Iibaja nadslj te Iftsoad daily dajs «4 OLAilLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI JJ2TO-TKAB rvm. _ n M i — _—-p toounem prospaiteta zelo magije PO VSEH KRAJIH JE PRIČELA 8EPATI INDUSTRIJA. Jekla rac t odi producirajo vedno rrminUkt ln upravnilki || prostori, MtT 80. Laamdala A v«. Offlao »f Pa b lica t ion i 2667 So. Laamdala A v«. Ttkphona, IN*kw«U 4U04 mmrnmmmmmm^mmmmmmmmmV JS-TTSS Chfcago, IU., pondeijek, 15. junija (June 15), 1925. for mallteg at apocial rata of Yaarly t Chicsga, DL — Zsposlenost Illinoiau pada akokoma. Kakor poroča državni delavski depart ment za meeec maj. je letos za sedem odstotkov nižja kot je bils v maju 1924 in za 14 odstotkov je je manj kot maja 19p3. Šestina vseh tovarniških delavcev v Illinoiau, ki je Imela delo leta 1928, je aedaj brez kruha. Rudaratvo ae peha v slabše in slabše razmere. Vedno več rudnikov je zaprtih, v še odprtih jamah pa vedno pičlejši obrat. . Ugašajoče življenje v industriji je bilo zlasti občutno po kovinarskih industrijah. Jeklarne so poslale domov akoraj štiri delavce od vaških eto; izdelovalni-ce železnega orodja imajo za šest procentov manj ljudi v službi; tvornice za poljedelake stroje pa so tudi odpustile po 25 ljudi na vsakih tisoč. Izdelovalnice pohištva in muzikalij so navadno najbolj zapoalene v maju, ampak letos so meseca maja odslovile nič manj kot 3.7 odsto, odnosno 4.5 odste delavcev. Krojaška Industrija je onemogla za 17%. Le iz malo industrij prihajajo poročila, da ae poživlja, in to so avtomobilska, stavbinska in pa živilna. Posredovalne agenture za delo so letos v maju poskrbele 12 odstotkom ljudi manj dela kot lani ^ ta 1923. "Za vsakih stoslulb je biolojf) bilo v Chicagu 145 priglašenih brezposelnih delavcev. Vposleva-nja na agenturah na Canal cesti še nikdar nI bilo tako malo kakor lfetos. Aprila in maja mesece je padla zaposlenost po tovarnah New Yorka za nič manj kot tri procente. Jeklarne in železniške delavnice kakor tudi oblačilna industrija so najbolj prizadete, kar pa je pripissti deloma tudi dejstvu, da je sedaj potekla sezona za to delo. U. S. jeklarska korporacija je obratovala samo a 70-odstotno kapaciteto, ker je bilo meseca maja sa 396,786 ton manj naročil. To je bil dosti večji padec v naročilih, kakor ao napovedovali naprej. Vseh nsročil je bilo ms j s meseca za 4,049,880 ton, dočim je podjetje prejelo meseca februarja za 6,284,000 ton naročil. Leta 1923 so rsvno v ti dobi rsz-na podjetja naročila za šest mi-ljonov ton jekla in železa, leta 1920 pa celo deset miljonov ton. Takom zadnjih dveh mesecev je tudi zelo upadla nakupna moč farmarjev za poljedelako orodje in »troje. Za celih deset procentov letoe manj kupujejo. In tudi mezde,na kmetijah so občutno padle, da ao komaj 6 odstotkov tega, kar so mezde v industriji. Department za poljedelstvo ae m«nda dobro zaveda dejatva, v kako nazadovanje drevi poljedelstvo. V svojem poročilu tudi na-Klana, da ravno poljedelstvo zelo ile ns farmah boljše razmere da bi kmetovalci lahko plačevali d'mtojno svoje delavce in tudi nami kupovali atroje, katere po-tnliu je jo, bi umevno prišle k sebi tudi druge industrije. PraiM Jamih fe goAov , Amerika* Warren S. Stone, vodja železničarjev, je umrl. Državni tajnik Kellogg je na hrulil mehiško vlado. Coolidgeva prosperiteta zelo šepa. Zene hočejo diviaende za troke. Zvezna vlada se ne zanima za "opiški proces"; Scopes je od klonil ponudbo filmskih magna tov. Evolucija v čikaških javnih šolah. , Policijski naval na pobojnlke v Chicagu, ko sta bila zopet dva policaja ubita. Zdravnik v Los Angelesu ubil svojo ženo z omamljivim plinom. Po avetu. Mehiški predsednik Calles je ostro zavrnil Kellogga. Stavke in izgredi ha Kitajskem se nadaljujejo; ljudske čete so zmagale v Kantonu. Angltia je prišla v škripce, ko se domlniji protivijo garancijskemu paktu. V Novi Skotiji je mir; vojaki nočejo napadati stavkujočih rudarjev. fcvohnlja v čikaških jav nibšolah Šolski odbor je pravksr izbral zs javne arednje šole knjigo o biologiji, radi katere je bil prof. Scopes obtožen v Tenneeseeju. KUDAR 2IV POKOPAN. Chicago. — Bryan lahko ukazuje, kaj se Bmejo dijaki učiti v tennesiških šolah, ampak čikaških šol še ni dosegel. Mestni šolski odbor Je te dni zaključil, da v srednje šote knjigo* biologiji, katere avtor je George W. Hunter in na podlagi katere je profesor Scopes učil mladino v Daytonu, Tenn. Knjiga Ima naslov "New Essentials of.Biolo-gy". Določil je še nekatere druge knjige, ki so nepoetavne po novem zakonu v Tennesseeju, kajti v istih se podrobno razlaga razvoj Človeka iz nižjih žlvljen-skih form. Vodit IJabtvttgt kaRt ji zoptt v kaU "Dr." Moore, ki je moral bežati Iz Chleaga pred par leti, jc zdaj vodja "ljubezenska kolonije" v "Nebeškem meetu". Crasa Valley, Cel. — Robert Hill je bil v petek že 30 ur jetnik v pod s u tem rovu. Hill je ■ trkanjem ne železno tračnico dal znamenje, da je še živ. Pomožno moAtvo je na delu. da ga od koplje. ^ Harvard, III. — "Dr." Albert J. Moore, zdravnik vseh srčno bolnih ljudi, ki je pred tremi leti ustanovil ljubavni kult v Chicagu in potem naglo Izginil, ko mu je sodišče stopilo na prste, bo moral pojasniti tukajšnjim o-krajnim oblastem, kaj se pravzaprav godi v njegovi "koloniji ljubezni", katero je organiziral na 160 akrov veliki farmi v tukajšnji bližini. V koloniji je o-krog dvajset moških In žensk. Kolonija ima bombastično ime: Heaven City" (nebeško mesto). Oblasti so se začele zanimati za kolonijo te dni, ko je tamkaj naglo umrl neki George Scho-field, star 60 let, o katerem pravijo, da je bogat petrolejski operator iz Oklahome, kjer ima ženo in otroke. Schofield je nedavno prišel v kolonijo s 16-let-no deklico Nino Roundtree iz West Virginije. Tu ita živela v divjem zakonu kakor val ostal člani ljubavnega kulta. Zadnji torek se je Schofield bokssl * ne-\\m Rashem in hitro obležal na tleh. Nina. osramočena vsled slabosti njenegs staregs ljubimca. je nataknila rokavice in g. pozvala na boj. Podila ga e toliko časa naokrog, da se je zgrudil In v par minutah umrl. Zdravniki so konštatlrali. da ga je zadela kap. žene hočejo taha« napovedujejo M tobaka. Marrisburg, Pa. — Drževni od-prohibicijonistične stranke > tu sprejel resolucijo zs postavno prepoved izdelovanja in I,r"dsjsnjs--- VREME. Chicago in okolice: V torek nestalno in toplo; slučsjne lokalno nevihte. Tsmperatera v zadnjih 24. urah: najviše 86. «1. _______ za otroite APkL' MEDNARODNE ŽENSKE ZVEZE NA TRGOVSKE ZBORNICE. —— Zahteve po odpravi otroftega suženjstva ao vedno večje. Washington, D. C. — (P. P.) Mednarodna trgovsks zbornica bo imela svoj sestanek dne 20. junija v Bruplju. Bavite ae bo tudi z reparacijami, ki naj jih utrpi nemško ljudstvo. Trgovski tajnik Hoover je lansko leto rekel v Sen Franciscu, da ta ave-tovnl problem (reparacije) niso samo vprašanje kredita, temveč je vprašanje "vseh mož, žena* in otrok." Na to Hooverjevo izjavo niso pozabile žene, organizirane v Mednarodni Ženski ligi za mir in svobodo, zato je sedaj pred zbc* ro ven jem apelirala predsednica te lige, naj ae mednarodna trgovska zbornica predvsem peča z dividendami otrok, z vprašanjem otroškega suženjstva. Delegatom vsega kapitalističnega sveta pravi mrs. Hull, predsednica lige, sledeče: "Ce se spomnite, da otroci pod šestnajstim letom tvorijo eop tretjino vsega prebivalstva ln da mnogo otrok zlasti po dveh državah, s katerima se boste bavill, trpi v suženjstvu radi vojne ter fcle povojne dobe, morate prfzna-t ti, da je mladina faktor, Irtftbri ne sme biti ignoriran. Upoštevajte ga pri gospodarski retfkta-ciji. Ko boste kovali načrte, glejte, da upoštevate potrebe in pravice otrok kakor tUdi dolžnosti odraalih." Pismo