"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ B.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
§1 Si
C bo
O u
P <
TARIFA REDUCIDA j
FRANQUEO PAGABO Concesión 1651
MIDA-CIJO DELAVSKEGA RAZREDA
Ni prazna beseda, če je Kari Marx rekel: "Proletarci vseh dežel, zedinite se!" V svojem plobokera filozofskem uverjčnju j? spoznal, da se kapitalistična družba bliža svoji kulminaeij-ski točki, kjer ne bo imela drugega izhoda, kakor da poizkusi ohraniti 8voj obstoj s poostreno diktaturo. Marx je živel večinoma v Angliji, kjer se je kapitalizem že takrat močno razvil in ni bilo težko postavljati hipotez o nadaljnjem razvoju angleškega kakor svetovnega kapitalizma, ki sloni na eksproprhciji človeštva. Da-íes se ta poostrena kapitalistična diktatura razvija pred našimi* očmi kot šovinistični nacionalizem ali fašizem. Varali bi sepa, ofrljj mislili, da je ta nacionalizem iskren. Kapitalizem je angažiral nacionalizem"/ edinim namenom, da hujska narode med seboin se ma.j teir omogoča diktatura nad posameznimi narodi. Mednarodni kapitalizem .pa ima povsem '>vojo politiko, ki jo čutimo po vseh mednarodnih konferencah, na razorožitveni, gospodarski in mednarodni konferenci dela kakor tudi v Društvu narodov. Kapitalizem preprečuje razorožitev, kakor je priznal angleški minister v mi. preprečuj^ sporazum med narodi n uvedbo mednarodne socialnopolitične zakonodaje.
Kapitalizem je danes močan, močnejši celo k;v.;or je bil pred svetovno vojno. Toda to dej-vo nas ne sme ustrašiti. Kapital se je koncentriral in organiziral, ali je obenem silno pomnožil vrste delavskega razreda, h kateremu ne spadajo »amo ročni in duševni delavci, zasebni in javni, marveč tudi vsi mali stanovi, obrtniki in kmetje. Ali ni to ogromna armada? Vsi ti ljudje imajo slabo eksistenco; mnogo jih je, ki sploh ne vedo, kaj naj počno danes, jutri, ker so brez sredstev za življenje.
Tu pač ni več dvoma, da tako stanje ne mo->'' biti trajno. Nekaj se mora zgoditi. Popra-viti ne morajo družpbne krivice, česar pa kapitalizem ne bo storil. Priti mora moralna sila, ki bo strla do vrhunca prikipelo krivico. In kje je ta sila?
*Ta sila je v milijonskih množicah delavskega razreda. Da, milijonske množice nedvomno imajo to silo v sebi, ki jo je pa treba zbuditi in organizirati. Vse te množice imajo ve-üki skupen interes. Zakaj bi se ne mogle ze-fliniti in se boriti zanj? Zakaj bi te množice ne mogle koncentrirati svoje politike in svoje akcije? Ali so manj sposobne kakor kapitali-zem, Njih duh in njih delo je vse ustvaril, kar ¿e na svetu. Torej?
Socialistično delavsko gibanje ima v tem Pravcu svoja trdno določena načela in pozi tiven program. Če je delavski razred premagal brutalni teror kapitalistične vlade v prejšnjem stoletju, takorekoč v svojem početku, mu mo-ra biti to danes tem lažje, ker je deloma že 0l'ganiziran in kulturno na višji stopinji kakor ^ bil v prejšnjem stoletju. Delavci se morajo
popolnoma otresti meščanskih ideologij, popol noma kverulantske verižniške politike, korup-cionistične morale v prid osebnih ali drugih malenkostnih koncesij ter se popolnoma eman-Copati v svrho svoje lastne konsolidacije ker le, če bo delavstvo v tem smislu konsolidirano in enotno organizirano, bo predstavljalo moč, ki ji pripada bodočnost. Organizacija delavskega razreda proti organizaciji kapitalističnega razreda. To sta dva ločena svetova današ njega razvoja.
V ta namen je treba dela. Če ima delavstvo deset, petdeset, sto različnih organizacij, vse morajo sporazumno in vzajemno sodelovati, morajo biti združene v celoto. Naša organizacijska mreža mora biti tako te^no zvezana po sodelovanju, da vsa javnost ve in spozna, da je vse to ena organizacija in eno delavsko gibanje, gibanje delavskega r^-reda. Vprašanje delavskega razreda je danes svetovni problem, zato mora biti gibanje svetovno.
