obrtniške narodne • i. * Izbajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljaiie po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. • . a ■ Ljubljani v sredo junij a Obseg: se gozdom škoda Stelja in gnoj. (Dalje.) lubadarji (knavru) odvrne. Iz občnega zbora banke „Slovenije Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) r% i rv rt r\ w rt I«4í««/-v n WJ 1 M / m A ^ «, Nekoliko posnetkov iz ISiiklošieeve sintakse. (Dalje.) Potovanje zarad naselitve v Slavonijo. (Konec.) Spomini na deželne zbore. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari* Da se gozdom škoda po lubadarji (knavru) Hl odvrne. Razglas c. k. deželne vlade Kranjske od 30. maja 1875. ||v Da se odvrne nevarnost, katera preti gozdom po razmnožitvi lubadarja (Borkenkâfer), zato ukazuje c. k. deželna vlada sledeče naredbe: E 1. Vse klad je, podrtina po vetru in snegu, kakor tudi visoki štori se morajo v nižjih legah, to je do 2000 čevljev (6£0 metrov) nadmorske visokcřti, do 15. junija t. l.; in v viših legab, to je, nad 2COO čevljev nadmorske visokosti, najdalje do konca junija t. 1. o lu bi ti (obeliti) in, da se v skorji (lubu) nahajoča se zalega (ličicke ali lube) pokonča po vplivu zraka in solnca, se mora obeljena skcrja tako razgri-njati, da je notranja stran gori cbrnjena, ali se mora pa les koj zcgljeniti ali skorja sožgati, tako da se zalega popolnoma ugonobi. t 2. Ako bi se pri lubenju našli že hrošči (ke-brički), če ludi samoteri, kar se utegne pripetiti pri za-kasnjenim ali preranem naletu, tedaj se mora vsakakor sožgati obeljera skorja z žuželkami vred. 3. Tudi tištim, ki les kupijo in ki imajo pravico do služnosti, je dolžnost, ako se jim je že posekáni les izročil, ta les obeliti v obrokih, kakor je to pod i. in 2. predpisano, ter ima dotični posestnik gozda dolžnost, čuvati nad tem, da se to zgodi, in če bi ee zamudilo, to n^znaniti politični oblastniji. 4. M o č n e j s e v e j e, katere se ne dajo lahko obeliti, invsivršički, ki niso za rabo, se morajo na ttiestu sožgati, toda s potrebno varnoetjo, da ne vstane požar. 5. Samo po sebi se razume, da te naredbe zade-vajo storžnato drevje in posebno smreke in me-Ces ne, veljajo pa te naredbe ne le za gozde, ampak tudi za vsa ležišča in ograje, sploh za vse prostore in stvari , kjer leži ali se rabi smrekov ali mecesnov les v skorji, 6. Povsod, kjer se zapazi lubadar, se mora, ako Se ni to že storilo v drugi polovici meseca ju-^.ja, zadoslno število dreves nastaviti, v katere se lu-badar najrajši naseli, da bo mogoče ugonobiti tudi je-Bens ki nalet, ki gotovo pride. [ V. Za steljo se smejo stoječe smreke klestiti Samo po předpisu §. 12 gozdne postave, ter se smejo za t? čas veje samo odžagati, da se ne poškoduje deb! ^ Tako isto je popolnoma prepovedano, na deblih smo'áebrati, debla krožiti (majiti) in jih kakorkoli po-škpóvati, da ne pridejo v bolehni stan, kateri pospe-šuje nalet lubadarja. 8. Za ograje iz smrekovih debele ali za popravo tacih ograj se sme rabiti samo obeljen les. 9. Okrajnim glavarstvom se naroča, najostrejše čuvati nad tem, da se bodo spolnovale te naredbe, in zoper mudljivce ali prestopnike brez prizanesbe posto- pati po cesarskem ukazu od 20. aprila 1854 drž. zak. štev. 96. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) : . ! j Prav lepo ti bodo pa tudi čebele same satovne ko-ščeke na satnike prilepile, ako tako-le narediš: Pomaži satnik na eni strani z medom; na to z medom pomazano stran satnika položi sat, katerega hočeš prileplje-nega imeti; potem pa oboje skupaj s kako bolj tanko nitjo povij. — Ko si to naredil, položi satnik, na katerem imaš sat z nitjo privezan, v kak bolj močen panj, tako, da je satnik spodaj in sat zgoraj. Čebele ti bodo hitro na méd planile, s katerim je satnik pomazan, in med tem, ko strd srkajo, tudi sat na satnik prilepijo. Tako se dajo posebno taki satovi lahko na satnike pri-lepiti, kateri so že kaj z medom nasmeteni, zakaj taki satovi se satnikov ne primejo radi, če se samo v raz-topljen vosek pomočijo. — Sat je pa zato treba z nitjo k satniku privezati, da ga čebele med tem, ko strd li-žejo, ne morejo kaj premakniti. — Ko je tako sat k satniku prilepljen, se vzame iz panja, in se obesi v panj , kamor se hoče ; da se mu mora nit proč vzetí, se samo po sebi razume. — Na tak način zamore bolj močni panj kacih deset satov v eni noči na satnike prilepiti, in čebelar ima pri tem dvojni dobiček, in sicer prvič, da si lahko tako veliko dražega voska prihrani, zakaj méd, s katerim satnike pomaže, zaleže čebelam toliko, kakor bi jim enkrat jésti dal; in drugič to,^ da, ker čebele med tem, kedar strd od pomazanih satnikov ližejo, tudi satove osnažijo, in vso črvivo zalego iz njih potrebijo. Tudi mlado satje, katero se ne prime rado satnikov, če se v raztopljen vosek pomoci, se dá tako prav lepo na letvice prilepiti. IUO - Naj pa že čebelar tako ali tako premikalne letvice s satovnimi zacetki zaznamijuje, mu je to le enkrat za vsako letvico storiti potreba ; kajti pozneje mu ni treba več za kaj druzega skrbeti, kakor samo za to, da kedar kaki sat od satnika odreže , naj je prazen ali z medom napolnjen, vselej malo sledů na satniku pusti, in tako mu bodo čebele zmiraj po tem sledu zopet nove satove delale. Kedar v jeseni čebele trgaš, in polae satove od satnikov režeš, pusti tedaj na vsaki letvici okoli */4 palca medenega sata. Te satnike znaš potem v druge panjove dejati, katere za pleme pustiš, da ti bodo čebele méd od njih polizale, ali jib pa v kaki škaf, ki ga za méd imaš, po konci postavi in čez zimo prihrani. Spomladi, kedar čebele rojiti zacnó, ti bodo te letvice, na katerih je še kolikor toliko medů, za roje prav zeló na hvalo hodile. Kedar kak roj v nov Kranjsk panj deneš ali vsadiš, naredi tako-le : Vjerni roj v ravšelj , ali če ti je na kako drevo sedel , ga ogrebi v kak navaden Kranjski panj. Potem položi v novi Kranjski panj vse s satovnimi. S zacetki zaznamovane letvice, kolikor jih va-nj gré, se ve da, če so letvice le samo s praznimi satovnimi kaIYčeki zaznamovane., se ti čebele ne bodo mogle dîWgam vsesti, kakor na letvice; zakaj vcasih so čebele svojo-glavne in nagajive , in ko bi, na pr. le kacih 6 ali 8 s praznim satjem zaznamovanih letvic v panj dejal, se ti utegnejo čebele ravno tam na strop panja vsesti, kjer letvic ni. Drugace je pa, če imaš že take satnike, iz katerih si poprejšnjo jesen medene satove pořezal. Tacih letvic, katerih se še kaj medů drží, se čebele vselej rade poprimejo, toraj jih je treba le toliko v panj dejati , kolikor se sprevidi, da jih bo roj koj v začetku potřeboval. Ko si dzierzoniziran Kranjski panj > v katerega misliš roj vsaditi, tako pripravil, potem razgrni na večer, ko je solnce že za goro šio, kacih 20—30 stopinj za uljnjakom, kako plahto ali rjuho na tla, položi na en konec rjuhe ali plahte panj, v katerem imaš zaznamovane letvice, vzemi mu zadnjo končnico proč, in roj iz ravšeljna, al navadnega panja, kjer ga že imaš, ravno pred odprti zadnji konec novega panja na rjuho ali plahto vsuj. Čebele se ti bodo hitro v novi panj spravile , posebno če še s kako žlico nekatere va-nj brsneš. Ako si novemu Kranjskemu panju , v katerega si roj vsadil, le samo s praznimi satovnimi koščeki zaznamovane letvice dal, ti bodo čebele prve dni vse satovne košceke prav lepo osnažile, in jih še bolje na letvice prilepile. Pri tem delu bodo navadno veliko črvive zalege na dno panja nametale, katero s kakim peresom al s kako metljico nekaterekrat iz panja pometi, da se ti crvi ne zaredé. (Dal. prih.) Stelja in gnoj. (Dalje.) v % §. 