je sestavljeno na podlagi šestih principov, ki naj varujejo interese dere pred mednarodnimi pogodbami. Prvi princip je, da se mora mladina upoštevati že sam6 radi dejstva, da tvori tretjino prebivalstva. Drugi naglašan princip je, ker eo otroci upravičeni do spodobnega življenskega obstoja, ne da bi jim bilo zato treba kaj Vrniti. Mladina tvori poseben razred, od katerega vzlic konzumi-ranih dobrin ne moremo in ne amemo zahtevati ničeaar. Nečloveško je zapostavljati mladino ter tudi lahko katastrofalno za vse človeštvo.' Tretja zahteva sloni na principu izobrazbe mladine. Mladina mora dobiti izobrazbo in vzgojo Interesu vsega sveta. Minimum izobrazbe je naloga, kl leži na ramenih odraalih ljudi vsega sveta. Izobrazbe ni mogoče dati mladini samo z mezdami, temveč tudi a pravičnostjo napram nji. Varuhi mladine morajo imeti sredstev dovolj, da lahko nudijo mladini izobrazbo in vzgojo. Peti princip v piamu se gteai. da mora biti po mednarodnih pogodbah zajamčena v interesu o-trok posebna "otroška divlden-da", katera mora priti v poštev pred vsemi drugimi mednarodnimi obveznostmi. Za to "dlvl-dendo" ne moremo zahtevati odgovornosti od otrok. Obvessn mora biti vsak, da ne bo mogel škodovati mladini. I)a se zagotovi gospodarska pravičnost za podelitev t« dlvl-dende otrokom, je šeati prlncfrp pisma. V nJem razlaga, kako bi morala biti urejena domača ekonomija in kako mednarodne konference, da ne bo mogoče škodovati otrokom radi pogodb kakih izkoriščevalskih denarnih mogotcev. To ao zahteve od organiziranih kapitalistov, da ne smejo še ŠiNsgg ja ostro pokaral Mthlkt Wall Street je še zače' nagajati Calleaovi vladi. Mehike mora vrniti Amerlčenom "nepoatav-no odvzeto" lastnino. Soopoa at »trt III v filSM Neka družba mu je baje ponudite 9160,000, on pa je odklonil New Vork, N. Y. — John T. Scopes, tennesiški profesor, čigar ime je že danea znano po vsem avetu radi evolucijskega procesa, je dobil ponudbo od neke filmske družbe, ds naj nastopi v filmu. Dobil je dve ponudbi. Prva je bila za $60,000 in druga Uje za $160,000. On pa je obe odklonil. Mogoče ae še premisli. Waahington, D. C., 14. jun. • Mehiško poalaništvo je danes objavilo odgovor predaednika Callesa na Kelloggovo izjavo. Calles pravi, da ni mehiška vlada nič bolj na preizkušnji kakor vlada Združenih držav; Mehika se drži mednsrodnih obligacij, zahteva pa, da druge vlade ostanejo v svojih mejah in ne posegajo v notranje zadeve aosed-njih suverenih ljudstev. Waahlngton, D. C. — Državni tajnik Kellog je 12. t m. v formalni izjavi trdo pozval Mehiko, ds mora ščititi življenjs in last-nino ameriških državljanov in ss držati mednarodnih obligacij. KeUoggova nenadna izjava, v kateri je precej prikrite grožnje, je presenetila javnost. Izjava nedvomno .bazira na poročilu a-merlškega poslanika Sheffielda v Mehiki, ki ae je pred nekaj difevl vrnit v Waahlngton In konferiral s Coolldgem in Kel-loggom. Kellogg je dejal, da odnošajl med Mehiko in Združenimi drŽavami so sicer prijateljakl, toda ameriška vlada nI zadovoljna z razmerami v Mehiki. Ameriška vlada pričakuje, da mehiška vlada zaščiti pravice Američanov in odškoduje vsa tisto, kate-fim je bila odvzeta lastnina na nepostavni način. ■ "Vlada Združenih držav bo podpirala mehiško vlado le toliko časa, dokler bo zadnja ščitila Življenja In pravice Amerlča-nov in ae držala mednarodnih obligacij. Mehiška vlada Je danes ns preizkušnji pred vsem svetom", je rekel Kellogg. Mehiški poslsnik Tellez je izrazil začudenje, ko Je čital Kel-loggovo Izjavo. Dejal je, da on ne va ničesar o nobenem vprašanju ali kakem novem sporu, ki ti se bil pojavil med Mehiko ln Združenimi državami,. GREEN BI RAD POSVETIL PRAZNIK ZASTAVE. Waahlngton. — Predsednik A-meriške delavske federacije, VVilllam Green, je hvalil zastavo kot simbol in navdahnjenje trajnega petrijotizma, svobode In demokracije. Pri svojem hvaljenju se Je spomnil konvencije v Cincinnatiju, kl jo Je imela federacija leta 1922. Izjavil je: s "Tam smo s« namenili, da zahtevamo dodatek k ustavi, da vsrujemo življenja otrok. Čutili smo, da bodo otroci v bodoče poznali praznik zastave kot praznik njih osvohojenja iz tovarniške in delavniške sužnostl, da ao so se jim te duhomorne delavnice apremenile v učilnice in igri-Ača, do katerih prej niao imeli dostope. Delavatvo še vedno n« vidi nobene druge spjdobneJSa poti, da ae vcepi v ljudstvo pe-Arijotizem kakor če a« da takojš-povečati g laik »v nega pritiska nafcnje protekcija mladini. Praznik otroke Nemčije in Avstrije. No zastav« naj )*> t/ifej praznik o-bena točka v Daweaovi pogodbi avoboditve mladine." jih ne sme voditi do tega. čeprav i Organizirani podjetniki in ve-amatrajo, da Jim bo Dawosova (letrgovcl so let/is razglasili prvi npjnlije da jim bo Daweaova pogodba al u lila za podlago pri pobiranju reparacij. Ce bodo nemški delavci imeli zajamčeno zadostno mezdo za redno vzdrževanje svojih otrok, bo konoc ves-gs repaTacijskega hi piaj kot praznik mladine, a pri tem ao skrbno zamolčali anvnd-ment glede Hroškegs dela. ljudske Dete zmagale v kartonu Stranka, kstero je orgenlzlrsl I dr. Sunjstaen, je zopet zavladala v Kantonu. — Japonci u-bili sedem Kitajcev v Antun-gu. Generalna stavka v ftan* K u ju se je pooatrlle. Ilongkong. 13, jun. — ljudska armada pod vodatvom stranke kuomlntang, katero je ustanovil pokojni jlr. Sunjatsen, je zmugala v šestdnevni bitki in pognala najemnike iz Junana iz Kantona. Junanci ao pred begom izropali meato. General Vu Cvan iz province K.angsu jir bil ubit v boju. Kantonske Čete, katere so baje pod vodstvom fzvež-banih ruskih komunističnih častnikov, ao začelo danes prodirati za umikajočimi so Junanci v provinco. Ijondoa, 13, jun. — . "Daily Telegraph" prinaša brzojavko iz Pekinga, ki se glasi, da so Japonci ubili sedem kitajskih demonstrantov v Antungu. Krlst-janski general Feng Ju-hsiang je začel mobilizirati avojo armado v Kalganu. Ista brzojavka pravi, da skušajo Kitajci zvaliti na Angleže vso odgovornost sa pobijanje dijakov v Sangaju. Angleški pro-atiž na Kitajskem je danes jako Vilab. ftangaj, 13. jun. — Položaj v Aungaju ae je jioalabšal. 16,000 kitajskih tovarniških delavcev, ki so zastavkali in se potem vrnili na delo, je sinoči ponovno za-itrajkalo v znak proteata proti Angležem, kl so v četrtek ubili oaem kitajskih kulljev v Hsnko-vu. Vss Joža Kitajcev je zdaj naporjona proti Angležem in Japoncem. Kreten je tovornih psr-nlkov v šsngsjskem pristanišču je poginoma prenehalo. STRV.—NUMBER 139 Stoto, vodja ialazaliar-|av, Ja tairl Bil je dolge tet predsednik Bratovščine lokomotlvalh a t roje-vodjev In raaalh finančnih ter Induatrljaklh podjetij. Star jo bil 66 let. v ikrlpolh nil virtfttttft ptklt Britakl domlniji ne marajo jamčiti miru v Evropi. l,ondon, 13. jun. Angleška vlada si zdaj beli glavo, kako bi pridobila domlnlje za evroptojski garancijski pakt, kl naj zajamči mir med Nemčijo In zavezniki. Kanada in Irska sta že Izjavili, da nočeta imeti nič opravka s tem paktom; najbrž se enako izjavijo še Avstralija. Južna Afrika In Nova Zelandija. Ženevski protokol, ki Je bil delo MaeDonal-da I rt Jlerrlota. Je pro|iada-truljira centralo gonilne sile in premogovnike. 