Delavci, delavske organizacije, ne zapirajte se v svoje lokale, ne v svoje administrativne seje; pojdite med delavstvo, med organizacije in izpričajte, da je vaš intere» isti kakor njihov in da ste njih zvesti sobojevniki.
Z razširjenjem naše propagande in sodelovanjem vsega delavskega gibanja postane delavski razred sila, ki bo lahko izvojevala svoje pravice.
Brez največje agilnosti pa ostanemo še dolgo sužnji.
Kdo izmed nas hoče ostati suženj.
Menimo, da nihče!
Zato vsi na delo, izobrazujmo se sami sebe, odpirajmo oči zaslepljenim sodelavcem, ki še ne poznajo pomena in potrebe organizacijo, ja-čajino delavsko solidarnost, delajmo na to, da bo mogočno razredno delavsko gibanje, ki ne sme poznati nikalcih ovir — ne verskih, ne narodnih, ne meja — združilo v svojih vrstah vse izkoriščane i nteptane in da bo tako čimpreje prišel dan, ko bo ta mogočna sila mogla obračunati s krivicami in pripeljati vse človeštvo v boljšo pravičnejšo bodočnost.
"Delavec".
VOJAŠTVO ZA SAAR
Svet Zveze narodov je odločil, da za vzdr-žanje reda v saarski provinci, se ojaj&i tamkajšnjo varnostno službo z 3500 mož mednarodnega vojaštva. Anglija bo odposlala 1500 mož, Italija 1300 in sicer, dva bataljona gre-nadirjev po 500 mož in 300 karbinjerov. Ho-landska pošlje 250 mož mornarice in Švedska 250 mož prostovoljcev.
Vse to vojaštvo se bo podalo v omenjeni kraj še tekom tega meseca in ostane v Sa^r-ju dokler se ne bo končno uredila pripadnost te province, oziroma oddala Nemčiji, če bo tej državi vprid, glasovalo saarsko prebivalstvo na dan plebiscita. Se razume ne pa poprej dokler Francija ne dobi svoje plačilo, kakor sta se Francija in Nemčija dogovorili.
ZAČASNI DOGOVOR MED JUGOSLAVIJO IN OGRSKO
Po izrecno hudih debatah v katerih so se udeležili iz ene strani Laval, ministri Male An-tante in Balkanske Zveze; in druge Alaoisi za Italijo in Ekhardt za Ogrsko ter poljski delegat, se je prišle do kompromisnega predloga, da zbor Zveze bo obsojal terorizem in Ogrska bo olajšala preiskavo Zveze Narodov za dolo-čenje odgovornosti v marselskem atentatu.
Člani Zveze so na tem zasedanju napeli vse sile, ter se jim je končno posrečilo in to že drugič v tem tednu, omiliti spore in seveda s tem odvrniti zaenkrat velik onevarnost, ki bi lahko povzročila izbruh nove vojne.
Resolucija zbora navaja glede Ogrske, "da ji pripada gotova odgovornost v pripravah za roarseljski atentat", ter zahteva od te države, "da mora takoj povzeti kaznenje gotovih oblasti katerim se lahko dokaže krivda".
Doseženi sporazum seveda tolmačijo povsod različno, vsaki od prizadetih se zadovoljno izraža, o precejšnji dosegi svojega zadoščenja, Ogrska se je zadovoljila ker se ni hotelo metati senco na celo državo, marveč samo na nekatere osebnosti.
Prvotno niso beograjski krogi kazali preveč zadovoljnosti, toda videč vsesplošno svetsko zadovoljstvo do doseženega sporazuma, so tudi v Beogradu kazali prijaznejše "lice in gotove govorice o ostavki Jevtiča in celo celega mi-nisterstva so utihnile. V Ženevi so si diplomatje eden drugemu zahvaljevali in čestitali. Značilne so besede, ki jih je dejal Laval, Ogru Ek-hardtu podajajoč mu roko: "Francija ne zapušča svoje prijatelje, skušajte pridobiti to prijateljstvo".