55. Kdaj in kako se srne stelja grabiti Videli smo, koliko nezmerno škodo po gozdih delà neprizanašljivo grabljenje stelje. Ta škoda je še veliko veća kakor škoda po obsekovanji, ker s tem se ne končuje le samo gozdno drevje, ampak tudi gozdna zemlja. Ta škoda pa je na prvi pogled veliko manj očitna, tudi je po legi in lastnosti gozdov močno raz-lična in dá se torej veliko lože zakrivati s praznimi izgovori, po katerih se kmet sam svojemu žepu laže. Ne listje in ne igličevje se nikoli ne smé grabiti v mlađem gozdu, in sicer dotlej ne, dokler se taisti še čvrsto spodrašča, to se pravi, do malo let pred poseko vanjem. To mora veljati za splošno pravilo, od kate* rega se smé le v posamesnih primerljejih odjenjati, Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primerljejih, zlasti v senčnih krajih, ni le dopušceno temuč je celó koristno steljo pograbiti, da zamore serue padajoče z drevés, res do zemlje priti in poganjati. Koristno celó je v tako zemljo za eno leto podzemljic (krompirja) nasaditi, da se prst zrahljá in za prihodnjo setev pripravi. Drugač bi utegnilo biti po solnčnih in suhih deležih, kjer bi se vsaj veliko stelje ne smelo odgrabljati, da se v njih vlaga obrani. Ako se je gozdu o njegovi rasti prizanasalo, je pri posekovanji tolika množina stelje, da se more gotovo lahko utrpeti, ako se je nekoliko pusti kakor za odejo in gnoj, druga se pograbi. 1 Po marsikaterih krajih zlasti veter nakopiči toliko listja, da utegne prej škodovati, kakor pa koristiti ; tukaj se pa sme velik del brez škode vzeti. Ako se jeseni, ko drevje obletí, enkrat v dveh letih novo ob-letelo listje pograbi in staro pokrivalo listja pusti, najbrže to drevesni rasti ne škoduje; sploh utegne prav biti, ako se vrhni del stelje pograbi iz gozda, kjer je močno nakopičena. Vendar se pa nikoli ne sme vse do golega (do tal) pograbiti, saj majhna odeja mora ostati. Po jelovjih lesovih naj se stelja grabi jeseni pred novim obletovanjem, da se za zimo odeja nadomesti. Kdor hoče v resnici log varovati, bode kmalu vedel, kako mu je to vravnavati. Dobrovoljnemu gospodarju v taki reči ni potreba pravil dajati, kakoršne je brez tega za vse razne primerljeje komaj moč ustanoviti. Ni prepovedano zmérno grabljenje sploh, kedar gospodar ima to skrb, da gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal, ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored, to je napačno. Nič ni prepovedano, kar se more brez škode zgoditi; kar pa škodo delà, se prepoveduje samo po sebi. Opomniti resno pa na škodo, katero si ljudje delajo dostikrat iz nevednosti, to je gotovo naša dolžnost, in ljudstvo bi ne delalo po pameti, ako bi zaničevalo očitno resničen poduk od tacih mož, ki so v reči iznajdeni. Res je, da tako si pridobi manj stelje kakor poprej. Ako pa kdo gospodarstvo z gnojem zboljša, bode z manjšo množino stelje veliko bolje izhajal, kakor pa s poprejšnjimi silnimi kupi. Ljubi rojaki! bodi vara še enkrat rečeno, ne ravná se za to, da bi se vam vzela potrebna gozdna stelja, ampak za to, da vas opomnim na silno škodo, katero delate svojim gozdom in logom z neprizanašljivim grabljenjem stelje, ne da bi s tem svojim poljem kaj koristili. (Dalje prihođnjič.) Gopodarske skusnje. Apno dober gnoj trtam. / Vrtnarska družba v Frankfurtu hvali apno, da močno pospeši rodovitnost vinogradov, kjer zemlja nima apnénika v sebi. V tacih nogradih naj se zgodaj spomladi pognoji trtam z apnom, v prah zdrobljenim. Vsaki trti zadostuje perišče apna, ki se okoli nje na-siplje in potem rahlo pod zemljo spravi. 191 jtfarodno-gospodarske stvari ( občnega zbora banke „Slovenije" Razun tega se je v bilanci za začasne škode po odbitib pozavarovalnih zneskih 13.936 gld. 22 kr. vra-čunilo. v - 33? '-rlII podpredsednik gosp. Debevec je v občnem zboru C. Oddelek Življenja. 31. i»aJa t. zbranim delničarjem v sledečem poročilu in rt 1? n n ^ Ir/wt^ii Konec leta 1873 bilo je za vsem veljavnih polic isal stan banke „Slovenije" na koncu preteklega 1103 z............ 471.300 gold. jeta tako-le : zavarovalnega in podpisanega kapitala. Od 1. januarija do 31. grudna 1874 se T občnem zboru 28. maja 1874. leta novoizvoljeni ... ^ 6i^»a, aw.t: opravilni svèt je delovanje banke s težkimi in neugod- je zavarovalnih ponudeb na živ- jjimi razmerami prevzel, tako da je njeni obstanek bil ljenje vložilo in sicer razne ponudbe dvomljiv in je njeno delovanje zaveral. Moralo se na sredstva misliti, po katerih bi se neugodnosti od- s tranile. Pred vsem se je za potrebno spoznalo da po tarifih I-XV 589 z..... 262.150 zavarovalnega kapitala asocijacijskih ponudeb 460 z . . . . 135.840 ft se mo- rajo razni trgovinski oddelki popolnoma pregledati (revidirati). Následek tega je bil, da so se drage ĐOdružnice na Dunaji, v Pragi, Pešti in Trstu od- gf «I • ______v » •______I • • • _ J _ • • J • 1 • tranile, ~~ " ~ ~ " ' # " ........ ' ~ " Draga režija, ki se je le po dolgem času in z ve- skupaj 1049 ponudeb z 397.990 gold. Od teh po tarifih zavarovalnega kapitala 15 se vsled zdravniškega spo- s in nezmožni in nezanesljivi uradniki odpravili. znanja ni sprejelo 25komadovz 29.760 gold. zav. kap. bilo je tedaj po tarifi 1—15 izdelanih likimi stroški odstraniti zamogla, potem mnogi požari, nosebno iz prejšnjega časa, so gotovino banke tako zni- l lf 1 « 1 • ^ ^ ^L^l . • 1 _ • 11 • • 564 polic z 232.390 gold. zav. kap. asocijacij 460 ft z 135.840 )) ft ft Žali ) J« UJVUVUJ» VWJMWV^- lega zaupanja bilo treba, da je izvanredni občni zbor delničarjev 17. avgusta 1874. ieta 15% doplačilo na delnice ukrenil. da je njenemu obstanku in k povzdigi oslabe- Od leta 1873 skupaj 1024 polic z 368.230 gold. zav. kap 1103 tt z 471.300 v tt tt vsega skupaj 2127 polic z 839.530 gold, To doplačilo se je le za 2337 dělnic vplačalo in Od teh je odpadlo leta 1874 skoz stornirani * •« • i . • l • i + c\ r* i \/ •il*. i i • » • nedoplačila ali ali vsled smrti opravilni svèt je moral prvih 1356 medčasnih listov ne-veljavnih proglasiti, ker se na-nje vkljub več dovoljenih vpíačilnih obrokov ni doplačalo. Odstranjenje podružnic in razvoj obširne in zavoz-ljane trgovine je zahteval centraliziranje delovanja, tero je zopet več časa in več stroškov zahtevalo. kap. voljo 1105 polic z 459.620 gold kap ka- Konec 1. 1874 bilo je tedaj veljavnih 1022 polic z 379.910 gold. zav. kap. Tak je bil trgovinski stan s sklepom leta 1874, katerega leta račun Vam danes spoštljivo predlagam. Iz naslednjih številk o velikosti zavarovanega kapitala in od njega spadajočih premij o ognju pa tudi življenju in o likvidiranih in poplačanih ško- delničarji o vspehu cele trgovino raž- in sicer po tarifi 15 • • • • 517 polic z 213.820 gold. zav. kap. asocijacij 505 tt z 166.090 ft v )f dah se bodo Omenjeni račun za přetekli trgovinski čas kaže mali dobi ček 206 gold. 63 kr. za ogenj, in 71 gld. 63 kr. za življenje, in težko, da bodo ločno prepričali. z njim zadovoljni, ker delničarji se juli-kupon t. 1. ne bo plaćati A. Oddelek ognja, neposrednja trgovina. mogel; pa če se prevdarijookoliščine, po katerih se po celem cesarstvu raztegnjeno, vsled nerazumnosti in sla- Število izdelanih polic znaša 8640 zavarovalnega ka- bega gospodarstva zavoženo zavarovalno društvo ne dá pitala z 10 milij. 774.263 gold., za katero se je přejela tako lahko na pravi tir spraviti in zgubljeno zaupanje premija po odbiti storni v gotovini 52.487 gld. v zapadlih menjicah . . . . . . 34.356 v reserviranih menjicah kr. 100.371 ff ff 70 66 ff ff skupaj . 187.215 gld. 40 kr. zopet povzdigniti in da naši zavarovalni trgovini na-predka odreci ne moremo , smejo g g. delničarji pomirljivo zagotovilo sprejeti, da na dobrem obstanku našega domaćega zavoda ne smemo več dvomiti sebno ker se nadjamo da KJ\J KS LJLKJ JIVV^l OU UC«UjďLUU y VA Clí Ml/UV & * VA.V-H UiUMll ^ za naprej z vso svojo moralično močjo podpírali! bodo , po- delničarji tud} storni B. Oddelek ognja, protizav ar ovalna trgovina. Protizavarovanje je dalo gotove premije po odbiti . '..... 