1 ( anopis brez člankov, Biilirig«. Mont. — Tukajšnja The llillings Gazel lit Je 13. I, m. naznnmla. da Ijo list islalej izhajal brt«z "ediUiriala", to je uvodnih ali uradniških člankov. U-redništvo pravi, da se čitsU*lji MJ zanimajo za vesti kakor za članki- in na |iodlag! vesti naj ai vaakdo sam naredi mnenja o političnih In drugih dogodkih. Cleveland, a — Wsrren S. Stone, predsednik Bratovščine lokomotivnih strojevodjev In obenem pretlsednik banke, kreditne družbe in premogovne kompanije omenjene Železničarske or- f:anizacije, je 12. junijs umrl v ukujšiiji bolnišnici za akutno Hrightovo boleznijo v starosti 66 let. Stone je tjolehal Že več mesecev. Njegovi prijatelji pravijo, da mu Je breme premnogih Itoalov in skrbi nakopalo bolezen, odroma ni imel časa za potrebni počitek in zdravljenje. Stone zapušča lepo premoše-nje ln soprugo brez otrok. Pogreb se vrši danes (pondeljek). Stone ju bil rojen na farmi v Iowi. Leta 1884. Je poatal član železu ičarake organizacije In 1903. je bil izvoljen predaedni-kom iate; to službo je potem o-previjal 22 let. V tem čaau je organiziral mnoga finsnčns in In-dustrijsks podJatjk Brstovšdi-ne: koo)xirstivno banko, krsdit-no družbo, Investicijsko družbo itd. Pred per leti js dosegel, ds js organizacija kupila premogovnike v Kuntuckyju in VVest Virginiji, radi ksterlh je Imel Stone ostro kontroverzo s rudarsko unijo. Vsa ta podjetja je vodil Stone. V politiki Je bil republikanec zelo liberalnega mišljenja. V lanski predsedniški kampanji je podpiral ! S*U« vašaga MILIJONARJI IMAJO SVOJO CERKEV t terih m darovali doma£m bogovom, k^tfm so se zahvaljevali za bogastvo, udobnp in razkošno življenje Miljonarji ne grade Več oltarjev v svojih hišah, ampak grade katedrale, v katerih flt shajajo k molitvi. Ob takih prilikah milijonarke nam^ejo nase ves nakit, da Uko druga drugi razkazujejo svoje modne obleke, zlatnino, bisere in demante. Nihče jih ne moti, kajti razcapanim proletarcem je prepovedano hoditi v cerkve, kadar co milijonarji s svojd zbrani k molitvi. Tam v New Yorku zgrade novo katedralo. Nosila bo ime sv. Janeza Krstnika. Stala bo petnajst mtfijonov dolarjev. Denar zanjo so prispevali najbogatejši med najbogatejšimi in sicer kar po sto tisoč dolarjev. Največ je prispeval John D. Rockefeller. Menda je dal kar pol miljona dolarjev. Nato se vrste drugi gospodje, ki imajo precej rejen denarni mošnjiček. Arthur Curtis Jomes je dal «160,000. Mož lastuje železniške delnice, je solastnik Phelps*Dodgevih interesov, Goiden Hill Korporacije itd. Mje ^ Be udeležm ^^ 15. S. Harkness je dal z družino vred $166,000. PrecejJ^0hn Resetič, Martin ferhne a družinami in Louisa MachekljBp je poročila, katerege aem dobil, ko so se vrnili s pogreba. ' Naj iskrene jšc sožalje žalostni družini. — Ignac Benkše. f jtjt- , :^»""iV t » žalosten je bil pogret, v katerem je šlo za umrlo mamo sedem nepreskrbljenih otrok. Vsakem u so stopile solze v oči, ko je videl pomikanje tragičnega sprevoda pogrebeev. Pred tremi loti Je komaj Frank Penca ušel amrti. Zadri* je nesreča* da je bil doma dve leti in devet mesecev po devetih operacijah. Okreval je toliko, da Je spet začel služiti kruh svoji družini, sedaj pa ga Je aa-0,000. Nato se vrste drugi, ki so precej globoko posegli v blagajno in darovali kot n. pr. Robert L. Gerry, bankir, F. A. Juillard, bankir, Frank Munsey, organizator kapitalističnega tiska, in drugI. Tem gospodom je bilo lahko daroyati tisočake, kajti zaslužili so jih delavci na polju, železnicah, parnikih, v rudnikil), tovarnah in pri plavžih. Prav nič stjim ne poznajo tisti tisočaki, ki so jih darovali. Ampak kaj poreče k temu sv. Janez Krstnik, ako gleda doli z neba na to katedralo. Bil je puščavnik. Bil je velik siromak in slikajo ga bosega in slabo oblečenega, prek rame mu pa visi ovčja koža. Opira se na palico, s školjko pa zajema vodo in krsti ljudi, ker najbrž ni imel toliko premoženja, da bi si kupil korec ali pa čaio. Sv. Janez krstnik je pridiga} pokoro in nekako pred dva tisoč leti je napovedoval razkošnemu Rimu konec, ker, izkorišča ljudstvo. Rockefellerjl so baptisti. Td je verska sekta, ki pri zna evangelije sv. Janeza Krstnika, ki je živel v puščavi ob Jordanu, krstil ljudi in jim pridigal pokoro. Ako Janez Krstnik v življenju ni maral bogastva, mu gotovo tudi zdaj ni všeč, da m\| grade , katedralo, ki bo stala petnajst miljonov dolarjev. To pove zdrava človeška pamet, pa tudi dr. John Roach Stranton, župnik haptivstovske cerkve Kalvarije, ki je opral in očesal dr. Harry Emmerson Fosdicka, ki postane župnik baptiv-stovske cerkve bHzo univerze Columbia, je tega mnenja. Zato je pa župnik Straton žel od svojih baptivstovskih tovarišev v Chicagu in drugje vse kaj drugega kot pohvalo. * Nekateri mu od strani celo očitajo, da ni doktor bogoslovja. Spreminjajo se razmere, ljudje in tudi cerkve. Svetnikom, ki jih sHkajo kot ubožce in siromake, grade danes poslopja, ki Jih prav niče ne potrebujejo, ker so mrtvi, in ki stanejo milijone dolarjev. Veliko pametneje hi bilo, ako bi se denar, ki gre za gradnjo cerkev, grabil za gradnjo šol, sirotišnic in zavetišč za onemogle delavce. Denhr bi tako služil pravim namenom. Svetniki gotovo ne^ratrebujejo svetišč, saj so po zatrdilu duhovnikov v«i v nebesih in vžlvajo rajsko veselje. Denar, ki se izda za gradnjo cerkev svetnikom, je torej vrien v vodu. Kajti kdor vživa rajsko veselje, ne potrebuje, da mu grešni ljudje postavljajo še svetišča, mesto da bi delali pokoro in tako živeli, kot je živel on, dokler je hodil po tem grešnem svetu. Takega menja je aevada tudi župnik Straton. In zato se je zameril mnogim svojim baptistovskim tovarišem. Sprejeli so resolucije, v katerih 9bsojajo njegovo mnenje. Ujiku, ki količkaj misli *ltojim1 možgani, pa pojavi zasta bogoslovja, zakaj bi nauki pravilni? Hearletta, Okla. — Ker je malo dopisov iz te naselbine, Jaz malo opišem, v kakih razmerah1 se nahajamo. Tu je precejšnje Število premogoroyov, ki se pa že dalj časa zaprti, od februarja kar vsi odkraja»y Razumljivo je, fda smo delavci brez dela in zaslužka. Premogarskim baronom je prišla na misel lestvica Iz leta 1917. Zato se je je pričela posluževati druftba, pri kateri naa je vposlenih največ Slovencev (nekai je Avstrijcev). Crow kompanija ja torej odprla rudnik št. S in 2 s pogoji, da rudarji delajo sa mssdno lestvico iz leta 1017. Ker ee nihče ai vdal v tako samogoltnost kompanije, je dobila druge ljudi nedaleč od naa iz McAlestra, ki ao pripravljeni delati sa karkoli, kar jim da mačehovaka kam penija. 8 tem ao aeveda tudi pripravljeni slomfti plačilno lestvico, ki je bila sprejeta po uniji In je veljala lani. Žal ja med najeteži tudi nekdo, ki je doma tam, kjer pravijo, da je maček svetega duha pohru-stal. BU je eden prvih, ki so prišli delat. Drugi Slovenci in domačini pa ne gremo delat pod pogoji, kot nam jih sedaj vsiljuje* jo baroni premoga, ker naša pogodba poteče šele zadnjega marca 1927. 4 Posdrav vsem čitateljem Pro-sveto. Ta list priporočam vsake-fciu Slovencu v Ameriki. — Claa S. N. J. VtsU h JtagMlafiJt pa mučiti niti sebe. Hrepenim po bedi in pomanjkanju. Hočem trpeti in ee mučiti za kos kruha. Oprosti mi torej, da te zapustim. Vse tvoje blago, avtomobil, luk-surijozne obiske, vee je ničevno za mene. Ne vprašaj, kam grom in oprosti, ako sem te razgalila!" Tako pismo je našel trgovec P., ko se je vrnil s posla domov. Ciih ga je preči tal, je proiskal vso hišo in se prepričal, da ga je žena v resnici zapustila. Javil je stvar takoj policiji, da izsledi njegovo soprogo, ds se more z njo sporazumeti. On je prišel nedavno iz Amerike, kjer si je prihranil z marljivim delom okoli 20,000 dolaPjev. Z denarjem je pričel v Beogradu trgovine in si kftt soliden delavec kmalu pridobil v trgovskih krogih splošno Zaupanje. Premoženje je raslo od meseca do meseca. Kmalu se je spoznal z gospico T., hčerko bogatega beograjskega trgovca in ji ponudil svojo roko. Ona je privolila in zakonske harmonije dve leti, odkftr »ta bila poročena, ni motil niti najmanjši dogodek. S pomočjo tasta in starih ameri-kanskih zvez je trgovčevo premoženje polagoma postalo tako veliko, da je Žena hodila na sprehode aaan še z a všpmobilopi in se direktno kopala v luksuzu in bogaatvu. Kljub temu pa je postala zadnje Čase nezadovoljna in vedno bolj zamišljena. Na moževa vprašanja, kaj ji Je, je odgovarjala nejasno, dokler ni dobil lepega dne, l^akor poročamo, odgovor na svoja vprašanja v navedenem pismu. V Ca težkih toplicah pri Brežl cah je zgradil lastnik novo kopališko poslopje, ki obsega 18 moderno napravljenih banj in nad 30 sob za tujce razen dru gib prostorov. Povsod električna razsvetljava, vodovod itd. vse moderno urejeno. Umrli v Ljubljani. — Marija Paviovčič, mestna uboga, 69 let. ^ Majda Bajšek, trgovčeva Mi, S leJL — Ana Rožič, dijakinja, 17 let. — Julijaha Orel, sprevodnikom Žena, 39 let. — Marija Ko-sler, veleposestnikova vdova, 90 let — Martin Požar, rudar, 57 ■BLlHfNi^^ de velikonočne žrtve v bolnici. —SvojeČasno smo poročali, da je letošnje velikonočno streljanje zahtevalo samo v mariborski o-blasti deset težkih $rtev med kmHiškimi fanti in možmi, ki so jfli sprejeli v mariborsko splošno bolnico. Poškodbe so bile žal takfe težke, da ležijo še sedaj trije ranjenci v bolnici. 