ZMAGOVITI PARAGUAY
Po zavzetju močno utrjene točke Balfivian na Pileomayu, skoraj na argentinski meji, so od mesta Villa Montes, kjer se je do pred-paraguayske čete, v 3 tednih prišle že 20 km kratkim nahajal glavni stan bolivijanske Vojske. Tako da se pričakuje, da bo v kratkem še to mesto padlo. Villa Montes razumljivo leži že na bolivijslcem ozemlju in tvori ključ, v ozemlje posejano s petorlejskimi vrelci, ki je nekako nadaljevanje teh vrelcev ki se nahajajo v soscdnji argentinski provinci Salta.
Toda Paraguayci se niso zadovoljili samo s tem uspehom, nepričakovano so udarili tudi v sredini fronte in zavzeli zaporedoma Picuiba, Vilk'zon in važno cestno križišče 27 de Noviembre ter ogrožajo bolivijsko provinco St Cruz.
Ravno pred 20 leti v teh dneh je Srbska vojska na sličen način udarila na Avstrijce in jih vrgla čez Drino, toraj ven iz Srbslciega ozemlja.
Pariš. Jugoslovanski poslanik v Parizu je pričakoval na kolodvoru, francoskega zunanjega ministra Lavala, ki je dospel iz Ženeve. Oba znana diplomata, ko sta se zagledala sta se objela in poljubila.
OKNO V SVET
Tokio. Japonska se bo 20. t. m. odpovedala morskemu paktu s tem se otvarja nov spor in bržkone tekmovanje v gradjenju vojnega bro-dovja pri vseh večjih državah.
Montevideo. V bližini mesta Colonie so zaplenili za 20.000 ur. $ vtihotapljene Žide. Oblasti skrivajo podrobnosti.
New York. Japonski pamik "Victoria Ma-ru", je bil v viharju težko po§kodovan, prvi oficir je zgubil življenje, sedem mornarjev pa je ranjenih.
Worms. Nemčija. Prepovedali so vprizori-tev neke drame znamenitega nemškega pisatelja in pesnika Friedrich von Schiller, ki je že pred 100 in toliko leti umrl. Gotovo je, da ima strah velike oči.
Berlin. Pred par leti, «o vse paroplovne druž be združili. Hitler pa je sedaj ukazal, da se morajo zopet razdružiti, ter dobi vsaka svoj delokrog. Za. Južno Ameriko bo postavljena družba z imenom Hamburg Siidamerikanische Dampfschiffahrtgesellscbaft.
Oviedo. Predvčerajšnjem so prvič, po znanih dogodkih v Asturiji, rudarji začeli delati. Vsak rudar mora imeti posebno izkaznico, katero izdajajo policijske oblasti. Mnogo delavcev manjka, eni so mrtvi, drugi so v zaporih mnogi pa se še vedno "krivajo po gozdovih.
Tamjico. Meltsiko. Izbruhnila je generalna stavka, v solidarnosti s Sindakatom šoferjev V tem okraju se nahajajo važni petrolejski vrelci.
Moskva. Javljajo, da so prijeli v Ukrajini 37 b ...'gardistov vsled terorističnega delovanja. V Stalingradu so obsodili 3 na smrt za kradnjo državnega imetja, med njimi je tudi bivši princ Machivaniani.
Carigrad. Zmamenito bivšo bizantinsko katedralo, katero so Turki pozneje spremenili v mošejo in dali ime "Hagia Sophia", so zaprli, ' r po nekih reparacijah jo spremenijo v mu-
ze j
.na. Tz Alr.nije poročajo, da so tam od Li-ilí zarolo proti kralju Zocru. Prvi pobočnik kralja in veo drugih višjih oficirjev je bilo aretiranih.
Lu-inir, Michigan USA. Strašen požar je uni čil velikanski hotel in povzročil nešteto žrtev. Kakor vedno se v Rev. Ameriki veliki požari vršijo v zimskem časti, kjer curki vode gasil-cev zmrznejo perdno moralo učinkovati na žarišča. Iz ohuna se .Je inr. o ljudi vrglo v reko ki teče tik hotela teda so večinoma utonili. Menijo da mora liti se kakfli' 12 ljudi pod ledom te reke. F ¿no tako je še polno žrtev zakopanih v zasutem hotelu. Dosedai je 30 ranjenih. Nek uslužbenec je rešil dobro polovico rešenih, ker iih je pravočasno zbudil.
Rešili "o se v.°i v ponočnih oblekah, vsled tega je dosti pomrznjenib med rešenimi.
