra, ki sta ga imela na dlnejn, katerega le priredil grof Sforza Benešu v počastilo. Ob. tej priložnosti je Sforza naglasil, da smatra Italija In Češkoslovaška ene In Iste politične Interese. Nato Je napil dr. Benešu kot vernemu tolmaču Italijanskega mišljenja. V odgovoru na napitnico le izjavil dr. Beneš, da sta sl češkoslovaški hi italijanski narod v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih edina la da bosta to roedseboj-no zvezo krepila. Rim, 7. fčbr. (Izvirno poročHo.) Oovoreč o svojem potovanju v Rim, Je češkoslovaški zunanji minister Izjavil med drugim, da Je prepričan, da nobena sila »a svetu ne bo mogla preprečlU trgovinske poti preko Trsta, naravne luke Češkoslovaške, ali celo unlčHl. Posvetovanje v Rimu bodo dala od nižajem novo In širšo podlago. LDU. Rim, 6. februarja (Stefani.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš le izjavil uredniku Agenzle Stclanl: Češko- slovaška je miroljubna. Stremi za tem, da b) se preprečila vzpostavitev Habsburžanov. Vzpostaviti se morajo trgovinski od-nošajl, zlasti z Kalijo. Pogajanja v Rimu bodo Imela dragocene uspehe ter bodo pripravila Iskreno skupno delovanje in soglasje nazorov glede konference v Porto-rose. POSVETOVANJA RADlCEVCEV. Beograd. 7. febr. (Izvirno porodilo.) Semkaj je dospel dr. Gjuro Basariček. narodni poslanec Radičeve stranke ter posetil več politikov in parlamentarnih klubov. Dr. Basariček je izjavil vašemu dopisniku. da se vrši 10. t. m. v Zagrebu zborovanje poslancev Radičeve stranke, na katerem bodo razpravljali o vprašanju ustave ln ob tej priliki statuirali seljačka prava 111 značaj seljačke države. Dr. Basariček bo na tem zborovanju tudi poročal o svoji misiji v Beogradu ter se bo sklepalo o nadaljni taktiki stranke. Izvolil se bo ožji odbor, ki bo pretresaval aktuelna vprašanja in sklenil, ali pojdejo poslanci Radičeve stranke v Beograd, ali ne. OR .KOROŠEC PREKLICUJE VESTI O OPOZICIJONALNEM BLOKU. Beograd, 7. febr. (Izvirno poroči->' > Ur. Korošec dementira vesti o 1:kem bloku Jugoslovenskega in ivodnega kluba ter muslimansko •. Mjanizacijo. Te vesti so se razširile vsled ponovnih sestankov šefov le Ji klubov, zlasti po sestanku, ki - o ga imeli v Subotici. RADIKALCI IN SENAT. Beograd, 7. lebr. (Izvirno poročilo.) Coznava se, da se Je večina poslanccv v radikalnem klubu Izjavila proti goruji zbornici. Za senat so se Izjavili dr. Vesnič, M. Trifkovlč in dr. Nlnčič, proti pa dr. Laza Markovič, podpredsednik konstituante Cotič in Nikola Pašič. ANEKSIJSKA PROSLAVA V GORICI. Oorica, 7. febr. (Izvirno poročilo.) Včerajšnja aneksijska proslava v Gorici je potekla kaj klavemo. Iz Rima ni prišla niti ena znamenita vojaška ali politična oseba. Brzojavno je pozdravil Goričane — sla-vitelje general Diaz, kateremu je odgovoril v imenu mesta senator Bombig, ki je poslal običajno uda-nostno brzojavko tudi italijanskemu kralju Udeležba pri proslavi, iz-vzeinši običajne hujskače, je bila pičla. DR. VESN1C ODSTOPI KOT POSLANEC. Beograd, 7. febr. (Izvirno poročilo.) V političnih krogih trdijo, da bo dr. Vesn'č radi bolezni odložil svoj poslanlški mandat ter se umakuU Iz političnega življenja. POTOVANJE PROA1ETNEGA MINISTRA V JUŽNO SRBIJO. Beograd, 7. lebr. (Izvirno poročilo.) Prometni minister Jovanovič odpotuje v lužno Srbijo, kjer je vsled pomanjkanja premoga nastala težka prometna kriza. Minister odide najbrže tudi v Solun, da uredi vprašanje našega uvoza In Izvoza preko Soluna. PROMETNI PARK NAM OSTANE. Beograd, 7. lobr. (Izvirno poročilo.) Rcparaeljska komisija je sklenila, da se vse lokomotive ln vagoni, ki so bili zaplenjeni do 13. novembra 1918, smatrajo za vojol plen dotline države. Vsled te?a naša država no bo morala oddati gotov del prometnega parka, ki so ga zavezniki svoj čas * zahtevali DELO ZA ENOTNO JUGOSLOVANSKO ČASNIKARSKO ORGANIZACIJO. Zagreb, 7. febr. (Izvirno poročilo.) V soboto In nedeljo se je vršilo v Zagrebu posvetovanje odposlancev vseh novinarskih društev naše države o ujedinjenju vseh obstoječih društev v edinstveno novinarsko organizacijo. Društvo jugoslovanskih novinarjev sta zastopala glavni urednik »Jugoslavije« Stanko Virant In urednik »Slov. Naroda« Božidar Vodeb. O svojih sklepih glede edinstvene organizacije se je danes zvečer izdal nastopni komunike: Pooblaščeni delegati Srbskega novinarskega društva v Beogradu, Hrvatskega novinarskega društva v Zagrebu, društva jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani In Udruženje novinara Bosne i Hercegovine v Sarajevu so sklenili na svojih sejah dne 6. in 7. febr. t. L v Zagrebu nastopno: 1. Da se konstltuanta (ustanovni občni zbor) novinarskega udruženja skliče na katoliško Veliko noč, t. j. dne 27. in 28. marca 1921 v Sarajevo in da se ji predložijo osnovna pravila, sprejeta sporazumno na sejah pooblaščenih delegatov teh društev. 2. Likvidacija dosedanjih društev se mora v zmislu pravil poedinih društev končati najkasneje do 15. marca 1.1. Likvidacija postane prav-noveljavna, čim se sprejmejo pravila Jugoslovenskega novinarskega udruženja na konstituanti fn čim se Izvoli uprava društva. 3. Imovina poedinih društev preide v last Jugoslovenskega novinarskega udruženja takoj po likvidaciji dosedanjih društev. Imovina Udruženja se bo upravljala po pravilih novega udruženja. 4. Podpisani pooblaščeni delegati novinarskih društev tvorijo začasni odbor novega Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Ta odbor ima nalogo, du pripravlja vse potrebno za skupščino Udruženja v Sarajevu. Na skupščini Jugoslovenskega novinarskega udruženja v Sarajevu imajo pravico glasovanja vsi redni člani. ki so bili v dosedanjih društvih vpisani najkasneje en mesec pred likvidacijo dotičnega društva. Krešimir Kovačič, Ante Brozovič — Za Hrvatsko novinarsko društvo, Radislav Mitrovič — za Srbsko novinarsko društvo, A. Hilzi Vjeravac, Stevo Dmitrovič — za Udruženje novinara Bosne i Hercegovine, Stanko Virant. Božidar Vodeb — za Društvo jugoslovenskili novinarjev v Ljubljani. Na posvetovanju so razpravljali tudi o načrtu pravil edinstvenega društva ter statuta za penzijski foncj — V nedeljo zvečer so zagrebški novinarji priredili svojim tovarišem iz drugih krajev naše države slavnostno večerjo, pri kateri je govorilo več govornikov. Za slovensko društvo je govoril glavni urednik »Jugoslavije« Stanko Virant. V vseh govorih se je naglaSa-la potreba večjega medsebojnega spoznavanja novinarjev in medsebojnega poročevanja o razmerah vseh dolov naše velike domovine ter potreba edinstvene organizacije za zavarovanje novinarjev v slučaju smrti in bolezni, in sicer z materijel-no podporo države in delodajalcev po načinu delavskih zavarovalnic. I7PLAČANJE 20 % ODBITKA ZA VSOTE POD 1000 K. LDU. Beograd, 6. feb. (Presbiro). Finančni minister, je v zmislu člena 25. finančnega zakona izdal generalni direkciji državnih dolgov nalog, naj pripravi Yse Potrebno, da bi sc moglo čimprejc izplačati začasne priznanice izpod 1000 kron od onih 20 %, ki so bili zadržani povodom žigosanja bankovcev. Pričetek izplačevanja in kraji se bodo naknadno nhiavilu Vprašanfe luke Baroš. Rapailska pogodba Je ratificirana, ratifikacijske listino so izmenjane In določajo se komisije, Id izvedejo podrobnosti, med drugim tudi natančno fiksiranje mejne črte. Na krivični meji, ki Jo Je Italijanski Imperljalizera urezal v živo naše narodno telo, albo!) razburja nošo občutljivost odsek pri Sušaku, k]er leži luka Baroš. Zdaj ko nam Je tudi Reka toliko kot Iztrgana, nam nudi vsaj to pristanišče zasilno, pro-vizorno nadomestilo, kjer bo mocočo Sloveniji ter Hrvatska posredno, pa tudi ostalim severovzhodnim delom države komunicirati čez morje s svetovnim prometom. In ker Je sanacija gospodarskih neprllik predpogoj vsej socflaln! In politični sanaciji, le raznmlilvo, da Je ta zasilni, provl-zorni Izhod na Adrljo po baroškl luki za nas takorckoč življenjskega pomena, eden glavnih pogojev notranje državo« konsolidacije. Ko so se razvedele nesramne določbe rapallske mirovne pogodbe, so Italijanski listi D’ Annunzlo In Rečani zagnali krik, da se mora baroška luka priključiti Reki. Delali so se, kot da mirova pogodba ne obsega jasnih določb glede pripadnosti Ba-roša in kot da apada to šele pod podrobno mejno določitev. V/pričo p »nižajočega In neenakega pložala, t. katerem smo se nahajali oapram Italiji, se ]e naše Javnosti polastil uemlr, Vajti ob toliki narodni nesreči, kakor Jo Je prinesel rapallskl »sporazum«, bi pač vendarle prekoračilo mero onega, kar moremo prenesti, ako oaj M prišla vrb vsega še Izguba Baroša. Bilo Je tedaj primerno, da se Je oglasi sam Trumbič ln nam zagotovil, da BariS Je naš, da le to temeljem rapallske pogodbe Izven vsakega dvoma. Po visokem m-*-stu, ki ga je zavzemal Trumbič, imamo pač sigurnost, da Je njegova Izjava resnična. Vračamo so sedaj, ko postaja rapai!