25-letni farit od Sv. Martina pri Vurber-gu, ki je izgubil pri tem desno roko, bo prihodnje dni odpuščen iz bolnice. Zdravita pa se še na očesnem oddelku: 55-letni kmet iz Kaple, ki je pri streljanju na veliko soboto zgubil kos leve roke in oslepel na oBfeh očeh ter mladi kmetiški fant iz Zrkovc pri Mariboru, ki je bil tudi na o-beh očeh poškodovan, pa se je posrečilo mu $e eno oko rešiti, jšiirno lahko trdimo, da je teh strašnih žrtev kriva samo duhovščina, ki na vse mogoče načine podpira to brezumno stre Ijanje, da povečuje blesk velikonočnih ceremonij. Ako bi duhovščino na prižnicah odločno-grajala streljanje ln bi tudi obla-stva nastopila s primerno strogostjo, bi vsako leto rešili vsaj dvajset zdravih kmetiških ljudi pohabi jen ja in Jih obdržali v u-ktvarjajočem delu.B 2UKMKT Trunk piše o bradavicah. Čuden možakar je Trunk. Noben kmetavzar ne verjame — pravi Trunk — da se je noga razvila iz bradavice. Noben kmeta vzar! Ampak kmeta vzar mora verjeti, da je bila prva žena narejena iz moškega rebra! To je bolj verjetno! Toda — kam pa bredete, g. Trunk? Zadnjič ste rekli, da nimate nič proti temu, če se akt ustvarjenj^ umakne evoluciji, za katero stoji Bog. Ali rightl Ako je Bog v enem ^lučaju zmožen narediti celo žensko, recimo, aa je vagaši 160 funtov, iz ene same drobne kosti, zakaj bi v drugem ne naredil noge iz bradavice ali iz jeklene šivan-ke ali iz fižolovega zrna ali k česarkoli? Sicer pa znanstveniki ne pra vijo, da se je noga razvilp direktno iz "bradavice na trebuhu". Trunk je slabo informiran o evoluciji. Priporočam mu Os-bornovo knjigo "The Origin and Evolution of Life" in tam lahko vidi, da so se noge dvoživk razvile iz plavut. Zakaj se vsaka dvoživka še danes izleže iz jajca kot riba in &vi nekaj časa v ribjem štadiju v vodi? Ali jp to kratek čas? S stališča evolu cije je to jasno in razumljivo. — Bogatem« beograjskemu trgovcu in tmndjaaeu M. P. ee je pripetil te dni nenavaden dogodek, ki ja vzbudU v mestu splošno poaor-noaž. Na veliko pr^ucncicii i• • j«* našel doma na mizi aledeče pismo avoje ftane: "Odkar sem ta poenala, al bH nenavadno dober a menoj, č*ear na bom nikdar pozabila. Storil al ml vae. kar sem hotela. Imela aem na razpolago tudi denarja, kolikor aem ga lelela. Toda. vee to uživanje , me je napravilo, vsaj Uko ae ml Uki zdi. nisrrtan . BU ai napram vprašanje: "Ako ae tiati ne morajo apo- meni predober la pranežen. Mor- da bi bilo botie, da bi bil oatiaj-šl. Vem pa. »la lega ne bi etonl Glasovi flanav & N. P. 1. «li-i-«i--MDM««!«" ciuiveijev i roBVPU) • Miner* Milim Pa. — Delamo va^ri dan do 1.. septembra. Kaj potem, nam pokaže bodočnost, ker takrat poteče pogodba med rudarsko organizacijo in premogovniškimi baroni. Kakor slišimo, bodo skušali znižati plačo aa predvojno lestvico. Jakori ščevakem ne pride na miael, da bi Znižali tudi cene življenjskih potipbftčln kakor so bila pred vojno dobo. Sicer pa delavako vprašanje tukaj ni rožnato. Več kakpr dovolj je delavcev brez dela. Trdo delaj in malo zaaluži, to je devize izkoriščevalcev. Kaj ai mislite, Če bi delavci malo bolje zaslužili, pa malo manj delali. aaa Dobre veaU is Jngoalsvij«. IPovprečna dnevna plača delaven v Sloveniji Je 50c ameriške veljgve. Od te plače, ki je mer». da najnižja na svetu, mora pa se plačati državi tri odstotke davka. aaa Francozi umirajo sa razne do-V aMMrlne. Francoski vojaki odhajajo v Afriko. Za njimi doni kl k: v boj za domovino! — ltifijan.ski vojak francoskemu Kaj pa delaš tukaj? Francoski vojak: Branim svojo domovino; Jj H Rifijanec: Tako? Kje pa je moja domovina?S aaa S Recimo--—- San EraUcisco, Cal., 13. jun. — Splošna stavka narašča. Ljudstvo je ogorčeno zaradi zadnjih dogodkov, ko so Kitajci streljali na naše delavce in dijake. Danes so se izkrcali kitajski pomorščaki na ameriška tla. Situacija je silno resna. * i Washington, D. C., 18. jun. — Ameriška vlada je poslala vele-! silam protestno noto glede streljanja na ameriške delavce in dijake v San Franciscu in Los Angelesu. Vlada zahteva, da se tuja policija razoroži. Chicago, Ul., 13. jun. — Tu je bil danes zVečer velikanski javni protestni shod proti početju kitajskih i/nperijalistov, ki so poslali bojne ladje v San Francis-co in Los Angeles in ki hočejo docela podjarmiti ameriško republiko. Sprejeta je bila resolu- Hžora nft mrtva|kem ^ me dja, Ju zahteva od vlade, ta-, £ fltvar ranimaljL o^Vorll sem . koj začne z akcijo za izgon kitajskih čet in policije. Kitajski misijonarji, ki nam usiljujejo svojo vero, morajo tudi iti. Resolucija zaključuje: Amerika se ho- valcev! Dol s kitajskim imperi-jalizmom! Živela svobodna A-merika!--- i11 Sla Pertinentna vprašanja. Zakaj ni bilo med tistimi 308 osebami, ki so pred dobrim tednom umrle vslcjd vro&ne, nobenega milijonarja? " !{-..■ aaa Dogodek št. 98. Bilo je leta 1887. v fari sv. Treh kraljev. Stanoval sem z materjo v napol podrti koči. Mati je Mdila del« v Rodopov mlin. Tam so imeli osemnajstletno hčer Micko, ki je rada imela mojo mater. Neke nedelje opoldne pride mlinarjev sin povedat mo-materi, da je Micka umrla, sva z materjo kropit. Hiša je bila polna ljudi. Ženske so tiščale ruto v oči in ihtele. Jaz sem pa gledal Mi$ko, ki je ležala na mrtvaškem odru vsa založena z rožami. Gledal sem njen obraz in se čudil. Bil je rdeč in lep kot prej, ko je bila še živa. Iz ust so ji tekle sline. Videl sem tudi, kako so se včasi rože Okoli nje rhalo zganile. Nihče ni opazil tega: Ko sva šla domov, sem rekel materi, da Micka ni mrtva. Mati ni verjela kar sem ji povedal in pri tem-je ostalo. Micko m pokopali. Čez štiri leta so Micko prekopali in grobokop je našel mrtvaško glavo z navzdol obrnjenim obrazom. Pogledal je o-stale kosti in videl, da leže na trebušni strani. Ljudje so začeli govoriti, da Se je Micka v grobu obrnila. Ker Še nisem bil pozsbii cerkvenikom in ta je potrdil, da je okostenjak ležal na trebuhu. Povedal mu sem kaj sem videl, ko je Micka ležala na mrtvaškem odru. Tedaj sva saključila, pokopana in umrla je šele v grobu. Peter Slabe, West Allis, Wis. K. T. B. | bi jim rojiti po glavi ka- ke uporne muhe. Bog naa varuj. , ____________ greha, da bi mi miaiili. da ni to irotizem razširil čez vse države, Vsegavedni je tudi mene določil, da bom nakladal premog po teh luknjah. In še več. On je tudi doložil zadnjo mulo, koliko kar bo vlačila in kdaj se bo ubi la ter v kateri luknji. Jaz do pike verujem v ustvarjenje sveta. Naredil je Adama iz Ilovice, Adam ga je glodal z ilovnatimi očmi in tudi mislil z ilovnatimi možgani. To je bil prvi in zadnji Adam, človek, ki je