NAFTA V ČRNI GORI
Kakor poročajo amsterdamski listi, je jucro-slovenska vlada kupila v Nizozemski vrtalne stroje za odkrivanje vrelcev nafte. V tej zvezi prinašajo listi vest, da so bila v Črni gori ugotovljena petrolejska pob'a, ki obetajo izdatnejše izvire, kakor so v Bosni,
ARGENTINSKE VESTI
DAVEK NA PRODAJO
Namerava se uzakoniti potom zbornic novi davek, kateri bi znatno težil na trgovino. Mnogo trgovcev se je zjedinilo, da bodo, dan ko se ta novi zakon razpravlja, zaprli za nekaj ur trgovine in dali delavstvu in uradništvu prosto, da manifestirajo pod Kongresom proti novemu davku. Ker trgovci pravijo, da aleo se uvede ta davek bodo prisiljeni odpustiti nekaj uslužbencev.
PODZEMELJSKA ŽELEZNICA CHADOPYF ZOPET VOZI
Po dolgem barantanju med ravnatelji in mestno komisijo za promet, je slednja izdala zopet dovoljenje za obrat.
DÜMAS ZOPET NA POTU
Znani samotni brodar Dumas se je zopet spravil na potovanje, takrat je odjadral iz Buenos Airesa in dospel v 28 dneh v Rio de Janeiro. Tam študira kam naj bi naprej jadral.
TRUST SOLI
Kakor znano obstoja v argentinskem pravu, članek, kateri predvideva kazni za udruženja trgovcev, ki kupeujejo z enim in istim artikel-nom in ki kaki vrsti blaga umetno dvisraio cene. Toda le poredkoma, se je to uporabljalo, ter je znanih mnogo takih tajnih udruženj.
Te dni pa se je vendar sodnik Dr. Ensebio Gómez spravil na eno tako udruženje in fieer trgovcev soli, ki so v kratkem času dvignili ceno od 20 pesov na 1000 kg, do 38 pesov. Pri-
zadetih je 28 trgovcev katerim je odrejen preventivni zapor. Potom nekega drugega člena pa je imenovani sodnik odredil zaplembo imovine vsakemu posamezniku teh trgovcev v višini 20.000 $.
Pozdravlja se splošno energično početje tega sodnika, ki si je pri prevzetju tega odličnega mesta, navzel nalogo razčistiti državo od verižnikov.
POZO & ROJ *
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Slamniki od $ 1.95 dalje
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORTO 5025 LA PATERNAL BUENOS AIRES
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovorneg? zdravnika
zatecite se na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Speciia'isti za sigurno in hitro zdravlienie — Blenoraeiip - Kanavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE m-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci ja-li;ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
, «S
SIFILIS YDEMAI VElC
^L. INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS
|¡g	¿/NST1TUTQ
PLEÜOItüüC
.BRASIL
PLAZA COMSTlTÜCiOl^
PB *1 O A	DEL 45 A 21

MESTNA KRONIKA
RESNICA SE JE IZKAZALA
Nek naš rojak B. P., kateri je nekemu drugemu, tudi rojaku V. Iv. kateremu ne najdejo pravega imena za ga označiti, sprejel pod 'il-av; dajal za jesti, ga čuval in zdravil v 3 tedne trajajoči bolezni ter mu koneeno še dobil skromni zaslužek, vračal vso to dobroto z grdim obrekovanjem napram prijateljem in znancem dobrotnika. V. K. je šel tako daleč, da je hotel svojega dobrotnika z obrekovanjem spraviti ob zaslužek. Vse mogoče laži je natvezal delodajalcu in napravil P- mnogo perglavic, toda lconečno je vendar resnica prišla na dan.
Rojaki čuvajte se takih brezvestnežev.