-ska pogodba resnično dejstvo, nazaj k tc« mu vprašanju, ker nas zadržanje našem najnovejšega »prijatelja« sili k temu. Italijansko časopisje Je začelo propagando za revizijo rapallske pogodbe, pri čemer dela »lasti na to. da se nam ugrabi še luka B;> roš. Poznamo metode učencev Macehia-vclilja, in prav nič čudno bi so nam ne zdelo, ako bi gospod Sforza lepega dne na podlagi Italijanskega »javnega mnenla« predlagal korekturo mejuih določb. Ml opozarjamo z vso resnostjo no !• naše zastopnike, marveč tudi Italijo, naj no tira naše potrpežljivosti preko meje, ki Hi Je mogla naša žilava priroda pripustiti. Baroš Je v danem položaju tako važen ra vso severozapadno polovico države, da ga oe odtehta nobena protlkonceslja. Ako :iq maralo naši diplomati doživeti še hujše?.! sprejema, kakor so ga ob povratku Iz LI« gurije, sprejema, kt bo nlih same odnesel, naj povedo gospodi Slorza, Giollttiju la Co., kje se neha moč raacclilavellzma ln kje se začenja sila Jugoslovanskih pesti, j Baroš mora ostati Izven diskusije, ali na se anulira ves rapallskl sporazum. ODBOR ZA TRGOVSKO POGODBO Z ITALIJO. Beograd, 7. febr. (Izvirno poročilo.) Pod predsedstvom dr. Mlhajle Popoviča se |e osnoval poseben pododbor, ki bo pripravljal gradivo za trgovinski ugovor z Italijo. ZAVEZNIŠKI DOLGOVI IN AMERIKA. London, 7. febr. (Izvirno poročiio.) Izjava angleškega finančnega ministra, ki jo je dal zadnji petek y Birminghamu, namreč da je angleška vlada predlagala formalno nabiranje medzavezniških dolgov in da ameriška vlada ni sprejela tega predloga, je v Newyorku vzbudila veliko senzacijo. Ameriški publiki ta predlog ni bil znan. V vladnih krogih v Wa-shingtonu menijo, da zavezniki morejo in hočejo plačati svoje dolgove Ameriki. KONFERENCA V PORTOROSE SE VRSl. Budimpešta, 7. febr. (Izvirno poročilo.) Iz budimpeštanskega vira se zadnje dni razširjajo vesti, da se konferenca nasledstvenih držav v Portorose ne bo vršila. Te tendenci-jezne vesti se odločno dementirajo. Ravno nasprotno je že določeno, da pride do te konference. SESTAVLJANJE NOVE GRŠKE VLADE. LDU. Atene, 6. febr. Kralj je po-veril sestavo novega kabineta dosedanjemu finančnemu ministru v Rhallisovem kabinetu Kalogeropu-losu. Kalogeropulos prevzame port-felj zunanjih poslov, Gunarls vojno, Protopopadakis financc in Theotokls pravosodje. MONAKOVO PROTI SKLEPOM PARIŠKE KONFERENCE. Berlin, 7. febr. (Izvirno poročilo.) Iz Monakovega javljajo: Včeraj jo bila v Monakovem velika demonstracija, katere se je udeležilo nad 25.000 oseb. Množica je demonstrirala proti sklepom pariške konference. Med govori je bil najznamenitejši govor podpolkovnika Psylandra, ki je bil svojčas član nemške mirovne delegacije v Versaillesu. Psylander jo poživljal ljudstvo k narodni edinosti proti pariškemu diktatu. »Ako pridejo«, jo izvajal govornik, »bodo videli posti« 1 Množica jo vzklikala: »Le naj pridejo 1« Ko so odpeli patri-jotične pesmi, so je deii)p;j^ra^i.\a (a.altliiič.ila. »BRATJE KARAMAZOVI.« Višek gostovanja članov »lludofestvc-nega teatra« v Ljubljani pomenia brez dvorna nedeljska In ponedeljkova uprizoritev devetih odlomkov Iz Dostojevskega romana »Bratje Karamazovl«. S tem delom Je sto-pOa prod nas cela Rusija, kakor lo le 00-znal veliki Dnstoievski. Kreacije gg. Pavlova, Kačatova, Bakšejeva, Komisarova, Ber-senjeva ln Masallltlnova ter dam g. Germanove, Orlove In drugih so našle Izraza v taki obliki, da Je občinstvo moralo občut::l vso neizmerno veličino ruske umetnosti Nj prvi nc drugi večer ni hotelo koncem preJ« stave odobravanje prenehati. Oba večera sla zapustila v občinstvu enodušno sodb*) bi globok utls, da pomeni gostovanje »Ilu-dožestrenikov« za Ljubljano neprecenljivo dragocen dogodek. — Prihodnja predstava bo v sredo; uprizori se »Potop«. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 7. lebruarja. Valute In devize. Zagreb: Devize: Berlin 236—237.5(1 Italija 533—535, London 570—0, New Vorl kabel 119—0, ček 116—148, Pariz izplačilo 1020—0, Praga 186.50—187. S»lca 2300-^, Dunaj 21.30—21.50. Valute: Ameriški dolarji 111.50—145, avstrijske krone 24.50— 25, češkoslovaško krono 173—175, Iratico-skl Iranki 985—1000, napoleondorl 472—283 nemške marke 230—231, Italijanske lire 513 —520. Beograd : Valute: dolarji 3620—38. 30, franc. Iranki 247—250, luntl 132—133, Ure 130—132, leji 49.50—50, levi 44—15, marke 57—57.75, češke krone 41—46, avstr« krono 6.80—7.20, napoleondorl 120 — 120.50. Devize: London 138—140, Pariz 350—352, Praga 47—47.50, Dunaj 5-40—5.45 Berila 58.50—59, Milan 132.50—133.50. Curih: Curlšk0 borzno poročilo !o danes Izostalo. Dunal: Dolarji 714—718, marke 1127 do 1133, luntl 2730—2750, francoski Iranki 4940—4980, lire 2535—2555, dinar« 1880 do 1900, poljske mark« &4—86. švicarski Iranki 11.410—11.460, češke krone 8S9 do 895, madžarske krone 125.50—127.50. Praga: Marke 128.75, švicarski Iran* ki 1298^0, lir« 287, traucoskl Iranki 551« luntl 309.50, dolarji 79-50, dinarji 200, ar« sirijske krone 10.90, poljske marke 7.75. Efekti. Zagreb: Bank* za Primorje 0—1100, Banka za trgovino, obrt ln iudustrijo 37S —380, Hrv. Eskomptna banka 1495—1500, Jadranska 1750—0, Jugoslovanska 550—5601 Ljubljanska kreditna 905—950, Narodna banka 635-640, Praitedlona 9200—93O0J [ Rijctika pučka , 470r^75,, Slov. Esfcomptn* (MU0. Po aneksijski proslavi. Aneksijske orgije fašistov in drugih nacijonalistor v Gorici in po istrskih mestih so končane. Proslava aneksije je šla mimo. Z bučečimi fanfarami. z govori, polnimi fraz in laži, s svečanostmi, kf se nikakor ne spodobijo vpričo položaja jugoslovanskega naroda v anektiranem ozemlju, so proslavili itaiijanaši priklopi-tev jugoslovanskega zasedenega ozemlja k italijanskemu kraljestvu. V naših krajili. v Gorici in po Istri so že pred temi proslavami zavladali italijanski zakoni. Zavladali so v znamenju brutalne sile, v znamenju kršitve samoodločbe narodov in proti volji sto in stotisočev, ki govoriio naš jezik In se čutijo Jugoslovane. Bodi! Nobena zmaga še ni bila izvojevana brez žrtev. Tudi Primorska zahteva svoje, da bo dan njene osvoboditve izpod italijanskega jarma tem lepši in sijajnejši. ironija usode je pač. da je moral primorski del našega naroda, njegova najbolj živa yeia izpod avstrijske sužnosti. mesto v jugoslovansko svobodo — v italijansko ječo. Kajti malokatera dežela Slovenije si je tako želela Jugoslavije kakor naše Primorje Naše Primorje bo ohranilo Jugoslaviji vdanost in vero v boljšo bodočnost. Ohranilo bo vero v osvoboditev In ta vera ga bo krepila v vseh sedanjih mukah in težavah, ki mu jih nalaga ohola tujčeva peta. Naš narod v Primorju bo delal tiho in vztrajno, delal kulturno, delal gospodarsko, delal 'udi politično. To delo za ohra-no njegove individualnosti mu bo tudi otelo življenje in prineslo končno osvoboditev. Naloga nas, ki smot ostran začasne meje. pa je. da delamo za okrepitev naeš drž. za njeno izpopolnitev tev. za njeno osvoboditev od notra-niih škodljivih vplivov, za njen preporod S tem ustvarjamo temelj za bodočnost naših neodrešenih bratov, pripravljamo dan. ko bodo sedaj še raztreseni udi. zbrani v eno celoto, dali Jugoslaviji tisto ozemlje in tisto mejo, ki ji gre po božjem zakonu in pravičnih človeških postavah. Nase represalije. Zgodii se je čudež, zgenili srno se. Naša vlada in