videl boga. Vsekakor je bog moral videti po ustvarjenju, da je nepotreben, zato je naredil velik salto-mor tale v vsemirje. Od takrat ga ni videl nihče več. Večina Adamov misli še danes z ilovnatimi možgani. Ce bi ne bilo Uko, bi bil že U lopo v ski si stem davno v pozabljeno«ti. Delavci, naše geslo naj bo: Nič dati in nič verjeti. DrŽava Tennessee ima prihod nji mesec sodni proces, kateri spada v šestnajsto stoletje. Takrat so še copernice sežigali. U bogi tenesiški hribovci, kako bodo sodili ali zagovarjali svoje bi-goUtvo, ko Jih znanstveniki po-tipajo pri obravnavi. Vprašajte osla, ki se pase v travi, odkod je U trava. Vprašajte tenesiškega hribovca, odkod je človek, razvoj in evolucija. Oba bosU enako odgovorila. Osel, če bi mogel govoriti, bi zarigal, da od boga, ker to je najlažje, kajti pri tem nl treba misliti, ampak je samo treba ponoviti besede kakor papiga. Ampak znanost se ne zadovolji s svetopisemskinvl čenčami. Ona preiskuje, raziskuj*, da doženc pravo. • Tenesiški proces je ena največjih sramot za Ameriko, kar Jih je še kdsj doživela. To še nl vse. Kaj bi bflo, če bi se črni bi- km* *wlmm*w*m mm** vse v redu. Bog je še pri ustvarjenja sveta določil, kdo bo ta-atoval U kos zemlje in kdo ooe-ga. izvoljeno ljudstvo, to je Jede.* imenoval zato, da so ' V kakor prohibicija- Potem — look outl Craa pošast, najaibo prote-staatovska ali katoliška, če do-bi moč v državi, se*i naj prvo na toliko rdečkarjev, da bi se ne upali, kar naenkrat naskočiti, ampak polagoma bi skušali. Ce imajo delavci danes malo bolj človeško življenje, se imajo zahvaliti prokletim rdečkarjem. Kapitalizem dobro ve, koliko je rdečkarjev Zato mora po^jščati, da nimajo priliko zrebelirati. Slovenrfkl delavec bi moral i-meti naročeno Prosveto, Prole-Urca in revijo Cas, če si hoče spopolniti svoje znanje. Ako ne, je samo stroj, kakor gramofon, kateri igra, ko ga naviješ; če ni navit, pa stoji. • ' Citamo, kaj na Španskem uganja katoliška reakcija. Ječe w polne delavcev,! aH pa pošiljajo žrtve na afrfkansko fronto. In kaj uganja meščanska reakcija na Bolgarskem?! Krvnik Horty na Ogrskem hoče poseksti vhc dosedsnje delavske zatiralce. Zakaj se vse spravi na delavca? Odgovor je lahek. Lenuhi hočejo za vsako ceno, da delavec osUne brezpraven, neizobražen In dokler se delavec ne bo pobrigal za izobrazbo, toliko časa bo predmet izkoriščanja. Najbolj nehvaležno delo jo ponujati ljudem dobre liste in jih pripravljati do tega. da jih čiUjo ter tudi mislijb. Pravijo: Kaj imaš od tega, ko toliko či-taš? Se toliko ne zaslužiš kot jaz. Tistega ne vede, če bi bils večina vsaj sa sflo izobražen.. da bi se ne bilo treba bati Itrsj kov ali brezposelnosti. Dels j« dovolj, ali treba ga je tako ure dlti, da bomo vai delali. Socialistična družba zagotovo pride. Zaspani starine bodo seveda te davno v grobu. Bodoči rodovi nc l>odn čudili, kako je bilo to mogoče, da Je člojrek človeka izko riščal in da je bil tako prdklet * len, da so morali drugi sa njeg* gsrati, da je on lahko šivel v razkošju; tiati. kl ao delali zs njega so pa živeli več ali msnj v pomanjkanju. *----- nič • rr roSDFIJEK. 15. JUNUA. ^^^mtm^^m '--- 3eae(lB((8PH (Fed. f Stavke. y New Yorku so zastavkali klobučarji, ki zahtevajo pet-nu i-t odstotno povišanje mezde, vffli organizacija je precej trd-,J m iteje kakih 2000 članov. Stavkajo kar vsi moški iri žensk' Pri njih je Še dok) od kosa, w odpravo katerega se klobučarji tudi bojujejo. Kakih 400 brivcev v BrOokly-nu je tudi zastavkalo. Podjetniki so 500 brivcem ugodili, ti, ki go 'večinoma Italijani, pa še stavkajo z namenom, da bi do-#.gli po vseh delavnicah uilijake razmere. Delavci, ki gradijo dršavno cesto med Trevortonom in Dorn-sifom v Pennsylvaniji, so zastavkali. Zoperstavili so se, ker jim je državni nadzornik iz nepoznanih vzrokov zadržal itak pičlo plačo. 3000 krojaČev ob erirajo trije moški, sledi še druga skupina, ki dokonča čiščenje. Trije moški naredijo s strojem v dosti krajšem času toliko icot dvajset žensk. Iz ssvjebke Rusije Podjetnost make mladine. Moskve— Ana Louiaa Strong je pozvala Američane, naj bi darovali dvajset tisoč dolarjev za rusko ofcoško kolonijo, s čemur pomagali podjetnim mladcem do potrebne opreme za obdelova-nje njih veleposestva, kakor bl jim tudi dali poguma in nove delavne sile. Ruska vlada jim je dala zemljo in poslopja, a dobro angleščino govoreči Kusi pa gre-* o na delo, da poagitirajo za kopnijo ruske mladine. Kar potrebuje ruska mladinska Jcolopija, je orodje kakpr tudi Azne potrebščine za kmečko igrišče ob Volgi. Opremili bi radi domačo delavnico za umetnine, mlekarno, čevljarno kakor tudi uramo. Poleg tega potrebu-ejo denarja, da bi dali več živ« jenja in trdnejšo podlago kakor tudi večjo napram otrokom pomožno silo kolonije Johna Reo-da, katero so ustanovili že pred etom. Resnična zeodhi. kikr- ^vfhi^ot^ njpnsv^pv inih jfSHT Ameriški pronog Nesreče tekom meseca aprila. . Washington. — Nesreče po >roinogovlh rudnikih meseca a-prila t. 1. niso zahtevale nič manj kakor 142 človefckih življenj. Tako so poročali drfcavn nadzorniki rsdnikov zveznemu rudniškemu uradu. Med prvim štirimi meseci tega leta pa lilo vsega 787 smrti v jamskih in dru Izmed "Gospod podsutbah, eksplozijah pih f ličnih katastrofah, vsoh je bilo procentualno še naj v«- nesreč v jamah trdega pre-moKa, kajti pobilo je vsega 177 Kaj ste pile?' delavcev, 34 pa'samo v aprilu. 1 Maksim Gorki: J van Podrta j: Aforizmi je (Sledeči spis rojaka iz Illlnol-s* je bil poslan kot dogodek za tolono Žarkomet. Ker pa je pri-iel prepozno, po zaključku kon-testa za dogodke — sprejemanje dogodkov za omenjeno kolono je bUo zaključeno 31. msjs — ga objavljamo na tem mestu. Uredništvo.) 1t "Srečni smo, da imamo tako dobrega kateheta!" Tako so vzklikali farsni, posebno še faranke, pri sv. — v Ha-ozah nižje Ptuja. Stariši so bili veseli, ko so jim otroci pripovedovali, kako) jih novi gospod le-x> uči kršč^hski nauk v šoli vsak torek in petek. ; Nekaj Časa je bilo vse dobro, ^ato je pa bilo nekaj narobe. Materam ni šlo v glavo, zakaj nekatere deklice ostajajo toliko Časa v šoli po uri ob torkih in -petkih in odkod dobivajo toliko sladkorja. Stariši so začeli ne-caj slutiti. Začeli so poizvedovati. Soseda je vprašala sosedo: Kdaj pa pride vaša punca iz šo-e?" Odgovor je bU: "Vaša pun ca in še dve drugi morajo po vsa kem krščanskem nauku Ostati' dalj časa v šoli; kaj delajo, ne vem." Tretji dan, ko pride deklicfi zopet pozno iz šole, je bila mati že pripravljena na inkvizicijo. Začudena opazi, da se hčerkS — bilo Ji Je 12 let — nekam sumljivo spodtika. "Kaj ti je? Ali si pijana?" vpraša mati. Saj nisem samo jaz -— oni dve sta tudi", se odreže punca. •Tako? Kdo vas je pa upi j nil?" Deklica je molčala. Mepda ji je bilo zapovedano, da mora mol čati. Zaman je mati skušala izvleči tajnost iz otroka. Tedaj pokliče očeta in mu pojasni vso stvar. Oče pa ni premišljeval dol- Eo. Hitro pokliče orožnike, ki ni il daleč. Orožnik res pride, vzame dekletce predse in ji zagrozi: "Zdaj pa le povej vse, kdo te Je Vipijsnil. Ce ne poveš, grel z menoj na postajo." Deklica se ustraši in pove, da gospod katehet pridrži njo in še dve drugi šolarici vsak torek in petek po šoli v posebni sobi. "Kdo vam daje sladkor?" (Iz slike v 4. dejanjih 'Ns dnu'.) > - ' v> f ' Čast in vest sta potrebna o-nim, ki imajo oblast ln silo. No, te robe nihče ne kupuje. Vsak človek hoče, da bf imel njegov bližnjik vest, a nikomur m u-godno, če jo ima. Jaz upoštevam tucli tatovo. Po mojem so vse bolie dobre: yse so Črne in vse skačejo. Kjer je toplo, tam je domovina za starce. Vsi smo ljudje. Pritvarjaj se, pači se, d«laj, kar hočeš: kot človek si se rodil, kot človek umreš. Vsi smo na zemlji romarji. Brez vzroka se niti mozolj ne napravi. Vsi trpimo . vsak po svoje trpimo Življenje. i Smrt je nam kakor mati majhnim otrokom. Kdor svojemu bližnjemu ne stori nič dobrega, dela slabo. Ali je Bog? Ce verjameš — je, če ne verjameš — ga ni. Kar rjameš — to je. \ Ženska mora imeti dušo, za kaj moški smo zverine. Nas Je treba učiti! Vsi ljudje imajo sive duše, a vsi bi si Jih radi pobarvali rdeče. Človeku po laska ti, to nikoli ne škoduje. O pravem času imeti s Človekom usmiljenje — potem je dobro. Ce naj cenim ljudi po delu, potem je konj boljši od vsakega človeka . . .vozi in molči. Resnica ni zmeraj dobra sa človeka ... z resnico zmeraj ne ozdravi duše. Ce kruha ni, otrobe jedo. Močna struja še kamen naprej nese. |Oovek plača za vse sapi — zato je svoboden. Vse je v človeku, vse je za Člo-j * hihimr Potrkalo je na vrsta. Plaho in obzirno. Najraje bi bil molčal, p* aem se spomnil, da vrata niso zaklenjena. Vstopil je zanemarjeno oblečen, bradat mož. — Dobro jutro! 