PONESREČEN BEG TATOVA
V torek ponoči malo po 11 uri se je vtihotapil neki nepovabljen gost, ki se je pozneje Ukazalo, da je 23 letni Pedro P. de Leon, v biao označeno s štv. 324 v ul. Bolivia in se polastil nekaterih reči, ki jih je zbasal v vrečo katero je prinesel s seboj. Ko je pa hotel oditi ga je presenetil gospodar, Carlos Ains, da se ga iznebi mu je de Leon dal nekaj brc in klofut nakar je skočil z balkona hiše na tla, skočil, da je priletel na tla namesto z noga-ker pa ni bil baš izboren atlet je tako nerodno mi kar s celim telesom, kjer je obležal v nezavesti. Poklicani policaj je dal de Leona opraviti v bolnišnico kjer so zdravniki dognali. da je njegovo stanje zelo opasno. '
PRI IGRANJU Z VŽIGALICAMI BI
KMALU ZGORELA
Kako zelo nevarne so vžigalice malim otrokom se matere najbrž vse premalo ali pa nič zavedajo. Poznam mater, katera je svojemu otroku ob vsaki priliki kadar se je začel cmeriti dala škatljico vžigalic samo, da se je pomiril. Seveda se je pomiril, a le do tedaj dokler ni imel škatljice na kosih in vžigalice raztresene, mati pa delo za jih skupaj spravit. Na mojo pripombo, da je to za otroka nevarno mi je odgovorila: Ah kaj, samo da molči. Mislim pa da je tudi drugih sredstev brez vžigalic in, ki tudi lahko potolažijo otroka brez
da bi ga spravile v smrtno nevarnost.
— Pred hišo v ulici Paso 729 se je v sredo igrala z vžigalicami 6-letna Sara Morgunis, vzela jih je nekaj iz škatljice in jih drgnila eno ob druge kar je seveda povzročilo da so se vžgale kar je povzročilo neznaten plamenček, ki je pa objel obleko deklice, ki je ostala na-mali v plamenu. K sreči se je nahajal v bližini stražnik, ki je na dekličine obupne klice na pomoč stekel, proti nji in jo zavil v vrečo, ki jo je našel na oglarjevem vozu v bližini ter s tem ogenj pogasil. Pri vsem tem, da je bila pomoč takoj na mestu je dekletce zadobilo občutne opekline po celem telesu radi česar so jo pripeljali v bolnišnico. Kdo je kriv, da bo morda deklica ostala pokvarjenega obraza celo življenje? Po vsej priliki mati, ki ni nanjo pazila ali pa vsaj premalo.
15 OSEB ZASTRUPLJENIH S SLADOLEDOM
V ulici Corrientes 1181, je nastanjena prodaja sladoleda, katera obstoja že kakih 37 let, ter je njen gospodar neki Alfonso Cositore 53 leten. V nedeljo popoldne vsled hude vročine je bila ta razprodaja sladoleda mnogo obiskovana. Proti večeru 15 oseb ki so srebali sladoled v tej prodajalni, je obolelo na vidnih znakih zastrupljenja. Asistencia pública je z hitrimi sredstvi, imenovane rešila. Oblasti so sladoledarno takoj zaprle. V teku je splošna akcija oblastev za poostritev nadzorstva nad tem, v tem času tako priljubljenem izdelkom. Priporočljivo je imeti veliko pažnjo, pri kupovanju sladoleda in tudi ne použiti sladoled z vročim telesom, ker lahko povzroči, toliko v pljučih, kakor v želodcu znatne poškodbe, teh tako važnih telesnih organov. Marsikatero dekle je radi sladoleda prerano šlo v grob.
0
< >
<> <> < > < > < > * >
1	* < >
< >
n
is
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure i ¡
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2538
B
BOŽIČ IN NOVO LETO SE PRIR11ŽUJEJ0
prazniki, kateri so bili v Vaši mladosti polni radosti in veselja, bodo letos za Vaše domače, radi slabe letine in pomanjkanja, polni žalosti in bridkosti, katerim se bo pridružila se ostra zima.
POMAr.AITP SVOIIM
v stari domovini prebiti zimo in pomanjkanje, z malim darom.
VAŠE DENARNE POŠILJKE
po najboljšem tečaju in z najmanjšimi stroški bodo najhitreje izročeni Vaši družini naravnost v roke, ako jih boste zaupali na
STARŠ!
Kakor vam je že znano. Slovensko prosvetno društvo priredi dne 23 t. m ob 6. uri pop. bo-žičnico za naše malčke. Božičnica je namenjena vsem otrokom in se bo porazdelilo darove med vse priglašene.
Za upisati otroke je žas še' do 19 t. in. Pc\ tite.