10.847 gld. 40 kr. v zapadlih menjicah 5.277 ft 31 ft Za predsednik a banki „Sloveniji" je bil izvo- v opravilni svèt b : And. Miha Staré, grajščak v Meng iTXiucit Kjlcii K-Jj giojo^cviv v iucii^ouj v ujjiai pa po odstopu nekaterih gospodov ti-le gospodj skupaj 16.124 gld. 71 kr. Jegl vPeter Kozler, Valent. Krišpci, xx. ma, a*. Rudež, dr. Poklukar, Peter Grasselli, Hugo Turk, Jože Fr Potočnik Plačalo se je raznim (retrocesijskim) protizavaro- Zenari, za namestnike: Primož Ribnikar i ^ # i i i Pm /\ r v j . * i /I 1 / valnim zavodom požarnih škod 27.084 gld. 6 kr., v ne-posrednji trgovini pa smo imeli 243 škod, katere so v posamesnih deželah tako-le pripetile: Pavel Skale Drag Florj f Matevže za pregledovalce Drag ) a v L/i izvale , xyiag. x jau , ^a j^/i vgiv/uv » MÍW . JL/IM^» agar, Luka Robic in Janez Vičič, in njih namestnika 53 škod na Kranjskem 13 113 18.568 gld. 78 kr. Jožef Lozar in Ant. Verhunec sami moži f od katerih ff tf na Dunaji in okolici . . na Českem, Moravském 3.849 ff se ff 19 in v » Sleziji v Trstu, Gorici 45 ff na Dalmaciji Ogerskem ) Istriji 22.458 ff 24 ploh trdi, da so za ta posel sposobni Opravilni svèt se je že o tem pogovarjal, da se bo na to gledalo, kako bi se uni delničarji odškodovali ff in katerih delnice so se nevelj poznale ker se trdno 6.566 13.003 f> ff 18 52 ff ff celi znesek Po odbitém pozavarovanji z ostaja na lastni 64.445 gld. 77 kr upa, da se banka v kratkem na trdne noge postavi. Po g. Urhu se je stavil predlog, da se prihodnjemu občnemu zboru prepušča, kako se ima eventuelní dobiček obrniti, da se bo vsem ustrezalo in se bodo v tem smislu pra- 28.176 ff 63 ft vila g nično premenila Vidi se, zdašnji voditelj imajo res- račun 36.269 gld volj 14 kr. bodo še naši pošteno in vsem na korist se žrtvovati. Ako JL M « « ^ . a a a . 1 a a agenti pošteno delovali in naši * prijatelj 192 domaćega zavoda ne zapustili, smemo se res nadjati, da in se dobi po 30 in 40 krajc. vagao ta tudi naš zavod res ob kratkem krepak postane, kakor ljega kot po ceni kruh jesti Kaj P* je bo Jan. Bleiweis to izgovarja, ki zaupnico predlaga Zberimo in združimo se skupaj in na spomlad kon zdajšnemu vodstvu banke s tem, da soglasno predloženi marca ali začetka aprila hajd v Slavonii račun potrdi 9 kar se je zgodilo. do ec Potopisne èrtice. ca8a pa se Preseljevanj stane od Ljublj lahko vsak svoje reči v red spravi tistega nas ne stalo silno veliko ko bi nas več skup do Siska 4 gold. 83 kr 9 bilo 9 bi lahko cele blaga oseba Pa Potovanje zarad naselitve v Slavonijo. «o v \jvj ozvuče*] viLKj, kji iaux\u ucic „vagone« od Siska dalje, mi je pa gospod ravnatelj za* 9 9 Popisal 0. Duler iz Kaplje na Koroškem. gotovil bodo 9 da Jf * i • prišli naj mu le pišem in on bode poskrbel da Kar 15 (Konec.) govori, tudi je vse resnično. Oni nase-Ijenci so iz raznih krajev: iz Ogerskega Slovaki, Cehi, tudi je par Kranjskih družin, so prav dobri ljudje; dve hiši sem obiskal, pa so mi povsodi postregli, donesli so prepeljali voznikov iskati za nizko pl XJJL\A. A. Ks [Jiauui 1U v/u KTVJKAKj puoivi J m ki iz Slavonije do Siska, in nas bod o > kar da nam ne bode treba v Sisku nas se vé da više stalo. ) sami Tam bodemo lahko celo ulico posedli in bodemo pri svojih, Slovenci pri Slovanih, pri Hrvatih svoj naših bratih tam si vsakdo lahko, kolikor hoče rakije (slivovice), domaćega kruha, kateri je vecidei ržen kolikor njegovo premoženje dop zemlje omisli, 9 dobre in rodovitn n po svoj hišico postavi itd z malo turšice pomešan, deloma pa tudi pšenicen 9 potetn Kar se pa varnosti tiče, naj bode vsak brez skrbi mesa, pogače itd., vse brezplacno. Zadnji večer sem moral dovoliti, da sem pri nek em naseljencu prenočil, ki mi je jako dobro postregel, zvečer z vinom, zjutraj pa s slivovico in špehom, pri odhodu mi je pa rekel: „a sada beži do kuče, i jaz sem Čisto sam potoval, pa mi ni nikdo nič prizadjal, temuč povsodi sem bil prijazno spreje alega m dobro postrežen Kdor V se hotel kaj več o tem pozveđeti in se tu češ jako bolje srečan put!" gledi 9 živeti nego da dojdeš do Slavonije; u Kranjsku; z Bogom, posvetovati o preseljevanji, naj mi piše, jaz bodem vsa kemu povoljno z odgovorom postregel Bratj Slovenci! tam v Slavoniji še ležijo neizmerni Resnično je tudi, kar pravi 16. Fama cerkev prostori neobdelane mlj > V se veliko koscev kruha za naselbine je le pol ure proti jutru oddaljena; pa tudi v naselišcu samem je že prostor odmenjen, kjer se bo našim mogla katoliška cerkev staviti (sedaj stoji na onem mestu velik križ s podobo Zveličarjevo in Žalostné Matere božje iz pleha; tudi je svetilnica na križu naprav- spi in pričakuje delavne roke, da ga zbudi, tam bo demo dosti žita přidělali, da ga bodemo lahko bratom Kranjcem in Korošcem po ceni prodajali še omenim Naj smejal ; ker Ijena). Ravno tako je tudi za protestansko cerkev OUiLijaij X\U1 lilDCIJJ V IViCŽJ Na noge Slovenci! časa da tam bode vsak lahko oral, da se bode videl nobenega najmanjšega kamna. nisem se dosti * prostor, kjer imajo sedaj na vzvišenem lesenem odru majhen zvon, s katerim se k molitvi opominja, in kate- rega jim je njihov pastor omisiil. Tudi je skrbljeno za šolsko hišo. čemur §. 17. govori, to, mislim, bode vsak sam Slovstvene stvari za se najbolje razsodil. Naj omenim Nekoliko posnetkov iz Miklošiceve sintakse. na kratko > da (Dalje.) Predno prestopim k posameznim posnetkom, ti- gosp. ravnatelj je pošten in vsega zaupanja vreden mož. Drugi naseljenci so mi pripovedovali, da je revnim na- seljencem, ko so prišli, na razne načine dosti pomagal; čočim se nekih vprašanj, ki jih naše slovnice ali celó posodil jim je semena, turšice, krompirja itd., celó v ne omenjajo, ali ne dovolj odločno rešujejo, vrednoje denarjih jim je iz zadrege pomagal (ali samo na njegovo dobroto se mi predrzno zanašati ne smemo); gosp. ravnatelj mi je zagotovil.sam (zakaj mudil sem se pri zlasti slovenske piše, ker je tudi o tem med nami za-njem več ko dve uri), da bo skrbel za naseljence po vladalo grdo razkolništvo. Iz staroslovenskih pismenk očetovo; dal bode raznoga zaslužka, ženskain in otro- je pridržal in rabi pri staroslovenskih, bolgarskih in pogledati, kako slavni naš učenjak, kateri se že Čez 35 let toliko uspešno bavi s slovenščino, posamezne besede kom delà zmožnim na svojem polji, okopavanje turšice ruskih besedah samo 1> (jer) in t(jerek), sicer pa izhaja in krompirja, žetev, potem rnlatev itd., ravno tako tudi s česko slovenskim in dvema poljskima, pisoc (jeri) inožakomj pozimi dosti zaslužka v grajščinskih gozdib, z y, Ç (jat) z ê, A e, ia je, ^ i/fi j^. Piše torej možakom: pozimi dosti zaslužka v grajščinskih gozdib, z y, Ç (jat) z e, A e, m je, ^ i/R rise torej kjer se napravljajo drva in doge za kupčijo. V kratkem staroslovenski, na priliko: osmL desetB i četvoro detij. bo menda tudi železnica v one bližnje kraje dodelana, Im^štiimi, na nB nadežd^. V novoslovenskem piše e m potem, mi je rekel gosp. ravnatelj, bomo stavili žage, da bomo tudi mi svoj les v kupčijo spravili, zakaj mi imamo se gozdov, v katerih A 0 povsod kjer ima staroslovenšcina v, večjemu še oster náglas, kjer ga je treba. , oziroma ter imamo se gozuov, v naieriii še ni ona iiooena se&ira, — i-vioj u in kdor ima namen, tu svoje poslopje si poprav- ljati ali novo staviti, ta najbolje opravi, da svoj kos ljaj kruha; Bog ju (s pristavkom: starosl. ja, t^ruiičt, ju ^o px iota v jîwulu . Diaiuoii J6JU, « «v kar nekateri prodajejo za dobro slovensko blago) • • • ' A 1 A I • • • • 1 A,___ gnz- a ne zemlje prodá in se v Slavonijo preseli, kajti tam zemlja pahne iz raja; iz ust vêdêti; s svojimi If1 1 » % i 1 • 1 # v f I 1 • 1 / m \ A 1 • 1 • V] • vred nêsem dobro rodi, najbolj e plenja ^ocuiua, uavauuu uajcř ucoc ^uio^mj , uvjuiaui , uicu, luiuvw , jmumiwuij au. «w . j terni pridelek, pa še više, tudi dvanajst- in trinajsterni. konec vasi stoji lipa; noter gre, dol prileti (in ne Popraševal sem tudi po žitni ceni, in zvedel sem gold. pšenica, navadno daje dese- (nisem), nemam med Y CUUll , O ovv/jiixii V1.0VA.J UVJ-» izmed; iunaški, in ne: junaškj notri, rž sledeče: pšenica veljá vagan 2 gold. 80 kr., * 6viu,, , —— — B. - -----, koruza 1 gold. 80 kr., krompir je lani bogato obrodil tudi g. logarju Bivol-u v Poljani. *) Srčen pozdrav g. Steinu, ravnatelju in inspektorj Pis. 1 193 áoli y tukaj mora stati akuzativ, iu ne lokal, kar sta dolžnost, vsaj čut na to, da na domačinee ozir jemlie um M 1 1 I 1 • .4 / « A m h. m m. m m m ^ a » ^ ^ * ^ t r i > - - ïl°v^0w: starosl. dêjati, kar bi ne imelo zmis novoslovenski infinitiv tega glagola imel doli); povsod dosledno: djati (večkrat s pri- în v y Čem neki se izjavlja narodov živelj kakor v je starosl. dêjati, kar bi ne imelo zmisla, ako bi ziku? Ravno jezik narodov naj se spoštuje; na to tudi ga ve tovo gflOtl, -------l 7--,----- \---J- ----------------~ '---1----l------"* — j------— ---~ ,--■ VBIll rmki in srbski jezik in pa na vzbodne Slovence go- meje prekoračuje in se tujcem svoj jezik vsiluje. E*™ • a * t v 1 v 11 • , • i . • • y v 1 1 j « 1 i . ^ ^ zloge); gredó vsi narodi; tega se Deschmann prepriča oso-venoti, sklenoti (kar je z ozirom na staroslo- bito lahko pri Madjarskem narodu, ki v tem oziru vse V se 0 pravilneje nego če pišemo: skleniti, gamu, in se pa v naveaenem preaiogu zantevamo le ro, aa se sio-fcdor piše infinitiv na noti, ta sme v participu po venščina vsaj kot obligaten predmet uči; to je tako ganiti in se pa v navedenem predlogu zahtevamo to da Mi slo faroslovenskem vzoru pisati: sklenen 6*** . s* ' i •____\ ua in finitivu) itd. y ker se delà y v v ces Mikl. Eni se nekih besed in rekov ogibljejo hočeš), da so slovenizmi najbrže tujega ízvira (po XiUOUO J j UU UKJ O * v/ V V i-14 €J UUL 1 Lir* | KJ L £J\J lUj V^W 1ZJ V IL XX y J^iJlIV U Cb 1 CK \JL tUgdl UU V VCUC Mikb sintaksa jih odobruje ali vsaj brez prigovora niki slovenščine ne znajo; siromašen predlog, da ga mora vsakdo podpirati, kdor koli ne nasprotuje načelom ravnopravosti. Večkrat se je očitalo, in to po pravici, da se slovenski jezik zarad tega ne vvede v ta ali oni urad, ker urad- * 03Í3el je mije. Sem spadajo : godi te, ° ----- (na pr to idi jCLUlJ^. k^^i-ia . if J - IV? JVAi , X\3 gOdcl tUlUO ViHVOUOi ouiau OC JOZJlt*. liC U.VÍ1 , act 111 UUii besedica ta se nahaja v poljskem z enakošnim gaten, v urade se ne vpelje, ker ga uradniki ne znajo gospoda moja umi oiv/ v liwi uu ^uaju j if\J j ^uo^/uua < cuius vitiosus!" po šolah se jezik ne uči y ker ni y) cir- obli- pomenom robil y by odbic délai Je y da bi Govornik razjasnuje dalje, kako je slovenski jezik naši dogotovi!), v hrvatskem in srbskem jeziku pa z ne- mladeži za bodočnost važen, kajti akoravno slovenščina • • 1 1 . • I I t • li • 11 1 Iv 1*1 koliko premenjenim pomenom; predio or & zastran, ni kulturni jezik, je vendar dokazano o0dpiran po slovaškem strany; — kruh za po poti, enega slovanskih jezikov temeljito i - — X r~w W\ /\ IA 1 A V\ /-* X 1 « L\ i* «A « Irv i'A m aJ wm va X I av i> w -r-v i- ^ ^v L-v 1 « ^ /nj i y da y ce se kdo hrastov za cez morje; nećemo jih starih bab e boljše prilike; sama nedolžnost g a je bila y y m nauči za česar se ve da več let potřebuje, potem je sposoben vsako drugo slovansko narecje razumeti, in ce zi kratek čas biva z slo- predlog znotre, znotri (tnnerfy ctí 6), na pr. znotre vansko narecje. S tem pa imajo real ci največo prak- treba je> treba je bilo (tudi v českem in poljskem je- drugimi Slovani, nauči se prav lahko vsako iku): drugo gida. Imaš storiti, pisati za: bu fcfíft tfyutt, fčfyret6en, na- tično korist, kajti oni ne bodo iskali služeb tam kje v haj a se tudi v hrvatski, maloruski y V t * ceski m knjigi; čemu bi se ne smelo i slovenski tako pisati? poljski Wurtembergu ali Westphalnu; ondi je „Uefterprobuftiott an -Snteffigen^' y naši tehniki, ako si hočejo kruha služiti } Da se pri apoziciji kjekod samo en samostavnik sklanja, gredó v slovanské kraje in marsikateri tehnik se je že drugi ne, na pr. gospod Bogu, i. t., to potrjujejo tudi kesal, da se ni vsaj enega slovanskega narečja naučil. a primeri * * I iz drugih slovanskih jezikov. Prej š n j i čas srno več zahtevali: zahtevali srno y Nasproti Miklosič sumi, da je navada, pri pri- je slovenščina učni jezik v srednjih šolah; zdaj smo devnikih in zaimkih v ednini rabiti ženski spol ondi, odjenjali od tega, mislé kjer drugi jeziki imevajo srednji, iaškega izvira. o.,« v umvuuoiu omioiu , mui^ uam vo«j tu uuvuuu, m Ta je bosa; taka je, lepa je ta. Res je, da se nam tega ne potrdi, potem vemo, da nimamo od vlade , ki jih ondi dalje na- o narodni ravnopravnosti prav nič pričakovati. Govor- kakor: Estro je bledá obšla. Caharijova je nar nik se konecno skličuje na člen 19. temeljne postave bila. Bogu čast in hvalo dati. Kako neumna je ter reče, da nesrečni člen 19, kakor ga je dr. Bleiweis ■ ^^H^m^HMMM^MM^ta^H i b M jmmm má ker člen Na y v ce je vlada le količkaj poštena v narodnem smislu , mora nam vsaj to dovoliti in ce t • pr nič kaj lepo ne podajejo primeri rec. vaja, prva piva vi i«, iJU^u ^"ot »u u y «iu wcvij. uoiAxxa«« J^ ^^ i u« uvaiuum . , j v, . torej ta skušnjavcova itd. Pretirati se ne sme nobena imenoval, tudi jaz tako imenujem zavolj tega y Ali če se ozrem na to, da Mikl. sam tudi enake ostal za nas samo na papirju; pnmere iz srbskega, i uoacga, vj ^ o c ^ a< m j^uij xt/ ju loiuv/ijui «ímíwu ^v^i uuu^uout^ j * u «v * o ^ »_»_« ^ »« zika našteva, da zlasti Poljaci prav pogostoma takó pi- kemu je treba izpeljevalnih zakonov narediti, in zarad šejo in da si misel prav lahko dopolnimo z besedo : tega zahtevamo, da bi se vendar enkrat naredila narod- reč ali stvar, težko mi je pristati na misel o itali- nostna postava; žaiibog, da vlada ruskega y y y českega in poljskega je- 19 je temeljni zakon (Grundgesetz) in gospoda moja y vsakemu ta- noče jamzmu (Dal. prib.) o tem nič čuti. Potem govornik tudi iz didaktičnih obzirov dokazuje, da je predlog dr. Bleiweisa opravičen, ter konecno 8pomini na deželne zbore, pravi da ta da se v Ljubljani slovenski učenci slovenski jezik učijo z nemškim je najveći „nonsens deželnega zbora Kranjskega. Debata o dr. Bleiweisovem nacrtu postave zastran nauka slovenskega jezika na Ljubljanski realki ucnim jezikom in to na celi realki. (Pohvala na levi.) Potem je Horak v daljšem govoru zagovarjal nacrtano postavo zlasti z ozirom na obr tni j ski stan. Po končani debati je še dr. Bleiweis kot poro- čevalec načrtano postavo zagovarjal ter ugovore na- v 14. večerni seji 13. maja t. 1. BI Podali smo našim sprotne stranke spodbijal tako-le: Naj mi slavni zbor ne vzame za zelo, ako res že čitateljem v št. 21 govor dr. J. truděn vecletnega pravdanja za pravice slovenskega na- eiweisa, ko je vtemeljeval svoj načrt postave za- šega naroda v šolah in cesarskih uradnijab y prav na stran nauka slovenskega jezika na Ljubljanski kratko odgovorim ugovorom, spomenivši se pregovora, realki, ter poročali v 21. listu „Novic" na kratko, kako ki ga je g. Dežman omenil, da „čas je denar". Gosp. , ampak ta predlog nasprotno stranko hudo razkacil « JLlCi£> piu t JUL KJ OtlCiUQU UUUU JI d U TS d Kj i 1 « D Si ] JLS C^Hi^U Og CIVjUI Itiga ^/ig^V > Ml WC♦ uaj w ^anes nekoliko obširneje spregovorimo o celi dotični na dolgo in široko je razkladai vse to 6W J^ X/Viil-UWU „---J ~ ----- Dežman se sicer tega pregovora sam ni držal debati. y česar so že vse stene naše zbornice impregnirane v s e i z Omenili smo že, kako so se poslanci D e s ch m a n n, poprejšnjih let. (Dobro! na levi.) Kar je novega vitez Gariboldi in pl. dr. Schrey na vse kriplje povedal, bom skušal ovreči in nasprotne dokaze navesti. trudili da bi bili pokopali dr. Bleiweisov predlog kako puhli so bili ugovori navedenih treh poslancev se bode lahko razvidelo y ? rekel Ko sem predlog prinesel v slavno zbornico y da iz sledecih govorov ie&ei, uit je tO i« jjuisiava v oii* Slovenec je potrpežljiva duša; to kaže povsod; postava v sili Nothwehrgesetz sem K če Najprej je dr. Zarnik spodbijal govornike na- tako v sramoto pridemo, kakor je to zdaj v naši realki r sProtne stranke blizo tako-le: Mi stojimo na slo van- je to vendar presilno, in zato smo se oglasili. Ko bi sk em nobene tu ni ako člověk , Vaša stranka pa na nemškem stališču; ga pogajanja; drug druzega prepričali ne borno, učiti še kak drug nauk, takrat bili predlagali, da se ima na realki v slovenskem jeziku v • f zivi na slovenski zemlji, pripelje ga, če ne današnji na pravem mestu ugovori ? to ; bili morda kar predložena po 191 stava zahteva, je tako mala stvarica, đa je pri vseh narodih in po vseh deželah, še na Turškem veljavna, samo pri nas Slovencih ne! (Živa pohvala na levi in med poslušalci. — Nemir na desni. — Deželni glavar zvoni.) Gosp. Dežman je rekel, da sem bil „wenig mit-theilsam" zarad obravnav v šolskem odseku, in da tako nečimurno se ne delajo postave. Od g. Dežmana se rad učim mineralogije, botanike, — al postav delati, me on ne bo učil, pa tudi ne, kako se imam vêsti v zboru in kako v odseku. Ali ste nam mar vi razlagali, kaj ste, na priliko, delali in kuhali v finančnem odseku? Predlog ste přinesli v zbornico, in nič bi mi ne bili vedeli, kaj se je ondi godilo, ko bi nam tega ne bil kdo naših povedal. Da je načrt predložene šolske postave odsekova veči na sprejela, to kaže, da je přišel sem, — da g. Dežman pride s predlogom manjšine, do tega ima pravico, in jaz se nikakor nisem bal, da bo on manjšinski predlog pod klop vrgel. Ni mi bilo treba pripovedovati, kaka je v odseku bila debata; temeljito smo pretresovali načrt, in nazadnje, če tudi je bil „leichtfertig" imenovan, nismo nobenega Salomona našli, ki bi bil — kaj boljega nasvetoval. Gosp. Dežman je, sklicevaje se na §. 