1 — Naj bi bilo! Sedel je ne prvi stol. Pogledal je sramežljivo po sobi, uprl vame oči in pričel vrteti svoje potrkalo. — Čedno in prijetno jo tu. Meni ni bilo prijetno, vendar Sem molčal. In toplo je tudi! Čutil sem vročino, pa sem o-stal hladen. 1 I 4 — Tako bi se dalo živeti... Ozrl se je po sobi in po vratih v spalnico. veka. Samo človek je; vse je delo njegovih rok ali nje možganov. drugo tfovih I as L a a ,1 1"""»"fr n. F. D, T, »TAlI« Mr« 15, UWNDAU AVK, IzvrŠcvalni odbor:T ^ UPRAVNI onSKK j Predsednik Vtaeeat Calakarj po*predeet> je bilo lani, ampak to še ne H»ije dejatfa, da JiK je pri pri-Jf" rjanju s predukeijo vedpO I'oročfln tudi nič ne pove, ko-je bilo ranjenih, koliko za v*dno i"»habljenih, da imajo po->^'Jene križe ali pa eo izguMU M» i« noge. tat s^h "Že dobro. Ksj se ps učite v posebni sobi?" "Nič se ne učimo". "Kaj torej delate T Po kratkem molku reče ona: "Oh, mene je sram povedati!" "Ce ne povešrgreš takoj z me- Po dolgem Umu ln z veliko muko le deklica iz jecljala: '-sped katehet nam najprej dsjo sladkorja ki pijače, potem nas f)a - ogledujejo " Orožnik Je vse zapisal ln odšel- V hiši in pri sosedovih je zapihal vihar. Katehetu Je kmalu prišlo na ušesa kaj ga čaka, kajti še tisto noč Je izginil in Uko je ušel rokam pravice. Kohkor sem pozneje izvedel, J« poWpU v Ameriko, kjer sa menda šrda-pes nahaja. Začetni črki oj^ vega imena sta A.B. Takrat >*m bil star 15 let. Dovolj sem Idi »Ur, da sem razumel vso stvar i« od takrat ae verujem veš -far tki humbug. yd# * M** * * Japonski Rasputin. — Njegovo ime je Jino Kicisaluro, star, je. 59 let Ljudstvo ps ga Imenuje "svet človek, živ bog,ralf pa "on-denski čudodelec", ker biva v Ondenu, tokijskem predmestju. Več let uŽIvs Jino velik upliv v aristokratičnih, vladnih, srmad-nih in drugih krogih. V času vojne z Rusijo je napovedal zmago Japoncev. Po vojni je dobil kot nagrado za svoje kovanje veliko palačo v ln bogate ribolove v Hokajdu aa Severnem Japonskem. Slava Jl-na stalno narašča. Gospa Simo-da, ravnateljica šole sa hčerke japonskih knezov in grofov, je njegova stalna obiskovalke, je svetnik vedno ns obisku v selih hišah "Asakuse" četrti gejš, kjer zaprsvl mesečno o-gromne vsote denarja. 4 Vse napredno občinstvo pa sovraži japonskega Rasputina. Letu 1910. ga je hotela policija spraviti na pritisk jsvnegs brnenja pred sodnijo, toda ni opra-vHa nič. Zadnjič se je pritoževal neki trgovec, da mu je izvabil Jino tri tisoč jenov; obljuMl mu je v zameno stalne dobave &|vll za mornarica Svetnik jO ogoljufal trgovca. Ko pa se je ta pri-tpžll, so ga odpeljsli Jinovi pajdaši na Novegs leta dan ponor i v gozd in ga tam hudo preteki. Ko je zahtevala policija, da se iwjavl svetnik na sodišču, je sporočil, da boleha. Policija pa se ni upala v njegovo palačo, ki ftt<< je tOO sob in nebroj hodnikov, kjer se človek kar Izgubi. Angleška izdaja "Nici-Nlci" imeifrj«' to palačo "harem ln savstišČe tolovajev". Jine potrosi mesečno za prebivalstvo svoje hiše, kate rega tvorijo čuvaji In prijatelji ce, do 5 tisoč Jenov mesečno. V nasprotju z ruskim kmetavzom lUsputiaom pa Je Jino zelo Izobražen, posebno v verskih stvs-reh. UVfva baje tudi velik vpliv na dvoru ravno ker je potomec * tare duhovniške rodbine. L- Ste sumi? — Ne! • V resnici sem bil sam — Nič za to! Iz resigniranega poudarka teh tyed sem spoznal, da je odločen storiti, kar je namenfl. Čuden način njegovega vedenja me je rtnemirjal. Vstan^n. Tudi on je vstal. — Ne vznemirjajte se gospod t Mirno je položil klobuk na ml- so In se vzravnal ln sefrel v no-' tranjost svoje oguljene, zanoše-ne suknje. Bil sem res vsnemirjen. — Kaj želite pravzaprav? Moj glas je moral biti neprijeten, ksjti v njegovih očeh sem opazil nekaj razočaranju podobnega. — Samo trenutek, gospod! Iz Žepe,,če ps je imel, je potegnil umazan kos papirja. S počasno kretnjo ga je razvil in me pogledal nezaupljivo. — Kaj želite? i — Dovolite, ds sedem. Bolan sem. / Sede ml Je ponudil papir. OČI je uprl naravnoet v moje. Bilo je priporočilo društva sa varstvo odpuščenih kaznjencev. — Kaj ste zagrešili? — Tri leta sem bU v ječi, kerr so me obsodili... G|af mu je nenadno ustavil. V srcu se mi je vzbudilo u- I rtnk K luq. Ikn ( htiMSfVBU^ SS SOV« SSp. Jeka Golob, Bos 144, Rotk Sarlage, ,Wje. Nadzorni odbor: Psal Berger, sredeefcdk, S4S WUIew »t. Cklcase. QL| Maksri I. Is-rertaik. B. Ne. 1, Hlaedele, Ulj Praak Seje, SSS« W. Htk BU Ckieage, »L Z^ruiitvenl odbor: Predsedniki Praak AM. tliš Se. Crserferd Avsh Gkkaie, II1.I Ješke Mik t. CMess^mt Joka OMp. «4SS Be. Cttftea Park Avf^ VRBOVNI XPRAVNIK: Dr. P, J. fttll BU Oslr Ava. Clevelaai. - gerespeadeaea s sUvalaU odberalki, ki *bje v glavaipa ki ss asssšslt aa P. K Blftl Bo. U Le«Mele*Ave^ VSB IADBVK BOLNldKB ^ODPORK 8B NASLOVBt šive B. H. P. K 1S8T4S Be. Umš*U Are. CMssge,^IL MvNARNB POilUATVB 1» STVARI, Id ee tlšejs st Un dlu rJvtlT ChU^a* M °Ml0Ye: TaJni*lto » N. P. J, HI74I Se. Uwe- eaaJr* bu^ISikto mV^^^lltfLf?^ SuSjIIjfc * f Vee prltofthe slede peelevesjs v ct IsvrševshMM odbere se as| pošljejo Pasi Berger)*, predudnlku asdseraefs odbore, ilgsr aaslsv Je Vai prlalvi n. gl p«rotel odeek eejsImllUl M »selen Martla 4lkar, ~ Uftillia in Iklak Ma CMan," f f Val prtam ae gl porotni odeek ee e»| pošiljajo slkar. Bes IT«, Bbrbertoa. OM^ V »I doplal la drvgl aplal, aaanaalla, esleet, »a L v avesl s ffUilloai Jedaote, »al ee pošilja ss 7-8» Be. Uvaš»l» Ave. Cfclcefo, lil. BKZNAM PRIREDB SLOVBNS&IB ■ OROANIKACU V CBICAGV, Posledice zadaje poplave v Tr bevHsk. — Pri zadnji popUvi je udria voda Iz TrboveljšUoe prav v obližje Toplakove hiše, kjer .tariup |<* učite!/1 ln tako tudi vodnjak. Iz katerega so Črpali pitno vodo Tods posledic* so še u t, kajti Pleskovlč, učitelj, je še fcboH In leži v eeperiranem prostoru, ker je izollrnfca v popravilu. Vsi znaki pri obolelem učitelj« govora sato, de je bolnik o- smiljenje. . I > — Veliko ste trpeli. , f — Preveč ... Sklonil je glavo, in roki sta mu obvlseli ob stolu, f. Ste lačni? — Ne, gospod! Samo bolan sem. Prekrižal Je roki v naročje ter je nadaljeval: — Tri leta sem moral trpeti, ker niso našli pravega! In so obsodili mene! Bil sem proprlčan o njegovi nedolšnosti. — Česa so vas osumili? Stresel se je po vsem llvotu. — Gotovo ste brali takrat... — Se ne spominjam. — Saj so pisali vsi listi, da sem to jaz, ml Je pravil zagovornik. V pretrganih stavkih mi je |K>vedal svojo nesrečo. Povzdignil je oči ln roki ter pristavil: — Bog ml jo priča! Skuša! sem ga tolažiti. — Bog Je slaba priča, kadar nI drugih! Varagrafi ga poznajo samo V SVOJ prid. Pogledal me Je začudeno. NI pričakoval take tolažbi. — tn vest? Zavest nedolžnosti? — To Je, kar sem hotel reči. — In trpljenje v tej zavostl? — Plačilo nedolžnim. — In zadoščenje? Kdo ml gs da? ' Nisem vedel odgovore. — Nihče! Ker ne verujejo v Boga! — Kako naj vam pomagam? Odprl sem listnico. — Gospod, nisem prišel zato! — Vem. toda od dobrih besed se neživi! — Od usmiljenja tudi ne I — Razumem. Spremil sem ga do vrtnih vrat. M je po cesti kakor človek, ki ve, da eo ga izobčili iz družbe, ker Jim nI mogel dokazati njihove zmote. Umri* v 10 mesecev. - Resalija dninamiea, 40 Kašelj, posestnikov sin, g leti. — Flori jan Pruitvo št 1, 88PZ.