ne samo pokrajinska, temveč tudi centralna, je nastopila radi preganjanja Korošcev. Pašič je protestiral, v Ljubljani pa je izšla prepoved vseh nemških prieditev in pripravlja se še nekaj, kar pa je sedaj še tajno. Kakor pozdravljamo, da se je vlada vendarle zgenlla, tako pa ne odobravamo načina, kakor se je to zgodilo. Protest na Dunaju je zakasnel in brez efekta. Treba je zagrabiti tam, kjer je učinek siguren In pri Avstriji so to prazne blagajne. Protest bi bilo treba nasloviti ua medzavez-niško konferenco in tatn odločno povedati. da se ne sme dovoliti Avstriji finančne podpore, dokler striktno ne izpolnuje senžermenske pogodbe. Vse nemške prireditve so prepovedane. Prav! Ali pomislimo čisto trezno, kaj bo s tem doseženo. Mesto na javnih prostorih, se bodo zbirali Nemci v zaprtih in radi tega se ne bodo niti manj zabavali, niti ne bodo manj udrihali čez nas. Nasprotno, na tihem in na skrivaj bodo s podvojeno silo jačili svojo slogo, ker jih ml s polovičarsko strogostjo naravnost družimo. Zato je naše stališče vedno bilo, da se naj pošteno udari, kadar se udari. Ni nobene nevarnosti za nas, če prirede Nemci še toliko zabav, od katerih plačajo končno davek, za nas je le nevarno, da se krepe na naš ra-čitn med nami. Udariti jih gospodarsko, to ima pomen. Nemške uradnike, nemške oficirje seznaniti z modro polo, to je učinkovito. Kadar v nemških rodbinah izostane redna mesečna plača, tedaj ugasne v njih tudi volja do provokatoričnih zabav in plesov. Nemškim trgovcem odvzeti krog odjemalcev, pričeti z izvajanjem gesla »Svoji k svojim« pa bo tudi konec nemške trgovske izzivajoče prešir-nosti. In enako pritisniti na nemške obrtnike, tovarnarje, podjetnike, pa skoraj uvidite, kako hitro Je konec nemške slave in nemške hujskarijc. Samo to je lek proti Nemcem, vse drugo je polovičarstvo, ki ne bo prineslo naši državi nikoli spoštovanja. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE ''»ATEI SPOMINJAJTE SE »JUGOSLO-VENSKE MATICE«) Stranke in ustava. Beograd, 6. febr. Vsled sklepa zadnje seje narodnega predstavništva, da se parlament sestane potem, ko ustavni odsek dovrši svoje delo, so se poslanci razšli domov. Ostali so le nekateri poslanci, ki v raznih odsekih nadaljuje delo za konstituanto. Doslej se ve, da bodo vsi klubi predložili ali načrt ustave, ali nekatere izpremetn-be. Pri republikancih izdeluje načrt ustave narodni poslanec Jaša Prodanovič. V Jugoslovenskem klubu delo glede ustave še ni zaključeno. Klub vztraja na stališču pokrajinske avtonomije. in sicer v njihovih zgodovinskih mejah. Naslanja se na primer: Nemčijo iu Ameriko. Del Jugoslo-venskega kluba zastopa v vprašanju l»chiranja davkov stališče takozva-nega »Doppelsteiersistema« tn Je za centralizacijo pošte, brzojava, prometa in vojske. Ustavni odsek zem-Ijoradrdkov je sklenil po daljši debati, naj sc nazivlje država »Jugosloven-ska«, in sicer z motivacijo, da so naslovi dtžav v slovenskem duhu vedno pridevniške, nikdar samostalne ctlike. Kralju naj ostane naslov »kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev« ★ Zemijoradniki so pripravljeni podpirati vlado, ako pristane na njihovih 22 točk in na nekatere praktične pogoje, ki se sedaj izdelujejo. Ti praktični pogoji se nanašajo na izvoz, uvoz, carino, varstvo agrarnih pridelkov, stvarjenje strokovnih šol, delo za ltudstvo itd. Muslimanski klub je definitivno zaključil pretresanje predlogov o izpopolnitvi in izpremembi ustave. Muslimani zahtevajo, da se jim zagotovi svoboda konfesije, verska avtonomija in uprava verskih fondov, dalje, da se stavi v kompetenco Še-rifskih sodišč rodbinsko, ženitna dedn^ u varstveno pravo. Mush-tnanskf klub stoji na stališču dvodomnega sistema, a se ne bo preveč potegoval zanj. V Krogih Narodnega kluba še vedno upajo na možnost, da se pred končno odločitvijo v ustavaem odseku stvari tako razvijejo, da vhda za svoj centralistični ustavni načrt ne bo Imela trdne večine. V tem slučaju upa Narodni klub. da Je možna izpremeraba v konstituanti in v vladi. Socijalistično-koiim-nistični konflikt. Zagreb, 6. febr. Danes ob 10. dopoldne bi se imela vršiti v kinematografu »Helios« javna skupščina z dnevnim redom: Snovanje delavskih sindikatov, ki sta jo sklicala socialnodemokratska stranka in socijalistična radnička partija Jugoslavije skupno. Poročati bi Imel poslanec Ctbin Kristan. Na shod je došlo mnogo delavstva, pristašev navedenih strank, tako da je bilo zborovališče nabito polno. To ni ogajalo skrajnim levičarjem, ki so se razkropili po mestu in pripeljali s seboj okoli 100 svojih pristašev, oboroženih s palicami in žvižgalkami s namenom, da bi socialnodemokra-tični shod pretvorili v komunistični. Posl. Šima Miljuš je odkrito izjavil, da Etbin Kirstan ne sme govoriti v Zagrebu. Stopil je na stol in hotel govoriti, da bi prešlo vodstvo zborovanja v komunistične roke. Tu pa so komunisti doživeli popoln neuspeh, ker so proti takemu nasilnemu početju nastopili zborovalci. Nastal je velik hrup in bi došlo do prelivanja krvi, da niso socialisti razpustili shoda. Zanimivo je, da so komunisti razbijali socialistični shod s klici: »Živio Radiči Živio Ljeninl* Po razpustu shoda se je socijalnodcmekratsito delavstvo razšlo domov med protesti proti komunističnemu terorju, pri čemer so klicali komunistom, da so zavezniki reakcije. Kakor se čuje, nameravajo socialisti sklicati za prihodnjo nedeljo novo zborovanje s povabili na Imena, da se onemogoči razbijačem motenje. Trgovinska pogodba z Italijo in nase pomorstvo. Z izmenjavo ratifikacij rapall-skega dogovora stopa v akuten Stadij vprašanje trgovinske pogodbe z Italijo. Rapallska pogodba, ki nas je na eni strani oropala najzavednejših rojakov, natn pa na drugi strani daje svobodno roko glede naših trgovinskih odnošajev z Italijo, kar moramo brezobzirno izkoristiti. Seveda skuša Italija, Id je dosegla proti nam od nje same nepričakovan političen uspeh, doseči enak uspeh proti nam tudi pri trgovinskih pogajanjih. Znakov za to imamo v zadnjem času vse polno. Naši delegati za trgovinsko pogodbo se morajo oborožiti proti italijanskim naklepom, da bi nas še gospodarsko zasužnjili, z vso previdnostjo in odločnostjo. Posebno važno je za nas, da si priborimo popolno svobodo za našo pomorsko plovbo. Zdi se. da hočejo Italijani v tem oziru zastaviti vso svojo moč, da Has spravijo pod sebe. Ali smo že večkrat opozarjali na to nevarnost. Italijanski poslanik v Beogradu grof Manzoni je v pogovoru z nekim beograjskim novinarjem izjavil, da bo Italija dajala Jugoslaviji svoja prevozna sredstva na razpolago. Kaj pomenja taka milost za naše gospodarstvo, smo že ponovno razpravljalL Omenjali smo že, kako nameravajo zadrski Italijani ustanoviti svoje parobrodno društvo s pomočjo italijanskega kapitala. To društvo naj bi prevzelo obrežno plovbo v Dalmaciji. In sicer »v interesu cele italijanske Dalmacije«. Zadrski civilni komisar Bonfanti je izročil italijanski vladi tozadeven predlog, sopodpisati od mestnega načelnika, trgovinske zbornice in carinskega urada. Po tem predlogu naj bi postal Zadar prosta luka in s tem središče izdatne tranzitne trgovine z jugoslovanskim zaledjem. V to svrho bo Italija zahtevala, kakor se čuje, železniško zvezo z notranjimi deli Dalmacije in dalmatinskim Zagorjem. Na ta način bi Zadar prevzel velik del našega pomorskega prometa ter ne bi nobena naša luka mogla vzdržati te konkurence. Ital. listi pišejo namreč o železniški progi Zadar-Knin. Bati se je, da tej Italijanski nameri prihaja nasproti naša direkcija za zgradbo novih železnic, ki hoče razpisati licitacijo za trasiranje proge Bihač-Zrmanja. Po našem mnenju ne bi smela naša država graditi nobene železnice, ki bi omogočala infiltracijo italijanske trgovine na Balkau v škodo naše trgovine. Najnevarnejši naskok na naše pomorstva posebno na našo ob-brežno plovbo, pa pripravlja Italija proti nam s tem. da nam hoče ponuditi. kakor se nam javlja Iz Trsta Iz verodostojnega vira. izmenjavo naših ladij z malo tnnažo proti italijanskim ladjam z večjo tonažo. In sicer nam hoče Italija »velikodušno« izročiti za naše male ladje dvojno tonažo v večjih ladjah. Za tem pred-k»gom, ki se zdi na prvi pogled jako zapeljiv, tiči prava italijanska pretkanost. Italijani bi namreč na ta »kavalirski« način botcli dobiti v svoje roke vse naše ladje, potrebne za našo obbrežno plovbo, katero bi potem oni dali nam na »razpolago«, kakor se je izrazil poslanik Manzoni. Z drugimi besedami. Italijani bi prevzeli obbrežno plovbo v Dalraa-ciii, a mi bi imeli večje ladje za prekmorsko plovbo, katerih ne bi mogli radi naše nerazvite prekmor-ske trgovine izkoriščati. Za obbrež-no plovbo pa se velike ladje ne dajo racijonelno uporabljati, posebno ker nimajo dostopa v male luke in so tudi v vednl nevarnosti, da nasedejo. Pri taki izmenjavi bi imela Italija še ta dobiček, da bi se rešila mnogih zanjo nepotrebnih in najbrže tudi ne najmodernejših ladij za prelanorsko trgovino, katerih ima sedaj v izobilju, ko je prišla v posest avstrijskega brodovja. Na te italijanske naklepe opozarjamo merodajne člnitelje, od katerih pričakujemo, da ne bodo šli na te limanice. Vsekakor moramo zahtevati, da se pritegnejo k pogajanjem z Italijani za pomorska vprašanja in sploh za vsa vprašanja, ki se tičejo v prvi vrsti našega Primorja, primorski strokovnjaki, ki poznajo te razmere in ki bolje poznajo italijanski značaj, nego naši srbski bratje, ki niso bili v taki direktni dotiki z Italijo kot naši Primorci. Razna poročila. Vpi sonata. 5. t m. so v radikalnem klubu razpravljali o vprašanju gornic zbornice. Do sporazuma dosedaj še ni prišlo. Dr. Vesuifi se Je izjavil za goroio zbornico. Vprašanje reda v lužni Srbiji. Minister sra notranje zadeve Milorad Draškovti bo v kratkem odpotoval s poslanci Iz Južne Srbije v Skoplje, da prisostvuje Izvršitvi odredb za vzpostavitev reda v lužnili krajih. Nov minister za pravosodje. Z ukazom Je bil imenovan za ministra pravosodja narodni poslanec Marico Ojurišič. Korita za Ruse. V ministrstvu za narodno zdravje sc izdeluje ukaz o namošče-nju ruskih zdravnikov tn razporedu upravnikov državnih kopališč. Pečuškt delavci za Jugoslavijo. Notranjemu ministrstvu Je došia resolucija vseh delavskih organizacij iz Pečuha, kjer se predlaga, naj se to ozemlje končnoveljavno »ledini z našo država ★ Nemško •demonstracije proti zavezniškim sklepom v Parizu. Po končanem pro- testnem zborovanju. ki so ga , u:c- ščanske stranke v znak protesta proti pariškim sklepom, je 150 demonstrantov odkorakalo pred hotel, v katerem se mimogrede nahaja belgijska komisija. Več govornikov je govorilo, zbrani demonstranti pa so zapeli več domoljubnih pesmL Ker Je bilo demonstrantov vedno več, le vodstvo hotela dalo razobesiti črno zastavo in ie stem pomirilo dem. vstran te. ki so izpraznili trg, ne da bi bili povzročili kak tavident Francija In Poljska. O priliki potova-ula maršala Pitsudskega v Francijo sta poljska in francoska vlada sporazumno sestavili nastopno Izjavo: »Vladi Francije In Poljske, ki na enak način stremita za tem da se obvarule evropski mir, sta že opeto-var.o priznaH skupnost interesov, to vežeio obedve državi. Sporazumne sta izrazili svojo voljo, da se združita' v skupnem delovanju, da obdržita kontakt pri brambi teh naj višjih interesov.« — Ministrski predsednik Briand je pri današniem sprejemu da) to izjavo na znanje poslanikom VcFke Britanije, Italije in Japonske. Gospodarstvo. IGO 0RUDEN 2VEIRA lin UOUIJIM Uti. KONEC ZBUROVANJA GOSPODARSKEGA SVETA. Zborovanje gospodarskega sveta v Beogradu je definitivno zaključeno. Sekcija za carine ki deluje v ministrstva trgovine, z ozirom na obsežno gradivu svojega dela ne bo končala pred 10 dnevi. Prometna sekcija Je končala svoje poročilo in redigirala resolucijo, ki ima v glavnem nastopne točke: 1, da se čitnprej skliče ta-rifski odbor v svrho revizije železniških tarifov, 2. da se favorizirajo naši proizvodi ter da se dovoli uvoz sirovin ia strojev po povoljnih tari-fih; 3. specialni tarifi za preskrbo mest; 4. ureditev pomorskega prometa in uporaba nepotrebnih manjših ladij za prpmet med Crnlm morjem In Prahovo. Obnova prog in voznega parka naj se pospeši z državnimi posojili. ★ Borza. Dunaj, 3. febr. (Zakasnelo..) i>ovazc: Zagreb 465—469. Berita 1125—1131. Budimpešta 124.75—126.75, I-oodon 2715— 2735, Milan 2540—2560, Ncw Jork 711— 715. Pariz 4930—4970, Praga 874—830, Varšava 76—78. Valuto: Dolarji 707—71 i, nemške marko 1124—1130. angleški funti 2700—2720, francoski Iranki 4930—4970. Ure 2540—2560. dinarji 1862—1882, poljske marke 61—83, švicarski franki 11.175— 11.225, češkoslovaške krone 875—881, madžarske krone 124.75—126.75. Praga, 3. feb. (Zakasnelo.) Devize: Zagreb 52, Berlin 128.75, Cerih 1273.50, Milan 286, Pariz 55650, London 303, Ncw Jork 77.75, Beograd 207, Dunaj 11.10, Varšava 8.75, Budimpešta 13.75. Valute: Nemške marke 128.75, švircarski franki 1268.50, Ure 283, francoski franki 553.50, angleški funti 301, dolarji 75.75, dinarji 198. avstrijske krone 11-10. poljske marke 7.75. Cttrfli, 3. feb. (Zakasnelo.) Berlin 10.05, New Jork 624, London 24, Pariz 44.15, ml-lan 22.65, Praga 8, Zagreb 4.30, Dunaj 1.72 ta pol, Varšava 0.80, avstrijske žigosane krone 1.15, Budimpešta L15. Dunaj, 4. feb. (Zakasnelo.) Zagreb 460—464. Berlin 11212»—1127.50, Budimpešta 125—127, London 27.10—2730, Milan 25.30—25.58, New Jo* 703—712. Pariz 4930—4970, Praga 867—873, Varšava 752S0 —77.50. Vabite: Dolarji 705 -709, marke 1121—4127, funti 2700—2720, francoski franki 4905—4945, Italijanske lire 2525— 25«, dinarji 1849—1869, poljske marke 80.50 82.50. švicarski franki 11.212.50—11.272.59, češkoslovaške krone 871—877, madžarske krone 125—127. Praga, 4. februarja. (Zakasnelo.) Do-Tlze: Berlin 128.75, Curih 1308.50, Miao 289, Pariz 567.50. London 310.50, New Vode 80, Beograd 209, Dunaj 10.87*/». — Valute: DinarM 200, marke 138.75, švicarski frariki 130350, Ure 286, francoski franki 564.50, fanti 308.50, dolarji 78, avstrijske krone 10.871/«, poljske marke 7.50. + Obveznice predvojnih In vojnih pogojil V nekaterih beograjskih dnevnikih od sobote 5. februarja sta bfll objavljeni dve netočni ves« o obveznicah predvojnih in vojnih posojil bivše Avstro - ogrske. Glede teh vesti se skitenje generalna direkcija državnih dolgov na svoji prejšnji dve objavi: 1. Na več vprašanj, došHh na generalno direkcijo državnih dolgov porodom žigosanja obveznic vojnih posojil bivše Avstro - ogrske, daje generalna direkcija nastopno pojasnilo: Po členu 25. mirovne pogodbe t Avstrijo, členu 108. o obveznicah vojnih posolil, naša država ne prevzame nobenih obveznic teli posojil tev žigosa In zamenjava obveznice saano tako, kakor Je določeno v mirovni pogodbi. 2. Z ozirom na to, da Ima mnogo naših državljanov veliko število obveznic predvojnih posolil bivše Avstro » ogrske, Id niso žigo- sane v določenem roku, * „.>-naflC izdalo nastopno oaredbo: Ncžizosatie obveznice predvojnih posojil se morejo žigosati do tncl. 15. marca L L Ta rok se ne bo podaljšal Žigosanje se bo vršilo pri delegatih ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splita. Novem Sadu ta pri generala! direkcij! državnih dolgov. + Odkup Južne železu. Ze večkrat smo obravnavali vprašanje odkupa onega dela Južne železnice, ki se nahaja na našem ozemlja. Sedaj se le sestavila strokovna komisija, ki bo te dni odpotovala na Dunaj, da vodi tamkaj pogajanja radi odkupa. + Oifl posvetovalni odsek se ustanavlja pri generalnem nadzornlštvn ministrstva za finance. Obstojal bo ta S oseb, V ta odsek bo kneovan po en zastopnik trgovine, Narodne banke, trgovske zbornice. Industrijske zbornice ta upravitelj beograjske borze. 4- Statistični odsek v ministrstvu trgovine. V ministrstvu za industrijo in trgovino se osnuje v najkrajšem času statistični odsek, ki bo zbiral vse podatke o kreditnih ustanovah. Vprašanje trgovhnk« pogodba Z Nemčijo. Komisija ministrstva za trgovino je IzdeiaJa z nemškimi delegati trgovinsko pogodbo med našo državo In Nemčijo. Minister za trgovino se strinja s tem načrtom trgovinske pogodbe, vendar pa je naletel na ugovor v finaučno-ekonomskem komiteju, o katerih bo razora v! tal ministrski svet. -T Redni promet na Koroško preko Jesenic se otvori najpozneje do 15. L m. + Izvoz ovsa dovoljen. Ministrski svet le dovolil, da se sme Izvoziti 8000 vagonov ovsa. To dovoljenje pa najbrže ne bo veliko koristilo, ker naš oves vsled visokih cen ne bo mogel uspešno konkurirati. + Urudni dan trgovske in obrtniške zbornice se vrši v Mariboru v sredo, dne 9 t m. od *.