19, rekel, da ne smemo nobenega učenca siliti k učenju sloven-ščine. Ta paragraf je tako glasovit in se od nekdaj od nasprotne strani le zoper nas rabi. Gosp. dr. Zarnik je o tem že dosti govoril. Jaz imam en čas sem, žalibog, slabe oči, pa gosp. Dežman ima menda še veliko slabeje. On je rekel, da oni srpki „Einklammerungen", katere sem jaz ome-nil, se nahajajo tudi v realkinih poročilih prejšnjih let, kjer so vse slovenščini odločene ure v srpkih, to je, če se hočeš, se učiš, če nočeš, pa ne. Ali, gosp. Dežman, Vi niste dobro brali ; vzemite „ Jahresbericht" od leta 1872 in 1873 v roke, in poglejte tam 1. razreda oddelek a) in 2. razreda oddelek a). Ondi srpkov ne najdete; al v „Jahresberichtu" zadnjega leta, 1. 1874., je vse v srpkih — in prav zato smo prišli pred zbor s to postavo. (Poslanec Dežman : Ja, pa v 3., 4. razredu.) Ne, ne! Kaj bote sedaj besede prekucevali; v 1. in 2. razredu jih ni! In o tem sem jaz govoril. Potem je gosp. Dežman rekel, da smo mol ča li toliko let. Da! molčali smo večne pravde trudni, ker od te vlade nima m o nič pričakovati. (Dobro! na levi.) Kaj bomo sami sebe motili, gospoda moja; jaz Vas le tega opominjam, da, ko je bil minister Stremayer v Ljublj ani, nas je hudo osupnilo to, da je vedno le govoril o „deutsche „Oberrealschule". Nam Slovanom ni ministerstvo nikoli biio prijazno, izvzemši oni kratek čas, ko je bil Flohenwart minister; takrat je tudi v deželnem šolskem svetu, kar mi bo tudi gospod vladni zastopnik pritrdil, vlekel drugi veter. Ko je Hohen-wart odstopil, prišle so zopet prejšnje nezgode. Po- glejmo v Dalmacijo. Tudi tam je bila nasvetovana postava za slovanski učni jezik v realki, in deželni načelnik Rodič sam se je poganjal za to; al o sankciji te postave še ni duha ne sluha. — Mi smo prosili: dajte nam un i ver z o, in ko se nam je to odbilo: dajte nam pravoslovno akademijo, in, kakor zmirom, namesto kruha smo dobili kamen! Poglej mo v Bukovino. Bukovina , ki je malo veča kakor naša dežela, ima uni-verzo, se ve da, zakaj? — zato, da germanizacija dobi nov terain. Slovenci smo prosili in prosili, vsaj nas je vendar nekaj na Stajarskem, Primorskem in Kranjskem, a nismo bili tako srečni! Bukovini se siplje vse, kar hočejo, na milijone za zemljiško odvezo, kakor sem unidan rekel, zdaj vseučilišče, — nam se ne dá nič ! (Klici na levi : Res je !) _ Da pridem zopet na našo real ko, je stvar osnovana tako-le : nemščina veljá za materni jezik, slovenščina in italijanščina pa sta tuja jezik Zapomnite si pa, gospôda, še ta „nonsens", da je lij anš čin a veliko na boljem, kajti ona je obp gatna, slovenščina pa ne! Tako smo tujci JI lastni zemlji! (Na levici: dobro!) . Gosp. dr. Schrey je starišem prisojeval praviCo odločiti narodnost. Morebiti, da nekateri starisi ji sami ne vedó, ka ko šne narodnosti da so? Nemškut^ gotovo tega noče vedeti, pa tudi marsikateri drug; ljudje, ki niso nemškutarji, tega ne vedó. Jaz bom 1 Schreyu in Gariboldiju povedal le en primerljet kako se narodnost „fabricira". Očeta, ki ga misli^J* sta oba poznala. Oče je bil Hrvat, mati Kranjiea Ljubljančanka, ki komaj nemški zná, in sin nj un y realki je bil — Nemec! Iz take fabrike vse to iz. vira, kar v „Jahresberichtu" najdemo. Leta 1874 bilo je v realki 309 učencev, in poslušajte: 145 je zazna- movanih za Slovence in 142 za Ne m ce, tedaj le $ Slovenci več, — leta 1873 je bilo 349- učencev, in 179 za Nemce in 138 za Slovence vpisanih, toraj to leto vec Nemcev kot Slovencev, — leta 1872 je bilo 309 učencev, in sicer 138 Nemcev in 144 Slovencev, tedaj zopet samo šest Slovencev več! Gospoda moja, ali ni to skozi in skozi fikcija? Kje je toliko Nemcev v Ljubljani, da kako leto presegajo celó število Slovencev? Tako se komponira narodnost! — Zato je šolski odsek že hotel nasvetovati postavo danes predloženo, tako, da je slovenščina obligatna za učence slovenske narodnosti; al strah nas je prevzel, ko smo videli, kako stariši in realkin vodja fabricirajo narodnost; jaz glavo stavim, da je najmanj tretjina tako fabricirana. In po tem takem hočete starišem dajati pravico, ki sami ne vedó ali vedeti nočejo, katere narodnosti da so. Da se tako vedejo celó tak i, ki so nekdaj za narodnjake na glasu bili, pozneje pa, ko so prišli v visoke službe, je to nekaj, česar nočem kritizirati, kakor zasluži kritizirano biti. i Gosp. dr. Schrey je kritikoval celó jezik slovenski. Da on ni mož, ki sme kritikovati naš jezik, to,.mislimo, bo sam čutil; zato „requiescat in pace!" (Veselost na levi.) I Nazadnje bi le še gosp. Dežman u nekaj omenil. Skliceval se je on na neki slovenski epos; naj mi ne zameri, da mu tudi jaz iz krasne, res krasne njegove pesmice, ki mi jo je 1. 1855 dal za moj „koledarček", navajam te-le vrstice: jfl „Učenja lepi sad je s'cer modrost, Pa mlad' Kraljić se je v Ljublj an' popačil, j Slovenšc'ne toraj kar ni hotel rabiť" itd. I Gotovo je ta „Kraljić" v takih raztnerah v Ljubljani živel, kakoršne so dandanašnje v realki, da se je revež tako popačil. Gosp. Dežman dobro vé, kako se ta, še enkrat rečem, krasna njegova pesmica zove. *) Gosp. Dežman je tudi rekel: mi ne smemo „aus dem Rahmen nichts herausreissen", in to isto je tudi gosp. vladni zastopnik povdarjai. Prosim va3, gospôda moja, ali res kaj „aus dem Rahmen" potegnemo, če le tište sramotne luknje mašimo, ki so v realki Ljubljanski? Kako tedaj morete govoriti o „herausreissen"! In konečno še to : vse naše besedovanje je prazno. Vi pravite: mi smo zoper to, kar Vi hočete, in ostanemo , kakor smo bili ; — naša stran pa, ki zastopi narod naš, hoče pravico. — Gospod predsednik naj dá postavo na glasovanje, in deželi bomo nekaj forintoV prihranili, da ne tratimo dražega časa. Jaz ne pripO' ročam postave tej (desni) strani, da bi jo sprejela *) Vsaj je sploh znana pod naslovom : „Proklete grablje"* Stavec. * 195 . pa zaupanje na našo stran ótavit» ť /pohvala na Ievii) > otr dila levi.) da bo to postavo in deželnimi, oziroma, cerkvenimi zastopniki na drug strani , naj imajo vsi 1 o ve n s k predsednik je to postavo na glasovanje dal, in de- liti si tudi še i P pravico vo želfli zbor jo je ) in kakor smo v ^javjli, .potrdil a večino gl listu 19. „Novic" topnika v dež. svèt.. Potem bi ministerstvo nauka Njegovemu Veličanstvu imela dežela prav za prav 4 zastopnike, šola tudi To se ne vjerna s principi ustanovlj priporoci potrjenje, je vsaj t zvedel šk cerkev samo nimi v izvirni postavi, širjem in ožem šolskem r Tudi se govori o nekem • V i0zno ravnanje z deželnim našim jezikom Ljubljanski realki in kako ministerstvo tolmaci U3 1Û ft AínAxrno nnitaTTP b>i nroul • toSov glasoviti Facit y da letošnji zbor pustil in se o marsicem drugem y si: za drugo leto znabiti bruške same dozo (Lm W eín wr Wationaíitat unb ©toracfyí osnovne postave, ki pravi: „jeber SSotvažniša postava in gotovo najbolj praktična kakor je, misleč Naj- 2B ctí) run g unb f í e g e zbor leto3 potrdil » ki '3manBeê áur ®rternun9 e^net î^siten SanbeSfptïicfye jeber sebni resolucij erfori)erí^en SDítttei jur s2lu06tÍDun3 in feiner ^ gprad) pa bag ofyne ^Itimenbung skega blag 9 post. zadevajoča t jo je polj Kraševcem je nasvetoval zbor v po d 9 Druzih naj bi si bóinske pašnik raz- reči tyaít Dr. Bleiweis rea rišev Ikinih 9 v katerih se Jahresbericht dnost ..ad libitum občnega interesa ni zbor obrav Teh enakih čisto sta io šolskih ravnateljev „fabricira", temu vendar še nad 100 učencev dokazal ) da naval razen računov