—Piknik v nedeljo 81. Jitnijs, ns Steslnarjevam vrtu v Wllow flpringa, IU. Drultvo Svon, It. 70, J8KJ.—Pik-nik v nedeljo 88. junije, v Summit, m. "H Zvea» plovopakih orfanlaarlj.—Piknik V aobotu 4. julija, ne Btealnarje-veni vrta v WNlow Bprlnga, m. Drultvo Nade It' 108, SNPJ. — Plesne veaellee v »obuto 8. uktobra, v dvorani flNPJ. Soc., klub It 1, J8Z.~Dram.ka pr«d»tav»Tv nedeljo 88. oktobra. » dvorani C8PS., USfl W. 18tb St Bo«, klub It 1. JSZ.—Dremake predata va. v nedeljo 88. nov., v dvo-rsal BNPJ. Bee. klub It. 1, J8Z.—Silveatrova ssbsvs. 81, decembra« v dvorani SNPJ. Soc. klub It 1, J8Z.-~Dr»mak» p redita va, v nedeljo 84. januarja 1881, v dveeerii HNPJ. 2EN1TVKNA PONUDBA t Slovenec, samec star 35 let, se želi seznaniti s Slovenko ali vatico v starosti 25 do 30 dekle ali vdova z enim otrokom ni Is vzeta v svrho Žonitve.! • Le ona, ki resno misli naj vi in priloži svojo sliko na sahtevo pošljem nazaj! nost jsmčena. Naslov Je: ŽENIN, P. ti. mi So. Uwrnlalu Ave., III. (Adv.) u ve. r jlxj taj. Taj- VABILO NA Veliki skupni izlet v nedeljo 21. Junljn* 1925 priredijo štiri društva v ti naselbini skupni piknik na dokro snanem starem senčnatem prostoru, le psr minut hoda od Slovenskega Doma v Jtrayn. Pa. Da bo a»bav» ae vae popolne bede akrbel odbor po nHJboUH poči sa topi« ln tnrale ukrepčlla. Proator j« i a rodno prlpravon a« (»letnike is bil-»o Slov. fiomn. Uko da aa alulsj als-/Ikiige vremena ao bo »»bava vrllls v Slov. domu. Čimveč nsa bo, tem pri-Jsinejls be »abev«. UUudno v»blmo rojake Is rojakinj« domače, od bliao in d»M. da naa po« mu ti jo v obilnem Itevilu. Vetepniae ae molke 88«. fceesks Is nt Mina eo velopslne »reeti. Torej ns »videnje dse 81 isaUs, t. I. Vsbl društvo "Vibar", Vrtal Raj, ll. 174. S. N. P. J. It. 188 J. S, In It. 78 g. B. P. U Ali šališ znati pravikn pisat In Čitat angleško? Naroči »J venako-anifkfško alovnico". kaše* ro Je Mala In Inm br prodaj Književna matica B. Bf. P. J. ALi 'M 1 CITATE dobre knjige? f J 't Tedaj naročite knjige Književne nstlee S. N. P. J. Človeku Js potrebna duševna hrana kakor telesna, Največje slo sa (Jelavoa ja neznanje. Čimbolj je delajte neveden, tembolj ga Izkoriščajo od vseh strani Dobra knjiga ja naj-vČJI sovražnik nevednoeU In duševnk teme. DeUneo m mara učiti; vzeti si mora sam, tesar mu nI dnin revna lela. Citati more dobre knjiga. Ako SU ttkašeljnJ, la hrapenMa po izobrazbi m dašev-nem rasvedrflu, ako želite čitat* povesti Is d< »•«•>.» Me jlsusli BIuumi m< • . m*i>.> 2|PP Pater Mslsventura .».». lil«.' r— 1A0 " Kdor naroči Zajedaloe ia Zakon Mogeneilje skupaj, doki obe knjigi sa tri dolarje. Vse te knjige so lltoo In trnsftno vsaane. Poštnina jo všteta. Narollla priložite denar. KIUI2EKM MiMA 1 M. F. J. A E L'ZfA Spisal Fr. Serafin. * ; KONEC. Sedem spet k svojim psndek-tom, ko potrka nekdo na vrata. -Naprej!" Vrata se odpro, in v sobo se priamehlja Kesede, in provzročala mu Je grozne muke skrb. ni li kriva res njegova upornost, njegova brezlsižnoat vse nesreče . . . Tako na duhu Man s«« je bil vrnil spet domov. S seU)j |ta je prinesel molek s takimi debelimi jagodami, kakor ga je bil tistikrat v svoji jezi raztrgal ter vrgel skoti okno . . . Vprašal ni žene nič ne po hčeri ne po čem drugem. Vedel ae Je nenavadno in molil je mnogo na tlati molek ... V cerkev |>a ni hodil. Toda neko nedeljo ae je vendarle napotil tudi k maši. Prebil je bil noč bolj mirno nego po navadi, in ženi ar je tisto jutro zdelo, kakor bi ae mu bilo zdravje hipoma izltoljšalo. Spominjal jo Js po svojem vedenju preteklih časov. In jsko veaela je bila, ko je videls. da se js s|MMloimo oblekel in ds hoče v cerkev. In Tomsžu Je bilo res malo odleglo. V glavi ae mu js bilo deloma r jasnilo, in v njegovem arcu ae je bilo oglasilo neko domotožjs po preteklih časih, domototje. ki »ra je zvabilo, da ae Je napotil proti župni cerkvi. Komaj pa Je bil notri, začne mu *|*-t šumeti po glsvi. Pred očmi so mu pUvale velike sajaste lise. ki so as zdaj zgrinjale vkup ter zavijale vas okrog njega v temo. sdaj zopet razmikale ae toliko, da js razločeval asmtertjs kakega človska ali kak drug predmet. In vrdno hujše mu je postajalo . . Msd pridigo ai Je moral tiščati ušo-sa. taks Imiečins mu Je provtročal * glavi ga-spods Ksjmunda ježki glas. la ko js bil župnik spet prsd oltarjem, js vss pfcatfOo prsd njim. Včaai ja vkkl pa so se mu zablesteli spet oltarji pred očmi, a na njih je vse živelo in sukalo ae aemintja ... Zdelo se mu je, kakor bi bili pajni ti svetniki božji po oltarjih, t*ko so se gugali, tako oo se zibali . ; VSv. Tomaž, njegov patron, je vihtel sulico, kakor bi se hotel ubraniti kakemu napadu ; sv. Simon je mahal s svojo žago okrog, in sv. Andrej se je zviral semintja ob svojem križu. Majale pa so se tudi razne svetnice božje, in to ae mu je zdelo še posebno smešno. Sv. Neža, av. Klara, sv. Katarina . . . toliko da plesale niso ... In vse te svetnice in svetniki so čudno kremžili obraze, da ae je začel nehote smejati. Ljudi, ki so sedeli poleg njega in gs opazovali, je izpreletavala groza, tako neznansko se je režal, tako čudno je strmel predse... , Tomaž pa se za nikogar ni menil. Vso njegovo pozornost je abeorbiralo to, kar se je godilo pred njegovimi očmi po oltarjih .,. . Včasi ga je smeh posilil skoro na glas, tako so poskakovali pred njim izvoljenci božji... Nič dvojbe! ... S kora so bučale orgle, svetnice božje pa so rajali in plesali! . . »'•Tako nekako bo v nebesih," si je mislil Tomsš v svoji zmedenosti. A hkratu ga zaakett nekaj pri srcu. Zdrzne se, in njegovim očem aerpo-kaže hkratu spet nekaj povsem novega. Svetniki so bili spet mirni, a imeli so vsi svojo oči v prte vanj. In ko se je ozrl po ljudek, je zs-pazll, da tudi vsi ljudje nanj gledajo. To ga je vznemirilo. "Kaj mi hočejo ti ljudje svetnikiT" si je mislil. "Ali mar vedo,, ali vedo ... ?" — — Pot mu začne vstajati po čelu, in smrtni strah ga navda. Imel j£ občutek, kakor , da se vzdignejo zdajpazdaj vsi ti ljudje okrog njega, da planejo nanj in ga pobijejo . . . Klicati je hotel na pomoč, a pošla mu je bila vsa sapa ». • V prsih ga je tiščalo, kakor bi mu bila nava-ljena težka skala nanje . . . Ozre se kvlškn^in zazdi ae mu, da se dviga strop in da se umika bolj in bolj v nedogledno višavo, kakor bi bešal pred njegovimi pogledi. A hkratu se zašne spuščati spet v nižavo, in zdaj se je bal, da bi ga ne zaveznil, da bi ga ne pritisnil na glavo ... Sključi se tako, da se je skoro skril pod klop. Is teh halucinacij ga vzdraml zvonec. Pozvonilo je bilo k povzdigovanju. Za hip se mu razbiatri spet duh, in prekriža se ... A ko sa-' gleda župnika, zakipi hipoma po njegovih žilah* Iznova ga prešine misel, da je on in nihče drugi kriv njegove neareče ... Ko bi ne bilo njega, ko bi ne bilo tistih društev, bi klečala njegova hči še vedno tamkaj pred Marijinim oltarjem, in on bi se oziral nanjo še danes s tistim veseljem, s tistim ponosom ka)e prnatore: Ti si kriv, ti ... U... ti,..!..f* cer- junaštvo to! . . . Dekle te Je čakalo, a ti niai šel! ... Kje je še , ki Bi kdo. ki bi bil storil kaj take-T... Kak junak!" ... A