—12. dopoldne v prostorih trgovskega gremija v Mariboru, Jurčičev« trlica 8, U. nadstropje. + Cinkarna v Gaberju je v soboto 5. t m. delno ustavila obral V obratu ostane le še oni del cinkarne, kjer se izdeluje va-Matti cink ter oddelek za Izdelovanje modre galice. Odpuščenih Je vstod tega okrog 200 delavcev. 4- Pri zadrugi rokodelskih obrtov v Kranju se vrše preizkušnje za pomočnike v letu 1921 dne 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta ta 15. novembra t. I. + Tvorulca lokomotiv u Smederevu. Neka srbska družba Je zaprosila od občin« v Smederevu zemljišč« za zgradbo tvor-ulce za Izdriavo ta popravlo lokomotiv, poljskih strojev, mostov itd. Smederevska občina Je prošnji že ugodila. + Monopolska taksa na bonbone, čokolado Itd. Na podlagi ministra za trgovino ta Industrijo je ekonom sko-finančni ministrski komite sklenil, da se mora plačati pri uvozu prodir.etov, ki so izdelani Iz sladkorja ali ga vsebujejo kakor n. pr. bonboni, čokolada Itd. poleg trošarine tu« monopolska taksa, ki se po odloku ek:>-uomsko- finančnega ministrskega komiteja od 13. Januarja ti. plačuje za sladkor. Mo-. nepalska taksa se računa po množini slad- 1 korja, ki ga dotičnl predmet vsebuje. + Finančni položaj mesta Zagreba. Minister za finance Kumanudl je sprejel zagrebškega župana Hetazia ter z nibn koo-lerirad o finančnem položaju mesta Zagreba. + Od nemške vojne odškodnine, katero zahtevajo autantine države dobi Srbija letos okoio 80 mlifionov zlatih mark, t j.. 5% «j skupne vsote 1560 mJUJooov zlatih mark, H Jih mara Nemčija še letos izplačati zaveznikom. + Nacijonallzaclla državnega posestva v Belfl. Generalno ravnateljstvo državnega imetja je sklenilo nacfjonallzlratf posestvo blvSeza nadvojvode Friderika v Beljl Dnevne vesti. — Franchet d’ Esperey na potu skozi Ljubljano. Kakor doznavamo, se pelje bivši poveljnik orijentske armade francoski general Franchet d' Esperey jutri v sredo skozi Ljubliano. — Obmejni prebivalci na Štajerskem. ki jiii je razmejitvena komisija prisodila Avstriji, hodijo posamezno In v deputacijah okrog naišh oblast-nij ter jokaje prosijo, naj jih rešijo za Jugoslavijo. Značilno je, da so med prosilci tudi Nemškutarji, ki so pred letom še agitirali za Avstrijo, v nekaj dneh pa so izprcgledali, kaj jih ^aka pri Nemcih. — Razmejitev na Štajerskem. l-Vi Sv. Duhu na Ostrem vrhu nismo izgubili šoie, temveč sta rešeni za nas cerkev in slovenska Sola, le šul-feranjska šola je pripadla Avstriji. Sploh so bile vesti, da smo z razmejitvijo izgubili okoli 10.000 Slovencev, malo pretirane. — Nov naslov za državna gledališča. Po naredbi ministrstva prosvete bo beograjsko gledališče imelo nastopen naslov: »Narodno pozori-šte Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Isti naslov bodo imela tudi druga drZavna gledališča. — Opis raslužnih mož. V ministrstvu prosvete se je sklenilo izdati knjigo, v kateri bo opisano delovanje onih mož, ki imajo za naš tro-•meni narod veliko zaslug. — ljudsko štetje Izrabljalo protldržav-ni elementi. Kakor Je doznalo ministrstvo •otranjih radev, izkoriščajo razni elementi IJadsko štetje in popis živine ter razšir-W® neresnično vest da se popis prebira.« 8}»} se vrše po vseh državah in so se vrtHI vsakih 10 let v blv5J Avstriji — Kdor bi se torej odtegoval ljudskemu štetju ali popisa živine ali pa bi druge nagovarja', da se temu odtegnejo, ho najstroije kaznovan. Ravnotako zadene naistrožja kazen vse liste, ki bj Imeli v svojih stanovanjih ai- hišah Hudi, ki pri ljudskem Štetju niso bli popisani. — Nova konpcljsli« afera. Odbor ra državne nabave je sklenil Izvesti najodločneje preiskave proti načelnika oddelka za mineralna olja v ministrstvu za prehrano, % Kasttu, ki je obtožen, da je na račun kupB 100 vagonov bencina po 10 dinarjev kOograia v času, ko bi mogel kupiti glasom uradnega poročila bencin na vsakem trgu po 5 dinarjev kg. Na ta način Je bila oškodovana država za 4 mUtione dJnar-lev. — Z« avstrijsko državljanstvo je pro-sfl« 112.451 oseb, od teh so jih 634 odklonili, dočim čaka ie 33 proženj na rešitev. — Imenovanja v zdravstveni služiti. Zdravstveni odsek za Slovenijo m Istro preklicuje in razveljavlja imenovanje ar. Vladinih ja Sobajlča okroinim zdravnikom »a Metliko, dir. Karla HoHegha okrožnim zdrcmiftom aa Kranjsko goro hi preme-'‘čenje okrožnega zdravnika dr. Albina Cesarica iz Mokronoga v Novo mesto in s(-wr, ker prvolmenovanl svoje službe ni nastopa ia ker sta se zadnje dva imenovana odrekla svojemu Imenovanju, oziroma nameščanju. — Poročil se Je danes r. Anton Kravanja, si« trgovca in posestnika ii Begunj pri Cerknici, * gdč. Anico Turiičevo, učiteljice iz B ezul jaka prt Cerknici. Obilo sreče! — Kak Jo to mogoče? Mestni magistrat v Qradcu je znižal ceno govejem a tnosu aa 82-92 kron t. j. naših 18 K. Naši mesarji pa hočejo štrajkatl ter zvišati ceno mera, čei da Jim je nakup dobre klavne živino nemogoč, da b! mogli še nadatle prodaj*ti meso po 22 do 26 K, kor gre vsa boljša živina čez mejo. Pomisliti Je treba, da morajo IzvoznSci plačevati visoko carin* IS K. Kdo nam razreši to nganjko? Ni verjetno, da bi za vse prebivalstvo plačeval« razliko država. To se vidi tudi Iz dunajskih cen. Na Dunaju dobivajo rodbine lm*io letnih dohodkov 200.000 K. moko m ‘T®1 * °zlr0Tn na valut0 5e ved- kot reveži pri nas. ’ ovo Poštne znamke. PHatells-t| še aikoh imeli tako dobre žetve kot sedaj. Vsled razpada starih tn , osnovanjem nov & držav, se k izdalo fiez 2600 vrst aovih znamk. Od teh jBi odpade na Ev. ropo okoSi 1850. — Pust presneti. »Murska Straža* p|. še: »Pustni čas -■ -i to pomeni, da moraš na postno veselico. Ce nc greš, nisi pošten fiiaa današnje človeške družbe t. 1. nsrlalen Evropejec. Ako sl v Jugoslaviji, prideš v livoni glede patrijolizma, ker se pri n:is ^ v na:m^ne in človekoljubne namene. V Ljifcijanj so imeli umetniško noč. Samo IMiorare so stale čez 100.000 K. Prištej k temu oaromno zneske, ki so jih raisipava- 1 11 za zabavo v tej kratki noči. Seveda če prosi Narodna galerija za borih 30 K letnih prispevkov, nabere nekaj čez 1000 K. Kaj pa, v Ljubljani so sBuo kulturni . . > imajo smisel za kulturne slaščice . . .* — Napaden od neznanca. Anton Jerančič, tesar iz Stepanje vasi, je šel h gostilne Povše v Stepanji vasi v mraku aa dvorišče. V tem Je skočil nekdo k njemu In ga z neko stvarjo udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Napadalec je v temi zginil, ranjenca pa so spravili v bolnico. — Zvit lisjak. Pri Lešnikovih ob Dra- vi je vzel lisjak velikega pitanega purana. Ker le lisjak takoj uvidel da bi ga zaradi teže ne mogel odnesti, ga ni zadavil, tern uč lepo prijel za penit ter ga z repom naglo priganjal. Tako sta srečno priromala do gozda, kjer p« Je lovec Iv. Jaz-bcc zapazH čudni par, lisjaka ustrelil, purana pa prignal nazaj k gospodarju. Ljubljana. — Načrt ustave ta pravosodstvo. O tem vprašani« je podal g. dvor svetnik dr. J. Babnik temeljit referat zadnil četrtak na številno obiskanem sestanku društva Pravnika. Diskusija se bo vršila o tem (in o referatu na predzadnjem sestanku) v sredo 9. ton. popldne ob 5. v sodni palači St. 79. — »Radikalno odpomoč« stanovanjski bedi Je IzvršUa južna železnica • tem, da |e nepričakovano prepeljala vse vagone, v kat er Hi stanujejo družine, iz Ljubljane v Brezovico. Na ta način so preselili okir->g 30 rodbin, ne samo železniških, temveč ru- državnih uslužbencev. Ker imajo te dru-ilne šoloobvezne otroka, so otroci nepričakovano iztrgani iz šol. — K vloinn pri Černetu. Kakor poročajo, zasleduje policija tri neznane, n ek-g dni pred vlomom v Ljubljano dospele osebe, Id so izvršile vlom pri zlatarju Černetu. Vlom