in preudark domaćih , kakor tudi mnogih lokalnih in osebnih reči ne bom tu sporočal Končal se 9 a ti so se m in vldjub rodů v Ljubljanski realk nemšcino učiti, slovenščine pa se ni silil no bed Tam je sila p lovenskega maja proti 2. uri popoldne zborovanj 15 1 i zbor. tu bila bi sila k o boj se pravičuje z istim 19 9 in Tako se godí Slo Med drugimi obravnavami je ta deželni zbor sklenil vanom v Avstnj postavo o naredbah za odvraćanje pij v Ta sklep je obveljal enogl ker v Galiciji žganj Deželni zbor Goriski. sila veliko ljudstva na beraško palico in v grob spravi. Kolikor toliko bila bi enaka postava tudi v druzih deželah Kakor lani, tako je zbor tudi letos naredil postavo kateri popravlja nekaj paragrafov v postavi od 10. koristna, kajti kuga pijančevanj se v marca 1870 zadevajoci pravne razmere učiteljske g a osebstva. Lanski zborov načrt je vlada za- Urav- vrnila; letos je v nekaterih točkah popravljen. po svetu ro vanj e. 29 čedalj huj v • • sin maja Gališki zbor končal svoie zbo nuje se pa v omenjenih §§. plača učiteljev, kateri razpadajo v ta namen na 3 razrede. Najniža plača v * Nova men šolskih občinah I. vrste je 600 gold., II. vrste 500, III. dinili zastran kupčije Mnogovrstne novice, pri vinu. Na Dunaji so se ljudj vrste 400. Služb. do klada znaša v občinah za voditelja 200 gold., za nadučitelja 100 gold. in pr vinu v sledečih stvareh ; bodo menda povsod obveljale Namesto dosedánjega ? zeki d bo posoda, ki tolitra eljala nova II. v občinah III." vrste za voditelja 100, za nadučitelja 50 gld. Drugi učitelji in podučitelji prejemajo letne nagrade za ^ stanovanje 80 gold. — Popravil je zbor tudi eno točko tedaj bo za 5 bokalov manjši od sedanjega vedra. Cena dež. post. od 8. februarija 1869, tisto namreč, ki govori vinu se ne bode več določevala štartinjakih ali vedrih, HH I enako drži 50 litrov. Imenovala se bode : p o 1 h e k ki bo držal 35 bokalov ali pintov (firklnov) o krajném in okraj ne m šolskem svetu v městu ampak po polhektolitrih Goi Pivarj na "ICI. Ta dva sveta se v prihodnje stopita v enega tudi sklenili zastran piva (pira) Dunaj samega, kateremu bo imé „mestni šolski svèt." Želeti bi bilo da se nova mera pn vinu že uwuiV^aj í\ Cl LV^JL Vj tAJ U. KJ VJ 1j j -LAJ VKJVUt Mfvvt — • ^Uiutl KJ X KJX1VJ j VAC* 11W ¥ Cl IUU1 CM |JIi V iU Druga stvar pa, ki se je v šolskih zadevah snovala, ni začne letošnjo jesen, ko se kupcija z vinom začne. prišla iz odseka pred občni zbor to je popravek v solsko-nadzorstveni postavi zadevajoč deželno šolsko ki držij sveto val s tvo. Je namreč že blizo poldrugo leto, kar deželna odbornika ne hodita Vinske dosedanje posodice (gla 70 po maslica tilit od tilit > m pa maslic, ki dr 35 sveta sejam dež. šolskega in sicer za to ne, ker je vlada brez zborove ali delati se ima na to, da se naj se še nekoliko časa obdržijo. Vendar m oiuci £ii\ tu uc, i*ci jo vmua uiců ^uui u dež. odborové privolitve vpeljala neke prenaredbe terih deželni odbor za postavne ne priznava ? ka- ín sicer novi polici po liti peljejo novi glaži in glažki ali 75 centilitr in Izprva namreč je bil deželni šolski nadzornik za vse šole na deželah novi maslici po 3/s litra, ki se bolje zlagajo z liter-sko mero in z drobno vinsko posodo po drugih vinskih U ori šk em eden izmed 2 zastopnikov šolstva sedeč v dež. šolsk. svetu. Lani pa je imenovala vlada dva deželna inspektorja za vso Primorsko in ta imata sedež v Trstu. Tako je tudi admin. referent za vse dežele (Goriško, Trst in Istro) skupen, stanujoč vih so 3 4 Mariboru*) se že na večih mestih poslužujejo no« literskih policev in 31 literskih maslicev Ker maslici nekoliko veči od starih. za to bodo krč- • * marji primerno več računili. V Trstu. nikom Namesti prejšnjih * udov predsed- Nasledki civilnega zakona, to je, tistih zakonskih vred) imel bi jih preuravnani svèt (ko bi se tudi severni i • • v vi j m. m dfc m v m, v m J ^ * v vt v^« v w m • rw • w v ^ ^ ^ ^ w w" ■ ^ dež. odbornika udeleževala sej) deset. Inspektorja pa g 1 a s u j eta, da si sta glavna poročevalca. To ano- ma|ijo je vlada menda še le letos spoznala in bi inspek-orjema rada naklonila pravico glasovanja, kar se 2 ^azmerjem glasov v izvirni osnovi dež. šolsk. sveta bila vlada pripravljena, sprejeti v ûe svèt vjerna. Zato se enega zastopnika deželnih interesov ljudi, ktere župan poroča, ne pa cerkev. Ameriki je toliko ločitev civilnih zakonov, daje nedavno neki občinski svetovalec v mestu Idaho prečudni predlog stavil, naj se vsi zakoni onega okraja 1 o č i j o. On je ta svoj predlog podpiral s tem, da se potem veliko stroškov o pravdah zakonskih ločitev in pa časa prihrani, vrh tega pa vendar nihče ne poškoduje, kajti lo-čenim zakoncem je potem še zmirom na prosto voljo J ? Goriškega župana. To pa ni Slovencem po je mestni župan uradno pristransk Lah. Nekdo dano se zopet omožiti ženiti. Sreča je ? da v * Tudi na Kranjskem r Ljubljani, v Idriji, v Cerknici nasvetovati to-le: Da se napravi ravnovažje in menda tudi drugod so nekateri krcmarji vpeljali novo in Slovenci na eni, pa med vladnimi možmi mero. Vred. 196 tem okrajů Amerike ni nobenih jezuitov, sicer bi svet in v posteljo. Al kaj vidijo? Od zunaj na obleki njih dolžil, da so krivi tacih zakonov, sedaj pa se tej posebnega; ko pa župnik suknjo sleče 9 je bila prikazni Amerikanci le posmehujejo. / /i/v* rtAn-Z/M/in m A/ 7I A r^i n r\ n n le vi roki srajca in koža posmojena od strele, Silen pctres v mali Aziji je po sporočilih Čari- pod suknjo švignila iz leve r o k e za vratom na gradskih pokončal veliko ondašnjih vasi, v katerih je stran života doli v desno nogo vškornje 9 kjer es so nad 2000 ljudi smrt storilo. Naši dopisi. brž ko ne žebljički na-se vlekli. In zato oni občutek tej nogi, da je župnik,, ko se je nekoliko zavedel, v a Gorici deljek so imeli Preteklo nedeljo in v pone in )) junija. naši meščani o čem govoriti. Telegrami Wiener Zeitung !4< Razglasila so se namreč raznotera šal : ali imam še podplate na desni nogi ? Kjer je šla strel je bila spodnja obleka zasmojena; na zgornji pani nikakoršnega sledů. Gosp. župnik je, hvala Bogu, presti ) o smrtno nevarnost. Zvonik je pogorel, pri banki 99 Slove, p o si a v 1 j e n j naših mcž in možako v mestu m po niji" zavarovan. Bizovika pod Ljubljano. (Vabilo na čitalnicn<> uri deželi vsled tega, da nas je pred 2 mesecema presvitli besedo za prihodu j o nedeljo) popoldneob cesar obiskal. Po slavljeni so vsi stanovi, možje vsakošnih navijamo danes, ker nam je preteklo nedeljo namenjeno ; po javnih služeb in tudi nekteri privatniki. Vsem vseh ljudi Še Bog ne more ustreči oo iiv. uiuiu uoug^x, kaj pa 10 jJI a V AlrtiAUC Zatorej tudi ni preobložen z imeni, da bi pre za p m samo s< njen. obilnost krajnih imen otroškega očeša ne mamila. Zna menja, ki kažejo vsako zanimivost v vaseh: dekanijo vikarijo, šolo itd., kakor tudi znamenja mest, trgov, vasi a ne 24. maja prosi odbor, naj bi družba tudi njega tako krepka Grof Mansfeld pa v svojem dop podpíral, ť.....— «^.v^,, zagotovlja, da tudi on si bode na vso moč prizadjal hvalevredne namene družbe kmetijske, kolikor je v nje kakor je podpiral prednika njegovega sel 9 selje. 