mraz me je pretresel pri teh mislih, nekak čuden mraz ... In di noči dražeatno bitje poleg kar nagloma se pojavita spet ona dva nasprotujoča ai glasova popoldanska: "Pametno si ravnal — neumno al ravnal!" "Pametno — neumno ... pametno — neumno . . . pametno, pametno, pametno — neumno, neumno. -.." In čimdalje bolj sta se prepirala, čimdalje bolj ata vpila in kričala, da mi je bučalo po glavi ln da aa nji je zdelo, kakor bi se lasala in razgrajala dva paglavca, valjajoč ae v častnem prahu... A najhujša je bilo to, da sam bil zdaj nezmožen, pritegniti * nemu ali drugemu ... "Pametno — neumno — pametno — neumno ..." se je ple-tlo brez preneha dalje, dokler se me ni usmilil spanec ter me rešil mučnega stanja ... s, s a Drugi dan na večer pa sam bfl prej v Goethe j evih ulicah, nego je bilo potreba. Hodil sem precej čaaa gori in doli, predno se je prikazala iz neke hiže. Nasmehnila se je žalostno, ko sva bila skupaj. • "Sinoči vaa ni bilo!" reče s tresočim glasom. Mene pa je takoj ozlovljila, ker me je vikala. "Čemu me vičeš, ko sem jaz tebe tikal že prvi dan!" Ona umolkne, a črez nekoliko časa izpregovori spet: "Pa zakaj te ni bilo? Jaz pa sem začutil potrebo, da bi jo žalil in ranil, in povedal sem jI celo resnico, rekoč: "Nisem maral priti!.. Njej ao se zasvetile oči. Opazil sem, kako je vzkipelo po njej. Imela je brez dvojbe že o-ster odgovor na jeziku, toda trla je nejevoljo. Pogledala me ja milobno, proseče ter rekla mehkim glasom: . . "A nocoj pa ai prišel? ... In jas aem vedela, da prideš! Skrbela sem za to, da ostaneva maj je luna sijala, in bilo je tudi v sobi dokaj svetlo, zato ni- luči. Kaj da sem čutil v tistem hipu, ko sem imel v svoji sobi are- lahko dalje čaaa skupaj. Rekla eetl materi, da se zamudim no-čofdo enajste ure pri teti, in da spremi potem tetina služki- be?... Da, ko bi znal to povedati!... Mogoče, da je ženinu, ko privede na poročni dan svojo Izvoljenko v spalnico, nekako tako pri srcu... Mogoče, pravim. PrijemŠi jo za roko, sem čutil, kako drhti, kako se treae po vsem životu... Nalahno jo potisnem na zofo ter sedem poleg nje ... Par trenotkov sem sedel nem, kakor odrevenel na njeni 'strani, a potem je vzkipelo po meni... Objel sem jo in pritisnil strastjo nase, in moje pekoče ustnica ao begale hlastno po njenem lepem, bledem obrazu... A nastal je spet mir!... Bil sem kakor blaznež, ki zdaj vzroji v divjem ognju, zdaj spet mre v spati j i in letargiji... / Sedela sva spet mirno drug poleg drugega in molčala... Luna je priplavala tako, da se je usula njena luč naravnost v sobo in na njen obraz. Ozrem se nehote vanjo. Glavico je imela naslonjeno nazaj, iz lepih oči pa sta ji drseli počasi dve debeli solzi do srčdi lic, ondi sta se utrnili ter ji kanili na prsi ; za njima pa sta nastopili precej dve drugi, ravno tako veliki, ravno tako bolestni, isto pot... "TI jokaš?..." Nič odgovora. . . " "Ti jokaš?..." ponovim. "Oh, kako bi ne!" vzklikne pretresljivo, in na glas se ji za-ihti.. . "Kako bi nel" je ponavljala z drhtečim glasom ter jokala..*. Jaz sem vstal. "Ha, ti se keaaš... 1 Oiia osupne. Pričakovala je drugih beeed, pričakovala je tolažbe. .. Jaz sem čutil to, a pristavil sem mrzlo: "Veš, učiti se moram še nocoj!" S tem sem se hotel menda o-pravičiti, da nisem več prisede! k njej.., , Vstala je tudi ona, in odpravila sva se. Govorila niava nič. Šele ko sva bHa pri njenem domu, mi reče: "Poljubi me še enkrat, saj vem, da me ne boš nikdar več t" ja- ških, kadar vemo, da trpi radi naa žensko bitje... Srečala ava ss tudi pozneje fc K tolikokrat... Njen pogled je mrkel, resigniran, otožen, moj srdit... A jaz nisem bil ona pa je bila v resnici žalostna!... Potem pa je prišlo tako, da se Uiti videla niava več!... Elza, kje si psč zdaj?... Elza, ali ae spominjaš kdaj mene, kakor se spominjam jaz tebe?... Ali slutiš, Elza, da me še zdaj peko tiste tvoje solze f s a a To je bil eden tistih hipov živ-ljenja, ki nam jih nakloni usoda, ne da bi ve4eli, zakaj... Ta je bil eden tistih dogodkov, ki nam vedno zopet prihajajo v spomin, ki nam vedno spet vznemirjajo srce--— Človeško srce je kakor harpa, po kateri je razpetih nebrojno nja domov." "Haha!" se zasmejam jaz. "Zakaj se sme ješ?" fNo, ker mi ugaja — t« laž!" Ona se zgane. Pogleda me o-tožno ln reče: "Ali zaslužim to? .. ! Jaz nisem odgovoril. Zavila sva počasi in večjidel molčala... A še to, kar sva govorila, je bilo vsakdanje in se ni dotikslo tega, kar se je godilo v najinih srcih .. . Vprašal sem jo o njenih domačih razmerah, in povedala *ni je, da je bfl njen oče uradnik, a je umrl, in da ima zdaj samo še mater, ki je bolehna, in majhno sestrico. "In teta?" 'Teta je očetova aestra in že poštama..." 'Ta bogato, seveda!" "Mati pravi, da ima nekaj.." "Zato je treba čuvati, da se njenega imetja ne polaati kdo drugi, jeli?" "Vsaka moja nocojšnja beseda je bila strupena. "No, moj Bog..." reče ona v zadregi, a ne konča stavka. Bila sva spet v mestu in že prav blizu mojega stanovanja. BU sem že truden, in tudi njej se je poznala zm učenost. "In kaj zdaj T* vprašam. "Koliko je uraT' "Tri četrti nn deseta "Domov še ne smem, če ne bo mati precej vedela, da nisem govorila resnice..." "Pa pojdi torej z mano na moje Stanovanje T Ona se prestraši. S plašnimi Očmi se ozre vame ter reče: < "Ne, tega ne!" "Žakaj ne? Trudna sva in od-poči jeva si!... Nihče te ne bo videl, moja soba je sama zase." "Ne, nikakor ne! Moj Bog, po noči v moško etanovanje!... Kai misliš?P Čutil aem. kako jo pretresa «roaa pri te/ misli, a baš radi teta me je še bolj mikalo, da bi jo spravil s teboj!... "Pojdir jo pozovsm iznovs. "Ne — za vea avet ne!.. . "Moraš!" "Ce me čislaš, če mto ljubiš, ne moreš zahtevati tega. od mene T "Ce me ljubiš, potfdeš z maso!" odvrnem neizprpsno jaz. -Ah!..." jekne bolestno, ae Ganilo me je to. Ugodil sem njeni želji, in dah-fiil sem ji nežen, prisrčen poljub pa rožnate ustnice... • • • Vekoliko dni po tistem sva se srečala pri belem dnevu, in tisti-. krat sem se domislil, da sem jo tudi že v prejšnjih čaaih videl semintja... Njej se brala na obrazu potrtost, pobitost, mene pa je navdajala Usta samopašna razkošnost, ki se tako rada loteva nas mo- C me s desnico «rt za mano. i srčno stran 4___ stnin... In teh strun se dotika zdaj rahleje, zdaj močneje a po-mina dih... Strune pa done in zvene, in njih glas je idaj vesel in skladno ubran, zdaj žalosten in poln d is. harmoniji... A žalosten in neubran je več-krat nego ubran in vesel!-- JjfHbiJti za "Pramte"! * KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih Je treba jemat; 8EVERA'S ESKO odpravi arbe&co in drog« srbečo Ispuičoje n* košL __\ pena 60 osntov. prt lfkirjn. t DAM KAPII) a'ata;a'ataa a a a DA SKUHAŠ DOBRO PI-. yo, PISI PO NASE PRODUKTE. x t t j t • * ■ "5- • ' imamo v salogl slad, hmelj, sladkor in vas draga potrsbštiaa. Poskusit« is aa prepričajte, ds ja doma pri naa, kuhani vsdno ls najboljši ln najcs* nsjšL Grocerijam, aladfiČarjam ln v prodajalna šalaanlns damo primaren popust pri večjih naročilih. PišlU po Informacija na: FRANK OOLAR, Mit Sapariar Avassa. OeraUaš, a ia ■ ar ai mm • a ■ a ■ < Tiskarna S. N. P. J. sprejema vsa v tiskarsko obrtspalajotareul Tiglu vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, sloraikert, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih. • * i ' * vodstvo tiskarne apelira m članstvo s. h. p. j., m tiskovine naroča v svoji CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE " VRSTE. VSA POJASNILA DAJE .VODSTVO TISKARNE. Pišite po informadje na naslov: &N. P. J. Printer?, 2657-69 South Uwndale Avanse, Chicago, DL TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA UST-. MENA POJASNILA.