Darovalci za božičnico
Po $ 2: Jošlto Lojk. — Po $ 1: Jelka Špaca-pan, Milko Rógelja, Olga Maurič, Milica Špa-capan, Pavla špacapan, Rado Ličen, Fani-Ba* Marija Marušič, Viko Bratina, Marica Gorup, dalič, Zofka Sulič, Miro Rudež, Emil Štoka, Pepi Zlobec, Marjo Badalič, Ivan Košuta, Alojz Pečenko, Franc Kovač, Albina Bovcon, Alojz Munih in Filip Kobal. -r Po $ 0.50: Avgust Stanič, Angel MaliČ, Franc Husu. Anton Su-nja, Krpan, Josip Škabar, Edvard Badalič, Oi-zela Vouk in Štor. ~ Po $ 0.40: Josip Druž na, Leban. — Po $ 0.30: Štefan Bratina, : ilip Bratina, Franc Stosel, Štefan Močnik, Ivai; Prodan, Alojz Terbison, Godec, — Po $ 0.20: Anr ton Toinažič, Jožef Žnidaršič, Franc Vičič, Franc Fatur, Alojz Prinčič, Alojz Pahor, Veli-konja, Marij, Ivan Hren, Alojz, Leksen, N. N., N.N.N. in še nekaj jih je darovalo po $ 0.10. — Vsega skupaj $ 35.90.
Vsem darovalcem v imenu naših najmanjših, srčna hvala. Ob enem sporočamo, da se bo jutri nadaljevalo z nabiranjem prispevkov in naj vsak po možnosti kaj daruje, da bomo lepše obdaroval5 našo deco, med katero so tudi, ki potrebujejo naše pomoči.
Opozarjamo
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30
da se zbor Prosvete pridno vežba s pomnoženimi močmi za nastop na Silvestrov večer. Zapel nam bo nič manj kot devet najkrasnejših skladb nalašč za to priliko izbranih. In sicer bo nastopil trikrat mešan zbor, trikrat moški zbor, dvakrat moški oktet in enkrat mešan oktet.
Ker lepo petje vsakemu dopade in so zbori Prosvete znani kot prvi v naši naslebini, boste gotovo vsi pohiteli in prišli dočasno, da ne zamudite lepe prilike.
Povedati moramo tudi, da naš režiser tov. Živec zopet pripravlja veliko presenečenje s "Planšarico" to je lep prizor s planine poln humorja.
Predstavljal se bo tudi prizor s petjem v slikah "Rožmarin". Tudi tega še niste videli na našem odru.
Nasvidenje torej na Silvestrov večer.
Za sklad Slovenskega tednika
Nekdo, ki želi biti za javnost neimenovan je daroval za sklad Slovenskega tednika $ 50.—. Uredništvo se temu izrednemu darovalcu srčno zahvaljuje, četudi je navaden delavec je s tem dokazal, da razume kaj se pravi imeti svoboden tisk.
Rojaki in rojakinje! Tolikšne svote ne pričakujemo od nobenega, vendar posnemajte g* po možnosti. Kdor hitro da, dvakrat da,
STRAN 4
SLOVEIOSÍtt TEDNIK
No. 281
MALA POSTA
Primorc: Kot vi dvomite o poštenosti naših služkinj, tako imajo tudi one dovolj povod» dvomiti o vašem poštenju, če se vzame stvar kar tako navidezno.
Vsak človek je pač tak kakoršen sam hoče Liti in kdor o dragi i) slabo misli sam nentore bili dober. Za biti srečen v zakonu je potreba globokega spoznanja, ne samo od moške strani, temveč tudi od ženske strani. Nazir&njc, da moški lahko dela kar hoče, ženska pa ne, je poniževalno za slednjo in ni pravilno in tudi sreče in zadovoljstva ne more biti v zakonu.
Ženitna ponudb?, stane 10 cent. vsaka beseda. Tajnost od strani uredništva je v vsakem oziru zajamčena.
N. B. Na uredništvu se nahaja pismo za Vas. 1'ridite osebno ali pa nam pišite kam naj pošljemo.
321.
322.
323.
324.
325.
326.
327.
328. 323.
330. 531.
332.
333.
334.
335.
336.
337.
338.
339.
340.