sta izvršila dva moška v družbi z neko zelo elegantno oblečeno žensko, imenovano »Lorlna«. — Za pasji kontumac se lastniki psov kaj malo brigajo. Posebno v predmestjih Je videti ne samo posamezne pse prosto letati, temveč se celo v družbah nemoteno podijo okrog. — V kuhinji Je padla. Marijana K on stantln, blagajničarka pri Slonu, je doma v kuhinji padla čez desko In si Izvinlla desno roko, — Ukradeno perilo. Kovaču Iv. Ce-larcu v Marmontov! ulici Je bik* dne 5. t m. Iz zaklenjenega vrta ukradenega več P er Ra, kakor 4 bele rjuhe, 1 beli namizni prt s črkama C. R., 1 belo pregrinjalo s čipkami, 1 bela brisača, I siva moSks spodnja jopica in 2 beli, rdeče ftrtaul prevleki. Pred nakupom se svari. — Poceni kurjava. V tlaietovem gozdu v Zgornji Šiški |e zasačH stražnik ne-keca R. V. In njenovo ženo. ki sla odžas»-la debelo smreko. Tatvina Se naznanjen1) državnemu pravdništvu. — Iz valov Ljubljanice rešena. Pretečeno soboto je neki trgovski vajenec z velikim pogumom rešil 1* LJubllanice pod šentjakobskim mostom ie potapljajočo se rjavo kokoš ter Jo beroči! v rejo t. Polcu na Starem trgu štev. 32. Maribor. Avtomobilski promet med Mariborom in Gorn.k) Radgono bo v kratkem otvorjen. ker je bilo v te dele naše Prlekije mogoče priti doslej le po naporni vožnji z vozom ali pa s emureško železnico po Avstriji, je treba uredbo avtomobilske zveze, ki jo pripravlja Jadranska banka, toplo pozdraviti. Sobotni trg vsled slabega vremena ni bil posebno dobro obiskan. Povpraševanje je preseglo ponudbe. — Cene so v splošnem nekoliko poskočile. Špeharjev je bilo 30; pripeljali so okrog 70 prašičev. Krompirja je bilo osem vozov. Prodajal se je po 2 kroni kilogram. Mleko sc je podražilo od 4 na 5 kron na liter. Mesarji so zatrjevali, da se bodo govejemu mesu dvignile cene, Zadružna banka v Mariboru je povišala obrestno mero za vloge na 4 in pol odstotka. Vlagatelji bodo to vest gotovo pozdravili z zadovoljstvom. Vsled ponovnih tatvin v tukajšnji delavnici južne železnice, je obratno ravnateljstvo določilo, da se vsak tat po sodnijski obsodbi kaznuje tudi i odpustom iz službe. Da je železnici ravno na |tem, odpraviti dosedanji nered, je moral občutiti te dni komunist Krajnc, ki je bil zaradi tatvine voščenega platna v delavnici naj-prvo obsojen na štiri tedne zapora nato pa je bil še odpuščen iz službe! Niti mogočni Nachtigall ni mogel svojega tovariša z uspehom obraniti pred težkimi posledicami prisvajanja tuje lastnine. Porotno zasedanj« r Mariboru se začne 7. marca ter bo najdaljše, kar ja >e dosedaj bfio v Mariboru Razpis ustanov. Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru razpisuje za svoje revne člane za druji tečaj šolskega leta 1921 10. ustanov., in sicer 5 po 400 K In 5 po 800 K. Pravilno opremljene prožroe (ubožno spričevalo, Izpitna oziroma kolok-vijska spričevala) je vlagati najkasneje do 28. tm. na naslov Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Na nepravilno, oziroma pomanjkljivo opremljene pro&nsie se odbor ne bo oziral. — Odbor. Celie. Mestno gledališče v Celju. V četrtek 10. ton. se ponovi veseloigra »Gospod senator«. — V nedeljo 13. tm. popoldne se Igr« »Divji lovec«. Osebna vest; Minister aa šume hi rude Je pomaknil višjega rud. komisarja pri okrožnem rudarskem uradu v Celju g. inž. Josipa Močnika v VII. činovnl razred. Epidemija koz še vedno noče ponehati pri nas. Minule dni so zaprli Glavno prodajalno In zalogo tobaka v Prešernovi ulici, ker Je prodajalka obolela za kozami. Isto-tako Je zaprta tudi ŠpesUtova gostUna v Gosposki ullcL Sobotno »Cililerco« Je vsled njene trme zadela zaslužena kazen. Spremeniti ie morala vsa nemška krajevna imena v slovenska. Počsi se bodo že naučili, da se z glavo ne da skozi zid. Prememba posesti Parno kopališče v Benjamin Ipavčevi ulici, dozdaj las* Nemca Tratnika, Je kupa g. Boris BattS. Maškarada celjskega Sokola na pustno nedeUo v celjskem Narodnem domu Je bf* krasna prireditev. It pred vojno Je bila vsakoletna prireditev te maSkerade ena najleniib v predpustu. Maškerada Je bila letos prva po vojul. Dvorana Je bRa okusno ozaljšana. Udeležilo se Je prireditve mnogo občinstva tudi izven Celja. Orožniki so polovili ie ostale pretepače ki so, kakor smo poročali, uprizorili pravcato bitko na Božičevi svatbi v Kosmiči prt Celju. Vseh pretepačev Je zdaj zaprtih okrog 24. Krojaški prikrojevalnl tečaj se J« Pričel včeraj 7. tm. v Celju. VrM se bo skoti 5 tednov. Za prvi tečai se sprejme največ 20 udeležencev. Ce se priglasi dovolj udeležencev, se bo vršil po končanem prvem tčahi drugi. Prijavljat! se Je pri ekspozituri urada za pospeševanje obrti v Celju. Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi danes zvečer v prostorih gostilne pri »Wfisonu« v Gaberju družinski večer. Koroško. Izdajalci Monsignor Podgorc, bivši vodja Mohorjeve družbe, je danes najnevarnejši poturica. ker ima precej upiiva med slovenskim ljudstvom in celo med duhovništvom. V Celovcu izdaja *OJas pravice«, katerega pisava se ne razločuje od drugega nemčurskega tiska. Baje ima Podgorc že več slovenskih duhovnikov popolnoma v svojih mrežah. Tl gospodje že odklanjajo vsako vmešavanje v niihovo »koroško« politiko. Kljub vsemu temu pa je zavedna koroška slovenska inteligenca še vedno optimistična, še bolj pa dobro kmečko ljudstvo, dasiravno so mu pota s trniem posuta. Neničurska podlost. p0 piebisoi-tu so začeli koroSkl nemškutarji Izdala« todnlk »Koroška domovina«, ki pite v strahoviti slovenščini 4n seveda v strupenem netnčurskem duhu. Seveda se Junaki, Id Ust Izdajalo in pišejo, previdno skrivajo. V prosjranm pravi Ust. da so v konzorcija zastopane vse koroSke stranke, le Jugoslovanov (t J. Slovencev) ni. Značilno pa Je, da prinaša Ust za podlistke Mazijevo črtico »Za tatovi«. Limbarskega »Žrtev prepira« itd. Ni misliti, da bi bHi avtorji svoje spise propustfll nemčurskemu listu, temveč Je verjetno, da uredništvo kratko-malo krade po n***ih dopisih. Popolnoma v dtfbu neaučurske kulturel Primorje. Postojnska jama opustošena. Pišejo nam: Pred kratkim sem Imel priliko, da sem zopet obiska! postojnsko jamo. Toda bil sem razočarani V jami je vse razbito in opustošeno. Podivjani »odrešeniki« so polomili lepe kapnike in jih odnesli v Italijo, ker so pač mislili, da jim Postojna ne bo ostaia. NOVA PODRUŽNICA »JUGOSLO-VENSKE MATICE«! V nedeljo 27. m. m. se Je ustanovila v Podnartu na Gorenjskem nova podružnica »Jugoslovenskc Matice« za okoliš Podnart, Kropa, Ka- i mna Gorica, Ljubno In Podbrežje s sedežem v Podnartu. Ustanovni občni zbor se je vršil v znani županovi gostilni poleg kolodvora v Podnartu. Posebno razveseljiva je bila velikanska udeležba s strani domačega kmetskega prebivalstva. Vsi gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili govornikom. Tajnik »Jugoslovanske Matice« je govoril o pomenu In namenu »Jugoslovanske Matice« in o njenem podrobnem delu za neosvobojene brate. Goričan pesnik Jože Lovrenčič je podrobno opisoval bol gori-ških bratov, njihove potrebe, ter njihovo trdno in neomajno vero v boljšo in srečnejšo bodočnost. V krasnih besedah pa jim je razložil koroški župnik begunec dr. Arnejc ljubezen do materinega jezika in prav posebno še ljubezen do naše nove ujedinjene domovine do bratov Srbov in Hrvatov. Podružnici je takoj pristopilo 75 članov, kar je vsekakor razveseljivo znamenje. Predsednikom je bil izvoljen župan Pogačnik, ostali odborniki pa so izvoljeni iz celega okoliša, tako da je vvjka občina zastopana v odboru. Novi podružnici želimo največjega uspeha in vztrajnega dela za neod-rešene brate. ★ SVETOVNI JEZIKI. Splošno se sodi, da govor! angleščina nafreč ljudi na svetu, To pa ni res. Števi- lo angleško govorečih ljudi Je znatno tnanl-še od kltalsko govorečih. Kitajščine se poslužuje okoli 360 milijonov ljudi, kair znaša skoraj petino celega človeštva. Seveda tena kitajščina mnogo dijaiefctov, ki se znatno razlikujejo. NazrazSlrjenejše narečje Je severno kitajsko, Id Je obenem knil-levnl Jezik. Vsem dijalektom pa Je skupna enozložnosf njihovih besed In tako se za-morejo vsled svoje posebne pojmovne pisave vsi sporazumeti. Angleščina, ki io sorod 120—130 ml-Bjooov ljudi, je razširjena po celem »veta. Ne samo Avstralija, temveč tudi cela Južna Afrika se poslužuje angleščine. Potem pride ruščina, ki Jo sovort okrog 80 milijonov ljudi Tudi nemščina Je zelo nus-lirjena ter se Je poslužuje okoli 70 milijonov ljudi- Španščine la japonščine se poslužuje okoli 60 mflijonov ljudi Posebno nlo-go pa Igra francoščina, Id jo govori razumništvo čelen sveta. Nobeden navedcolli jezikov m ne more veljati kot mednarodna občevalno sredstvo. Zato so pa nekateri poizkušali ustvariti umetni taternaclJooalTl Jezik. Tako Imamo n. pr. volapdk ia espe-rato. Vendar je IzkuSnla pokazala, da tl Ježki nimajo bodočnosti TorcS bo še v naprej veljal pregovor: »Kolikor ježkov znal, toliko mož veljaš!