1 županij itd., so tako čedna in razločna 9 9 ) y da govi moči 9 pospeševati Za trd 9 se djam pise Je novi minister dalj je izvrstno izražen. Kar pa vse druge rom zaupno in odkritosrčno da se bode častita družba z mi- obračala, da izvem me zemljevide presega, je korrektnost v pisavi im Znano je, kako so slovenska imena na dosedanjih zemlj vidih popačena in že potrebšČine njene v različnih razdelkih jim potem morem na pomoc priti u — dežele kmetijstva, id Predsednik je zdaj se bojim novih katastralnih predlagat, da se obemâ gospodoma ministroma na častna dopisa spodoben odgovor dá; odbor enoglasno pritrdi map, ki se bodo naredile vsled novega premérjenj vse —— v- namen uravnanja davkov), — » zemljevid ne kaže, če nisem česa prezrl, nobeneg Vodop i po greška. Ko bi bil přišel zemljevid na svetovno razstavo Potem je predsednik deželnem zboru neki posla ljo omenil, da je v zadnjem k 1873. tako d kakor je daj dolžil subvencijski odbor, češ resnici pi da na* 9 še kaj več zaslužil, kakor „pohvalno omembo". G. nad zorniku Vodop" gotovo bi bil vencijo z 100 gold, za napravo vodnjak ue sub daigna ko »"""a „j^/v/Ai v muvf ujuuv^uíuu * vi. iiwvt TÎSt liCiVCLUU íaiUYíiU, Cfc U^ u U u i u u i-wt jv » prisrčno čestitam, tem bolj, ker sli- zastopnik v zboru obžaloval, da se je kaj tacega zgo ekemu f a ne bč Ker je vládni šim, da mu je naročena častna naloga, tudi Istersk dežele zemljevid narisati 9 da ima o db dolžnost braniti dilo, misii predsednik poštenje svoje proti křivičnému napadu in deželnemu Koroske Bele na Gorenskera 6. jun. (V nesreći veliko predsedniku predložiti prepis cele dotične obravnave, t. m. zvečer ki bode kazal, da ni resnica, kar se je drznil poslanec sreČo) imamo poročati našim čitateljem je bila strašnahuda ura tukaj. Gosp. župnik Plemelj, govoriti v zboru. Odbor pritrdi predlogu predàedniko sloveči botanikar, je v cerkvi ravno izpovedoval žensko in ker se je bliskalo, třeskalo in kakor s škafa lilo čakala sta obá v cerkvi 9 9 9 vemu —„„„ kjím » da bi prenehala ploha. treši v zvonik ; cerkovnik hití v cerkev in najde žensko Zdaj omamlj maklj 9 vendar edečeg pa živo z 9 župnika pa v klopi nepře Po vsem tem je odbor prestopil na razpravo da našnjih sejinih predmetov. prošnjab, ki so zadevale podporo ujm»ij«»v u giavu na rokah slonecega. u.u jDierweis, in tu je unu mcu umgim kliče in ruka, se gospod nekoliko zdrami, in prva be- odbor obrne do ministerstva s prošnjo Ko ga ,vodnjakfy v imenu odseka za splošne zadeve poročal dr. JaDr Bleiweis, in tù je bilo med drugim sklenj 9 sed a njegova bia ali imam še po dp lat 9 naj da dovoli še — — ' j ^ . MiA luiftuj ov. pvupanj na ucom pí lui aujcmu uw guiu,, xvoi jo »cw uu^u, «•» »v ~ nogi? Cerkovnik in drugi došli farmani mislijo, da se podpore, pa ne je dobile; 2) da se strogo gleda na d prihranjenih 800 gold ker več občin, ki so pro sile to, gospod tudi omamljen od střele meša. Spravijo ga domů da se naprava vodnjakov gotovo dodel do o dl čeneg č Jačano prvo polovico podp sicer mora občina povrniti njej že iz hovati, ker pra vita: dass Herr v. Widmann vor der ne placa. Ta sklep še opira na to , da nekatere Žalostěn íel občine predolgo zavlekovajo napravo kalí — f «Tium "J^J ** ^ 1 7 LSXCfcYlbC*. „U.«%DO 11CI1 V. » V lU.IUO.llU Y Ul ULC1 druga polovica pa se slovenischen Phrase des Herrn Bleiweis keine Angst »O nu -frw A /> 1. n + ')íí f^n. /1 / , ^ ^v I .1 ^ ^ ^ l „ ----- ^ _____1____J.___ vtisek je naredilo poročilo o razprtijah, ki jih delajo Bog varuj me mojih prijateljev, sovražnikov nekateri hudobni Nad a nj hat?" Ce deželni predsednik tako in enako nevkretno prilizovanje v svojem listu bere, si mora pač sam misliti : bom se se ze azdelj ondašnji pašnik ne more zdatno zboljševati začeti in za nodporo tega delà od ministerstva prihranjenih 1500 gl. r *■ i___ • _ _i_i___*i i » P r. de- sam bránil! Niti Widmanna, niti Bleiweisa, niti sedanje narodno-klerikalne stranke ne bode vec na svetu, ko nas norabiti. Odbor je sklenil obrniti se po c. želni vladi do okrajne sodnije Postojnske, da blagovoli bode jemu geslu narod slovenski še zmirom živel in zvěst svo- „za vero, dom , cesarja" se boril povedati pravne dotičnih nagajivcev und Ordnung", ako bi tudi takrat Slovenci še za „Gesetz klukar poroča v imenu istega odseka zarad državne podp tako ne- Dr. Po- srečni bili, da ne bi jim postava varovala narodnih bilo ; ki jo delitve svetinj in bi še zmirom v Avstriji to „Ordnung letošnj - ^^ 4MÍÍUVUV » u T VtIXAj X IJ. W4. KJ \J i- A lili \J iJLI V Í.X V «tlljl JJ VI UllUlJg M IlUj s 500 gold, ministerstvo za da takraj Litave tlači Nemec, unkraj pa Magjar vse in zi- leto podělilo Ljubljanski podkovsk dravniški šoli z naukazom, da se ta subven druge narode. « • sosebno obrne za honorare učiteljem in nakup uč- bacherica" take .. vi solí) ,0 r*»4"1 benih pripomočko Odbor reči da sprejeti, poroča, podučevanj janski okolici Vsi Brus predlog so bili ogl vzame, kar se jej ponudi dopisovati, da si daje dobra ,,Lai-se vidi, da vse rada da je ; s m esno (vidé gosp pnik M v mlekarst v imenu jdotičnega odseka tudi priporočilo „Polhovega gradca".) V 120. listu pa si je daje v Bobi namerava in t v Gor Vt^V^J. ^ t v Vliv ^ y J I. V1UW I V^Wl gl • J J JL imd \J • iiu zopet nekdo iz S k o f j e Loke (?) naredil „jux in T UJ.WUMI1UVI U ÍU Ul I Ml t o v r u V UUl" poduke, IV CA) IV U O 11 il Uči I UUUC 1V1UCHJB1VČ* OUI Či , U-il UUUt na Kamniških planinah in pa na Krasu koristna deželi. Ko bi si neznani pisatelj ne bil hotel kakošna naj bode kmetijska šola, da bode 7 začeti prihodnj m ta namen se dadó časti kakor smo rekli, le „jux" temu doljubu povérna pisma in popotna subvencija, milovali bi ga bili da l iuviwfjw«« ^»w T vi »JW f/tvJUAi* IM w W. KJ » V» U \J IJ <*, X1IX1U V «il Ul gen Mili , u.<*> se JC3 tVJlllVW U UUU O jJlOČUlJ CLU, Ravniku in Ant. Mencingerju pa po 30 gold, pod- ker bi se bil lahko ves trud prihranil, ko bi bil bral narediti s svojim dopisom e toliko trudil s pisanjem pore gresta Tomin na planino R senega Svajcarj t učit in ta nauk širita se od sku- osnovo (štatut) kmetijske tem domačih planinah imenu istega odseka nasvetuj po po Odbornik eljah podr Seunig po lanskega deželnega zbora 3 ne šole sanjalo v obravnavah bi se mu več o v „hôhere Ackerbauschule", ker bi bil zvedel, da gre to i n s k za napravo „einer praktischen nie der en Ackerbau 7 naj se vsa goveda Miricodolskega schule im grossen Tempel der Nátur", v kateri mora \ # • • 1 1 iT 1 . • _ ^ t â ^ 1 a m d subvencij plemena, ki se letos še nakupij pripeljejo po železnici v Postojno na dražbo centralni odbor vsem Notranjskim podružnicam da pa toliko teoretičnega nauka biti, da praksa ni empi- ampak da se opira na umno (rationelle) podlago. Skoda že zdaj ta namen na znanje dá s prošnjo ; da 7 da „Skofjeloški" korespondent 17 Laibachericiri" glasijo v svoji okolici in živinorejce spodbudijo, da pri- naj i stvarili ga raz- ni pred svet stopil s svojimi nauki takrat, ko so na D u- 77 dej v Postojno tisti dan v P ktob visoko kmet. šolo", v kateri se „ganz ohne m ko bode dražba Stajarskih goved seii ie predsednik v imenu odborovém čestital c. U u * , « - « • t • -B tej Tempel der Naturťí med zidanimi stěnami šolskega po-rfopja uči više kmecijstvo! Tam tam bili tudi mi finančnem prokuratorju in deželnemu glavarju dr. vitezu ,,bravo!" Kalteneggerju o poslavitvi cesarski za c. gospodu dopisniku „aus Bischoflack" navdušeni ploskali dvor zdaj pa, ko gré za kmetijsko šolo na nega svetnika, povdarjaje odlično njegovo delovanj dvorni svetnik se je s topl< Dolenskem, za katero se je ponudilo čez 20 posestev, mo- na ramo mu natihoma na uhó bojem mestu; gosp be pošeptati: „si tacuisses ) t sedo zahvalil predsedniku in odboru Po (F zadnji seji kupcijske zbornice) je predsednik s ej se Dre o pokaza! malo takta s tem, da je bivšemu mi- pod vodstvom barona Wurzbacha podal odbor čestitat nistru Banhansu dal zahvalnico votirati in ga tako ■ 1 « 1 • . VTT • 1 1 v. I tal mm - . ^ / a ./♦ t . ti \T • • ii deželnemu predsedniku vitezu Widm kmetijsko priporočat blagovoljni podpori njegovi ter družbo opominjal, „tme in ber 2Beít ctïïe £erríid}fett eitet ®tng i ft " ; 7 kar je gosp deželni predsednik radosten zagotovil podpredsednik g. Lukman pa je ne zaupnico pred- lagal gosp. Horáku in gosp And. Lavrenčiču, češ, Zad n j dnevi preteklega tedna so veljali različnim da se v deželnem zboru nista vedla v smislu kupčij- čestitkam in poklonom gospodoma vitezu Widm in vitezu dr. K a 11 e n e g g e r i u : unemu. da i e definitivno ske zbornice, ki gledé na volitev svojo nima para na Lukman je celó našega ob- celem svetu, in še več! imenovan za c. k. deželnega predsednika, temu, čespoštovanega in žalibog celi čas zborovanja na po- da k poslavljen z naslovom c. k. dvorneg Od ura dne „Laibacherice" bi se smelo et steljo priklenjenega gosp And. Lavrenčiča s Ho- rák om videi bežati iz zbornice, ko je dr. Schrey imel dar pricakovati, da vsaj o taki priliki opusti hujska- svoj famozni govor. Gledite! Gosp. Lukman ni samo izvrsten podpredsednik glasovite zbornice, ampak on je nje, ker si vendar sama lahko misli, da s tem ne