OSIOE302
D
o
t:
o
n
o
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
Čukov koledar (izdala uprava Čuka na palci)
Vadnica za nemške šole (sp. .). Novak) Pravica (spisal Franc Bevk) Quo vadiš (spisal II. Sienkiewicz) El espia (spisal F. Cooper) Siginonovo maščevanje (spisal Iv. Lah) Od p"¿tirja do izumitelja (sp. M. Pupin) Gospodarski nauki (spisal F. Dular) Zdravje in bolez. v domači hiši (sp -T Potrata)
Začarani krogi (spisal Rado Rehar) Naša bol. (spisal Iv. Rozman) Regiii?, (spisal G. Keller) Dijaki narodu (spisal Fr. Petek) Ta,tič (spisal F. Bevk) Na poljani (spisal Ksaver Meško) El hombre blanco (spisal G. Palau) El espia (spisaJ F. Cooper) Slike iz prirode (spisal N. Vrbnjakov) Tomek Barrji (spisal V. S, Reymont) Una noche en Venezia (spisal E. M.)
»c o
u
o
30E30E
30E30E
Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN
tdravnik boln. Alvear Otroške in notranje ZOBOZDRAVNICA bolezni.
a
o
0
H
01
Pregled od 3—6.
Pregled od 3—8.
AVDA. SAN MARTIN 2261 Ü. T. 59, Paternal 1632
!C130I=301
aoi
30E30E
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I.
1
VABI
NA VELIKO PRIREDITEV
ki se bo vršila na
n
o
o
d
a
o
D
o
d
o
n
IOEZ
Silvestrov Večer
v dvorani XX Setiembre v ul. Alsina 2832 točno ob 9 uri zvečer pa do jutra.
V s p o r e d
1.	Anton Nedved. Nazaj v planinski raj. (meš zbor)
2.	Jakob Aljaž. Vjetega ptiča tožba. (meš. zbor)
3.	Flajšmaii. Triglav, (mešan zbor
4.	N. N. Šume vrhovi dreves, (mešan oktet)
5.	Venturmi. Krni? (moški zbor)
6.	V. Vodopivec. Denarja ni. (moški zbor)
7.	N. N. Večerni zvon. (moški zbor)
8.	N. N. Dekle med rožami, (moški oktet)
9.	V. Vodopivec. Jaz bi rad rudečih rož. (moški oktet)
10.	V. Vodopivec. Rožmarin, (dramatični prizor s petjem)
11.	S. Sardenko. Planšarica. (šaljiv prizor s planin)
Po končanem vzporedu prosla zabava in ples
IGRALA BO ORKESTRA PANCHITO..
K OBILNI UDELEŽBI VABI
ODBOR.
--—~	rr—1---ti—rti— iU1
n
o
U o
B
o
Q
o
locao
n
o
IO
DOPISOVANJE
IŠČE SE
Asilo Lipa-Villa Madero, C.G.B.A. poizveduje, če kdo ve, kje ge nahaja Milan Vuga iz Solkana pri Gorici, da to blagovoljno sporoči omenjenemu zavodu.
PRODA SE
Prodam poceni leseno hišo s terenom in pe-rotnino, dve sobi, dve kuhinji in kopalnica. Nahaja se štiri kvadre o dtlakovane ceste. Omnibus na vse strani.
M. Ivanšek, C. Isleta 4411 - V. Alsina FCS.
I0E30
M
O
IOE
aoi
IOE
n
o
MED VAMI
Pred par meseci sem prispel v Buenos Airea in sem na ízseijemsko neueijo prviiirat prišel v stik z našimi urusivi. ivot veum prijatelj isun sem takoj čutil potrebo, da postanem cían m sou-ucUuk njin UslU, v kolikor bodo pač moje skromne moči dopuščale.
V tem času sem slišal razna mnenja o našem izscij^jLu&jt».ein vpias-nju m sem «e zato no tel o Lej stvari sum poui^je seznama.
in koč ¿e povedano, se mi je nuuua prilika, da beni na iz&eijenisno neaeijo prvikrat ou bnz-je spoznal društveno življenje, lega dne ne pozabim nikoli, ivar očaran sem bil nad delom in lepimi prizori, samega sebe sem zavidal, da jaz nisem k temu ničesar še doprinesel.
Videl sem Vas bratje in sestre. Vaše skupno delo na kunurnem poiju. Videl sem temelj katerega ste postavili za skupni dom v novi domovini. Videl sem tebe draga mladina, da se zavedaš slovenstva ter sama sebe, da stopaš po potu slavnih mož našega malega naroda, da stopaš po potu kulture in napredka.
Spoznal sem, da je naša naselbina v Bs. Ai-resu precej močna in spoznal sem, da je tudi volja naših tukajšnjih prebuditeljev velika in močna in da tako v skupnem sporazumu lahko pričakujemo lepše bodočnosti v tujini.