« Šport m turistika. Znižane vožnjo t Bohinj. Člani klubov, vClaulenth v Srportno zvezo, dobe o priliki »sankaške tekme« dne 13. t. m. ta »smučarske tekme« dne 20. t. m. v Boh. Bistrici za polovico znižane vozne listke za tja ta nazaj na podlagi posebne Izkaznice, ki Jlb izdaja »Športna zvem«. Ljifbt«vedineio o straSnih dogodkih v krajih, kjer najbolj n. mlraio od gladu. Starši prodajajo otrok«. Ljudje Jedo drevesno skorjo, listje, travo ta korenine. Vsled te hrane so se pojavil« tudi razne nalezljive bolezni. Mnogo ljudi Je zblaznelo. Pojavili so se tudi roparji, Id ropaio brez usmiljenja. Družinski očeti« mečejo otroke ta žen« v vodo, samo da bi bilo manj želodcev z« prehrano. Ljudstvo Je potrebno podpore, ki pa se o« more o4 nikoder bližati. Mali oglasi. Proda se: DVODRUtlNSKA HIŠA Z 800 m* SVETA ta Inventarjem v največjem industrijske« krajo na Gorenjakom s« proda. Cena 200.000 K. Vprašati J« v upravi »Jugoslavije«. Cela hiša takoj na razpolago. 201 KAVARNA, HOTEL EM GOSTILNA * ceHra Inventarjem v Dota* Lendavi « Prekmurja s« takoj proda. Pismen« po. «*dbe na VHjem Hodi«, kolodvorski hotel Čakovec. 204 MED (TRCAN) najfinejši namizni M pecivo, nmiMmin tebelat pitanec tec i 50 K. PoMUa se m PoM ta po ielezatci A. Maček. Vcfen&a. M SUHA, CEPLJENA DRVA tudi aa dom dostavljena se dobilo pri AL Jerančiču, Karlovška cesta 8 3Q| MIZARSTVO se proda v Celju zaradi bolezni. Kje pova uredništvo. lt| j' V NAJEM SE ODDA eventualno se tudi proda majala t okolici Ptuja. Večja pojasnite daje Prane Mahorifl aoetlnlfer v Ptuj«. 21T POPOLNOMA NOVA OPRAVA (spalnica, Jedilnica) se aa 90000 K prodfc. Naslov V apravntetvu. 220 Kupi se: PETROLEJSKE VRČE s ali brec zabojev kupuje po najvSJUi c«oal Hrovat & Kamp.. Ljubljana, IZI Službo: URARSKI POMOČNIK a mešano delo te sprejme proB vtoott plači takoj. Ponadb« Je neslovtti: P. Ca« den, Prešernova ulica 1, Ljubljana. 19C PRIMORSKI BEGUNEC BS« 4nflw skladiščnika pri kakca večje« Podjetja vešč ▼ vseh trcovskta poetiki emožee slov., hrvaškega, srbohrvaškega ta Italijanskega Jezika, eventueteo sprejme tudi trgovino v najem. Ponudbe mi upravo »JugoslavUe« pod »Prfenorsld begunec« t Maribora. 202 DOBRO IZVEfcBANO PISARNIŠKO MOC sprejmem takoj Ivan Seunlg ml., Tacen pod Šmarno goro. 200 GOSPODINJA srednje starosti, koda Je izurjena v gospo* dlirjstva ta kuhinji se sprejme. Pod »obrti nik« na upravo JusoslavlJe v Ptuju. 218 VLAGALKA prva moč se sprejme. Cemažar ta drug, LltcugrafiiJa. Na Frtflrovcu (za Belgijsko vo« Jašnloo). 219 DEKLICA ZA VSE koja zna praiti ta Ifltatl trall se za tnala obit«#. Ponudbe t.preptstaia spričevala ta zahtevhna plače na dr. R. Slebenschelna« odvetnika Zagreb. 22 Rasno: STALNEGA POTNIKA ZA JUOOSLAV1JO IN KORESPONDENTINJO BC« tovarna kravat Angel Hribar, Slove. ng gradeč. 20« Zenitne ponudbe ' ZENITNA PONUDBA. Državni nastavljeoec 2eii se takoj sezna-, nM 1 vdovo posestnico na deželi dobrega srca za vzgojo otrok, za takojšnjo poroko. Dopisi s sliko se naj vpošljejo pod »Velika ugodnost« na uprava »Jugoslavije* r Mu nlbom. M >'" M. Zčvacos Krašev vitez. , Zgodovinski roman. (Dalje.) Val junaških misli mu je bušil v glavo. Obrnil se ie ter objel s pogledom ogromno prestolno dvorano, v kateri ga je pozdravljal sleherni kotiček, vsak steber in vsaka slika na sieni s slavnimi, slovesnimi spomini; ustavil je oko na zlatem prestolu, ki se je dvigal v ozadju na šestero-Stopni estradi. pod baldahinom od v!šnjevega baršuna, posejanega s srebrnimi lilijami... Zapazil je množico zvestih plemenitašev, ki se je tr'a okrog njega, čakaje povelja, da izdere meče v njegovo obrambo; videl je Luynesa, ki ga je bodril, Con-cinija, telesno stražo, častnike, mlado kraljico Ano, ki se je bližala v sijaju zorne lepote, in venec spremlje-vavk, ki so jo obkrožale Kakor vile svojo boginjo. Oči njih vseh so bile ur rte vanj. In Ludvik XIII. se je začutil kralja. »Gospoda,« je zaklical z zvonkim glasom, »zmagali bomo, ali pa poginemo!« »Živel kralj! — 2ivcl kralj! — Živel kralj!« Klicanje je zaorilo kakor vihar, Izzivalno odrnevaje nevihti, ki je divjala zunaj pred Louvrom. Tedaj pa je obvisel Ludvikov pogled na bledem obličju, čisto tam zadaj za drugimi, v okvirju stranskih vrat, odkoder je upirala vanj smrtonosne oči. Obličje se je smehljalo. ali njegov smehljaj je prešinil mladega kralja z mrazom, kakršnega občuti Človek na pragu velike groze. »leonora Oaligai!« je zamrmral poluglasno. Žalost mu je legla na 'luSo, ne da bi vedel zakaj... In tedaj ga je popadla groza z vso i svojo davečo silo. I ik zraven sebe je bil zaslišal glas; »Da, sire, Leonora! Ona vam je upijanila konja 1 Ona vas je poizkusila zastrupiti! Streže vam po življenju; umoriti vas hoče s pomočjo svojega soproga Concinija! Varujte se, sire; čuvajte se ženske! Ona vam je nevarnejša od vse te ogromne množice!... Ukažite, sire, da preiščejo njeno stanovanje, pa bnste imeli dokaz!« Mladi kralj je prebledel kakor zid. Čigav je bil ta glas- in odkod je prihajal? Slišalo se je kakor izpod zemlje. Ludvik je pogledal k svojim nogam ter zagledal nekakšno pokveko. pritlikavca, ki se je že plazil stran, ter izginil, preden mu je utegnil kralj veleti, naj počaka in utemelji svoje strašne besede. »Leonora Oaligai! Poizkusila vas ie zastrupiti! Umoriti vas hoče s pomočjo svojega soproga Concinija !« Besede so še odmevale v Ludvikovi glavi, toda pritlikavca ni bilo več nikjer... »Živel kralj!« so klicali dvorjani »Živel Ouise!« Je grmela množica pred l ouvrom. »Živel osvoboditelj ljudstva!« Kateremu izmed obeli je bila namenjena zmaga? Kateremu pogin? Poldan je napočil. Vojvoda Oui-ški je moral prispeti vsak hip. Or-nano ga je čakal zunaj, Vitry na dvorišču, kralj v svoji prestolni dvorani, ljudstvo na ulici. Vpitje Je postajalo čedalje hujše; množica je valovala kakor morje, in njeno butanje se je zdelo vsako minuto bolj divje in pogubonosno. »Gospoda,« je rekel kralj, »tre-notek zmage ali smrti se bliža!« Toda njegovim besedam je sle-. dil eden tistih čudnih pojavov, s Katerimi je duša množic odnekdaj pre-I senečala svoje opazovavce. Ljud- stvo, ki je že drlo V naskok, se je zdajci-jelo umikati. Dobro se je videlo z oken, kako mahajo posamezniki z rokami, mirijo razburjene trume in jim pripovedujejo nedobro vest. Ccz tnalo hipov si razločil na stotine takšnih govornikov in na stotine skupin, ki so jih obkrožale ter poslušale z očividnimi znaki potrtosti. Kralj je zrl osuplo na ta nenadejani prizor. Videl je, kako se trga množica na manjše gruče, ki se takisto spet cepijo, ginejo in razhajajo na vse strani. Nekateri so metali svoje sulice in arkebuze ob tla ter sidito zapuščali pozonšče. Preden je minila ura. je ostalo na trgu pred 1 ouvrom komaj še petdeset nepoboljšljivih zijal; nato je zmanjkalo tudi teh, in šum pariškega življenja, ki je prihajal iz dalje čez greben hiš, se ni zdel nič več glasnejši In razburjtnejši nego ponavadi. »Bog je storil čudež!« je vzkliknil Richelieu ter vzdignil roke proti nebu. »Živel kralj!