skaže gospodu *pouu svojemu nikakoršne ljubavi, ker mu po tej poti tudi izvrsten clairvoyant, pridobiva naklonjenosti po deželi. Celó smešno poleg dijo ; če pa je to, moral bi videti to, da narodna većina ki vidi, kar drugi ne vi tega pa je še to, da nevectnim svojim Draicem v ±Zó. deželnega zbora nikoli listu pešek v oči meče s tem, da Ljubljansko robo nje kupcijske zbornice. — —- t i i i . t • TX 1 % ^ mm da nevednim bralcem v 123. deželnega zbora nikoli ne bo potrdila poslancev seda- prodaja za Dunajsko blago ter tat iz treh Kakor časnik ,Ceh • V pise zahteva Dunajska iiajskih „Press" in pa„Fremdenblatta" nekak nimbus vlada od vsakega, katerega namerava za škofa ime-dajé svoji pisariji, kakor da ne bi vsak deseti človek novati, da jej podpiše revers, po katerem se zaveže ». I •"li*___• ___ J ^ 1 « 1— ax X ^ * wi 4-i %nr\ li ríinirk nliů^-n •( «<■ r« i r> *•» tt m ia UÎ4-i \7 n n n rl n ^ a Ck n avia/^h ^^ «n n Ljublj vedel kako j e ime tistemu „žurnalistu, ustavoveren biti. „Vaterlandu" se poroča 7 Ali je za mar „ udinjan pri Dunajskih judovskih časnikih. mestni škof Pruha, ki ga je ministerstvo hotelo za škofa v Kraljevem gradcu imenovati, ni hotel podpisati ome-njenega reversa. Kakor slišimo, hoče bivši gosp. knezo- Laibacherica" in pa oni „žurnalist" res mislita, prikupila deželi, da da sta deželnega predsednika s tem ga proklamuj eta za „energischen Gegner der slovenisch- škof Widmer že konec tega meseca se v Kranj preseliti. elerikalen Parte i ?" novana narodno-klerikalna stranka punt ali res mislita, da je tako ime proti (Zbor Kranjskih notar jev) je 6. t. m. imel vo litev notarijatske kamore in izvolil za predsednika gosp. »Gesetz und Ordnung", katero ima vitez brzdati ? — ali res mislita, da ga hoče dr. Bleiweis stra- more so Widmann dr. Jerneja Zupanca, znanega narodnjaka, udje ka- postali dr. V. Ribič, dr. T. Rudež, drt Arko 5ÍP 198 in dr. Triller, namestnika Luka Svetec. Volitev nas prav veselí. Prešern iz Radoljce in Lásko. — Lahi pred celim svetom trdijo, da se od dr. Zupanca za predsednika Prusov ne dajo zoper sv. cerkev ščuvati. Vendar v (Crnomaljski okraj) je dobil c. kr. okrajnega nadškofa. djanji drugače ravnajo. Zaprli so te dni Palermskega Karlisti močno napredujejo. Imajo že Spanjsko. četverno armado. Te dni so na 3 krajih zmagali in živinozdravnika, ki je dozdaj bil živinozdravnik v vo- jaski službi. („Iz sodnijskega Življenja.") Mikavne povestice, poveljnika sovražnega brodovja usmrtili in več ladij ki jih pod tem naslovom prinašajo „Novice", bodo pri- potopili. hajale na svitlo tudi v posebnih odtisih ali knjižicah. Te dni bodo izgotovljene tri dozdaj priobčene, namrec: Postně nakaznice", „Poštarica na Prelazu" in „Pona- » rejeni bankovci", katere bodo obsegale I. zvezek. — Dobivale se bodo po 30 kr. zvezek, ki bo vsak obsegal ft> . ft m É -r- m m po več ljani. povestic, pri pisatelji Aléšovcu v Ljub- Kdor želí I. zvezek, naj se za časa oglasi malo tiskanih. ? ker Iz Beligrada. — Potovanje kneza je po vsi Srbiji izbudilo velik entuzijazem, vendar so popisi oficijoznih časnikov tako prenapeti, da se neizmerno hvalisanje kneza gnjusi celó častiteljem njegovim. Slavnostno in navdušeno sprejemanje Avstrijskega cesarja je uznemirilo Srbe, katere nekak strah navdaja zarad govoric, da dva mogočna vladarja nameravata o pripravni priliki kneza Črnogorskega posaditi na prestol s Crnogoro (Vabilo cast. udom narodne Čitalnice na besedo), združene Srbije. — tíeneralkonzul cesarstva Nemškega katera bode v soboto 12. junija na čitalničnem vrtu. je zapustil nedavno Beligrad ter se na pot podal v Program besedi: 1. Veit. „Praga", zbor. 2. Forcht- Bosno, Bulgarijo in druge slovanské dežele Tur- škega carstva, daondi voha po simpatijah, zlasti Bosni-jakov, do Avstrije. Fore h t- 3. Slan i k „Junákové sanje", veliki zbor s čveterospevom. 4. Dr. B. gott-Tovačovsky „Veltava", zbor. Ip a vic „Zapuščena", čveterospev. tom", zbor s čveterospevom. pohod", iz opere „ Blodek i i Bra- Šeb o r a „Templarski Templari na Morave", veliki zbor zapisnik doneskov za dr. Costov spominek i 8 samospevom za tenor in bariton in spremljevanjem orkestra. — Med posamesnimi pevskimi štev. igrá c. kr. vojaška godba po sledečem programu. Program godbi: . Mannsfeld za katerega so darovali: Neimenovan gold. gospodje: Luka Porenta, župnik v -ti <_/!.luuu v y cm j. , t/QJJ o . uxvm> a ut vu vtvj ^ uj^suuxv V Srednjivasí 1 gold., Janez Berlič, kaplan v Srednjîvasi Flotow „Slavnostna ouvertura". „Unsere Landsleute", „Walzer". gold., Janez Sodnik, župnik na Koprivniku Verdi opere „Traviatta". hitra polka. 5. Lecocy, potpouri iz operete , arija iz 6. Kaschte „Ernst und Heiter" 4. S chin z 1 „Nichts als Zanken", „Angot". Strauss „Indigo kadrilja" r", veliki potpouri. ¥ « nmuvj , ^^uuv y * ^ Začetek ob 8. uri zvečer. stojni 10 gold., dr. Martin Razpet, c. kr. okrajni zdrav- gold. Janez Mesar, župnik v Boh. Bistrici in predstojnik kmetijske podružnice v Bohinji za se, svojega kaplana in dekan Andrej Lavrenčič, posestnik v Po 29 posestnikov 7 gold. 80 kr., Janez Hofstetter v Postojni gold. e bi vreme to soboto utegnilo neugodno biti, preloži beseda na prihodnjo soboto 19. junija. se ) Anton (ilobočnik, c. kr. okrajni glavar v Postojni 2 gold., Valentin Murnik, c. kr. své- nik v Postojni gold. f & .---' ~ « 7 ' — v,. — tnik deželne sodnije v pokoji v Postojni 1. gold. Novicar iz domaćih in Iz Dunaja. ptujih dežel. nacij Doxat, gostilničar v Postojni u rih, pekovsld mojster v Postojni 1 gold., Matija Burger 9 gold. ig- Andrej Dit- Da cesar ne pojde v Galieijo, to posestnik v Postojni gold. 9 ílL ^ , Friderik Vičič, posestnik ima vendar-le nekoliko političnega vzroka. Kakor se v dostojni 2 gold., A. Dekle va, posestnik v Postojni 1 zdaj zve, se bojé, da ne bi s tem, da bi Poljaki cesarja navdušeno Zdaj, sprejemali, se čutili žaljeni Ruska in Pruska, ko se države med seboj tako pisano gledaj0 in včasih mir na nitki visi , je pac vse rahločutno m se gold., Pavel bezeljak, c. kr. notar v Postojni 1 gold., Franjo Padar, oskrbnik c. kr. gozdarskih sadišč v Postojni 1 gold., Franjo Nemec, c. k. brambovski stotnik v Postojni 1 gold., Janez Globočnik , župnik v Slavini skoro vsaka reč gleda za demonstracijo. Državni zbor se ima sniti sredi oktobra in zborovati ob enem z delegacijama. gold., SimenJalen, kurát v St. Petru 2 gold. 50 kr. Ignacij Okorn, župnik v Senožečah 50 kr. ; And. Brus, blagajnik. Ogerska. Sedmograški Rumun ci so sklenili da ne gredó v državni zbor v Pešto. Ta sklep je Mad-jare zeló osupnil. Za nagrobni spominek Hicingerjev je daroval gosp Državni zbor je bil sklenjen 24. maja s pre- stolnim govorom, katerega je bral predsednik ministerstva baron Wenkheim. Iz tega govora je razvidno, da Ogerski državni zbor v marsikakem obziru svoje na- Karol Legat, korar v Novem městu gold Loterijne srećke: loge ni spolnil ; kajti 108 interpelacij caka še odgovora v Trstu v Linču 5. jun 1875: 33. 2«. 61. 23. 49. 21. 63. 39. 58. in 14 načrtov postav, nekaj zeló važnih in silnih ostalo nerešenih. Je bilo pač preveč besedovanja malo delovanja. Se bo videlo, koliko boljši bo zbor. kavs, to bo teklo vino in Je Prihodnje sreČkanje v Trstu 19, junija. ; a novi ........3™' Y ? KSKS XXKJ1M Za volitve se delajo že priprave; to bo ravs in car 7 kri ! Nemska. — Prusom ni nič kaj prav, da je Ruski ki zdaj biva v Emsu, Avstrijskega cesarja prav 5 31. Žitna cena v Ljnbljan 5. junija 1875. Vag&n v novem denár ji: pšenice domače 4 fl. 70. r>— banaška tnrsice 3 fl. s or» i ce 4 ťl. 10. rží 3 fl. 30. prisrčno povabil, naj bi ga v Emsu obiskal. Avstrijski cesar je obij ubil. Andrassy-ja, ki nost nemško, to ne bo posebno veselilo. toliko drži na prijaz- ječmena 2 £[. 70, K r o m p ir 1 íí. 60. prosa 2 fl. 70. ajde 2 fl, GO ovea 2 fl. 10. Francosko. — Poslanci se v svojem državnem zboru Kursi na Dunaji 7. junija zopet kregajo , deželi pa nove dače nalagajo. Ravno 5% meta.lki 70 ň. 15 kr. sedaj 80 vrgli veči dávek na sol. Narodno posojilo 74 íl. 50 kr. Ažijo srebra 111 fl. 45 kr Napoleondori 8 il. 89 kr. o Odgovorni vrednik: Alojzi Tisk in založba : .ložcf dedicev v Ljubljani. «