« so zagrmeli dvorjani. Človek bi bil rekel, da jim prihaja klic šele zdaj res od srca... Kakor omamljen, ves poln nejasnih sumov, se je vrnil Ludvik XIII. v svoj kabinet. Okrog četrte ure je zavladalo nad Parizom molčanje, ■turobno in strašno kakor dopoldanski hrup. In tedaj je dospela kralju vest. ki je pojasnila »čudež«; zvedel je. čemu se ima zahvaliti, da ]e tik pred izbruhom boja zavladal mir- vojvoda Ouiški, je bil izginil.. Voditelja ni bilo nikjer! Stoprav še upomi Pariz je žaloval nad domnevnim Izdajstvom svojega malika! Ta novica je zbudila nešteto ugibanj. Mladi kralj, ki se dopoldne ni plašil usodne borbe, je zdaj trepetal Pomišljal je, da je vse to morda zgolj vojna zvijača: kaj če je Ouise že v Louvru? Skriva se kje in mu pripravlja smrt, nemara spora- J zumno z Leonoro Oaligai, ki ga je j hotela zastrupiti! iskal je z očmi Concinija ter ga zagledal šepetajočega z Leonoro. Mrliška barva njunih obrazov ga je navdala z bliskovito gotovostjo, da ti dve bitji vesta, kje je Ouise! Njiju razgovor je veljal njemu, Ludviku: pomenil je njegovo smrt! Že mu je vztrepetala roka, že je odpiral ustnice, da bi izrekel nepopravljivo povelje: tedaj pa so mu javili jezdeca, ki je bil pravkar dospel iz Bastilje z važnim naročilom. Velel je, naj ga pripeljejo k njemu. Jezdec je prikleknil pred kraljem ter mu pomolil pisanje. »Od koga?« je vprašal Ludvik XIII. z nejevoljnim glasom. »Od gospoda guvernerja, sire!« Richelieu, Concini, Lugnes, Or-nano in Vitru, vsi so pristopih, da slišijo, kaj sporoča kralju bastiljski guverner v tako pomembni uri. In Ludvik je bral... Ko je končal, mu je izginila vsa kri iz obraza. Vstal je in plosnll z dlanmi Nato je sedel ter bral še enkrat. Pismo mu je trepetalo v roki. Bral je tretjič. Obraz mu je poškr-latel. Neizrekljivo strmenje se je Izražalo-’v njegovih očeh. Nazadnje je sklonil glavo; solza mu je zameglila pogled in njegove ustnice so zamrmrale ime, ki ga ni razločil nihče izmed navzočih. »Sire! Sire! Za Boga, kaj se je zgodilo?« sSire! Kaj strašnega vam poroča La Neuville?« Ludvik XIII. je pogledal svoje svetovavce; njegove oči so bile polne jasnega ponosa. »Oospoda,« je izpregovoril s tre-, sočim glasom, »vzlic vsem predpi-som etikete in dvornih šeg vam ho-I čem prečitati to pismo, zakaj vred- I no jc. da ga čita kralj: Poslušajte, gospoda, kaj nam sporoča gospod de La Neuville, guverner Bastilje!« Zavladalo je osuplo molčanje. Ludvik je vstal in se odkril; stoje, s klobukom v roki. je čital z zvonkim in resnobnim glasom: »Sire, Vaše Veličanstvo naj mi oprosti veliko svobodo, katero si dovoljujem. Po Vaši volji, kakor mi jo Je sporočil gospod de Capestang, kraljev vitez, naj ostane jetnik docela skrit in naj ne zve niliče, da se sploh nahaja v Bastilji. To naročilo je vzrok, da svoje prošnje za točnejša navodila glede ravnanja z gospodom vojvodo Guiškem ne predložim gospodu maršalu d’ Ancre ali gospodu škofu lugonskemu, marveč naravnost Vašemu Veličanstvu. Vaše Veličanstvo gotovo ne smatra gospoda vojvodo Guiškega za navadnega jetnika. Gospod de Capestang. ki je po nalogu Vašega Veličanstva snoči aretiral vojvodo Guiškega in ga takoj pripeljal v Bastl-ljo, mi ni vedel dati nikakih jasnili smernic, kako naj ravnam ž njegovim jetnikom — ali bolje, z Vašim Sire! Spričo teh okolnosti, Sire. mi je čast ponižno prositi Vaše Veličanstvo navodila, kako naj postopam z Eospodcvn 'vojvodo Guiškim za Čas njegovega bivanja v Bastilji; bojim se, da bi drugače zagrešil kako napako, ki bi zbudila nejevoljo Vašega Veličanstva. Blagovolite ml oprostiti, Sire. ako porabim priliko, da iskreno čestitam Vašemu Veličanstvu na smelem in odločnem dejanju, ki že rodi svoje dobre sadove in mora nedvomno potlačiti uporno razpoloženje prebivalstva. Dovolite mi tudi, Sire, da izrazim svoje globoko občudovanje Vašemu vitezu gospodu de Ca-pestangu. ki je drzno In odločno izvršil tako nevarno dejanje. (Dalje prih.) • kapitalom do K 100.000*— za eksploatacijo gozda iščem, even-tuelno prodam večjo parcelo za Izseknnje. Pismena vprašanja pod ,Družabnik* na upravo lista. Najboljia voda Odstranjuje smjeota neugodan dah. L M. PENKALA 1 drug, Zagreb. 1 Pred nakupom nal si vsakdo ogleda veliko zalogo Jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, polne košare, lev-jurskega orodja, rinjSic in zapon sa Sevije, sukanca, gumbov, vezenin in našivkov ter vse druge potreb$£ine ca krojače, iivilje, čevljarje In sedlarje pri finpl ie 10000 m3 prvovrstnih bukovih drv Ponudbe z navedbo cene franko vagon imenoma navedene oddajre postaje in dobavnega roka je vposlatl do 16. t. m. aa naslov: Vodstvo za preskrbo drv v Ljnliljaul, Turju<l trg 1. Posestvo kupim na Kranjskem. Glavno zahteve: v lepem zdravem kraju ugoden dom, dobra goqpodarBka poslopja. ZemljiSia vsa} nekoliko oralov. Cim več tem boljSe. Elektrika tn vodovod peeebno vSeč. — Ponudbe naj dobro opižejo ceh objekt In navedejo zadnjo ceno ter se pošlje na: upravništvo „Jugo slavijo" pod »St. 119*. — Diskrecija strogo zajamčena. Koloture za štednjake (Herdrlnge) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: lirama leljeza jur, trairicira 11 Hetero. Imam na zalogi m slo Mirov Mm m letnik 1920 po K 19’— za 1 liter. Milko Jesih veletrgovina vina Rudnik-Liobliana. ia Naj večja Izbira! Nizke cene! Najlepše in najcenejše darilo za vsako priliko je Moj zverinjak knjižica našim malim za zabavo In pouk 8 45 slikami in k tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva te v Ljubljani: v Zvezal kojlgars i, Marijin trgS, «Z*eznitlskirtti, Stari trg !9,t, m RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU je oivoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini Beograda in Novisada ter bede v položaju najceneje in najkulant-neje postreči celo Slovenijo 6 pšenico, koruzo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovSkim in banatskim vbo najceneje po dnevni ceni. Naročila *e naj direktno pošiljajo na tvrdko RUDOLF PEVEC v EESK1 SREM. — Naslovi: Pcvec, Beška-Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zaniogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. — Ob enem ee bode tamkaj prodajalo d*>ske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča 2139 ' ^Rudolf Pevec. POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci t Urne žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X? cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Postni predal 74. (Vedno v zalogi tadi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) vagonov premoga Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel kavarno gospodov Cesaric in Štihil. Skrbel bom za dobro postrežbo. — V kavarni vsaki dan tamburaški koncert. lili mn. MM, Mio® ulita, vogal Elanom Franc GaSpari. Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna’ v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo „Jngoslavije“ v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, 1 resernova ulica. ■kupne nll posamezno se takoj proda najvišjemu ponudniku loco žel. postaja Ormož. Stalna dobava. Kvaliteta zajamčena kakor trboveljski. Pismene ponudbe na upravništvo „Jugoslavije* pod „PREMOG*. 1 Koristilo Vam bo, ce se pri vprašanjih in naročilih sklicujte na oglase v »JUGOSLAVIJI*! Macchiavelii: „Vladar“ Poslovenil Abdltus cena broš. ... 20 K vez. ...... 25 y A. S. Puškin: jiKovfl »ir preložil Dr. VI. Borfitnik cena broš. . . . 10 K J. Glaser: »i Na prodaj v Mariboru hiša z gostilno In celo opremo, vinom, sodi in pohištvom radi j S Dobe sc v upravi »JUGO-bolezni. Naslov prodajalca pove opr. Jugoslavije. j cena broš. vez. 25 K 30 . i r,: :DE3D: Jugoslovanski kreditni zavod r.zzo.z. v Ljubljani, Marijin trg štev. 8, Wolfova ulica štev. 1, '“ttassa."" PsfiHžBltilMuitilSBtollIbDsllBliUidaii. Brzojavni nrelov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Sprejema ^Ftnllnt vlogo In vlo|> *a takcll raiun l#r JU* obrtslujc 4 a ii 0 12 h ferex odbitka. - I*vai«IJub?Jaii*kl vlagatelji doba *»o5tne *©i©Sr.ico. liikaso faktur 111 trgovske informacije. Izdaja ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. —^Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javni \ s adibcih. Tipski liffiSiti poj BajG56šB$iBii fcisp. ^ ^ Mmm nstorstnoni. -ii— :QE20; Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani Odgovorni urednik Anton Pesefc,