Nimam namena razpravljati, kaj pomenijo naša društva s kulturnega stališča za nas izseljence, ker to ve vsak, ki ima priliko za mal denar obiskati naše prireditve in tudi nimam
namena razpravljati kaj pomenijo neodvisna glasila, ki so lasi skupnosti in pišejo za skupne koristi. Saj to pač zna vsak čitatelj in čita-teljica sam tolmačiti.
Kar se tiče združitev naših društev, sem prepričan, da ce ne bo manjkalo doore volje, da delo ne bo težko, ker biovani imamo ze v krvi zauruzyisLVo. torui, lUaKeuonei in urvulje linaje celo rodbinske zadruge, toiovenci pa se lahko ponašamo s kulturnimi društvi in zadružnim gospodarstvom, četudi so zadnja premalo razvua in prva premalo enotna, ¿uiuko je zadružništvo razvito po vsen siovanskin deželah, najbolj pa v Rusiji in ravno vsled tega je fcilo-vanstvu bodočnost odprta, ker se v bistvu opira zdrav socialen temelj.
Slovenci! Združimo se v mogočno fronto ter dvignimo zastavo z blestečim napisom "V slogi je moč".
Vsi, ki z nezaupanjem gledate izza vogalov zanikarnosti ali kake. ršnihkoli vzrokov, gibanje slov. društev za združitev, približajte se in videli boste potrebo... Ne dajte se zavajati od nikogar, ki nima smisla za skupne principe, ker
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
četudi ti bo naslikal vse lepo in dobro, ne boš ti imel od tega nobene koristi, pač pa on. Vsi ni mogoče, da bi obogateli, in če bi kdo le rad, naj dela na svoj račun, brez da bi mu mi tlačanili. Mi delajmo raje za koristi in ponos nas samih in naše mladine, da nam bo bolj hvaležna za njih prihodnjost kot moramo biti mi našim očetom, da so naredili za nas pač vse kar so mogli.
Anton Podloga r
VZGOJEVALIŠČE LIPA
Prvo leto. Polno truda in požrtvovalnosti je za nami. G. Fran Dalibor je že poročal v članku "V slovenskem vzgojevališču Lipa". Vendar pa je tudi naša dolžnost ob sklepu šolskega leta, da popišemo potek prvega leta. Posebno nas k temu sili dolžnost do vseh rojakov, ki imajo svoje sinove nam izročene v varstvo.
Naš zavod praznuje torej prvo leto svojega obstoja. Veliko žrtev nam je bilo doprinesti pri poteku leta. Večkrat smo bili primorani prositi pomoči, za naše učence, pri drugih.
Lastnik zemljišča nam bode v kratkem poklonil v ta namen četrt kvadre zemlje. Tovarna svinca v Villa Lugano je prispevala za vse šolske potrebščine. Laboratory Suary so nas oskrbovali brezplačno z zdravili, itd. Hvala vam vsem. Iz tega mesta pa hvala tudi Vam g. urednik za Vaše dobrodušno moralno pomoč za naš zavod, ki ste jo nam nudili potom Slovenskega tednika. (To je pravzaprav zasluga Prosvetne org. — op. ur.) Hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in ki boste gotovo tudi v nadalje nam naklonjeni.
Upišite vaše sinove v naš zavod, ker je to vaša lastna korist in za dobrobit vašega otroka, ki vam bo nekoč gotovo hvaležen, da ste mu dali dobro vzgojo.
Učenci ostanejo v zavodu tudi čez počitnice in naprej. Imamo prostora še za nekaj učencev in ako želite oddati otroka v varstvo samo za počitnice, tudi sprejmemo. S tem bi lahko vsak otel sina ulice, ki kot je vsem znano, je za mladino zelo kvarnega vpliva. Kot med šolskim letom, se bo tudi ob počitnicah dajalo o-trokom nekaj uric poduka, da na tak način ostanejo učenci vedno v zvezi z znanjem, ki so ga med šolskim letom pridobili.
Z malo mesečnino $ 20.— dajemo možnost mnogim staršem za preskrbo svojih otrok, ki gotovo vsak želi, da bi bil njegov otrok pošteno vzgojen.
Gojenci pa vživajo v zavodu vsega česar potrebujejo za dušo in telo, razen oklebe in perila.
V prihodnjem letu nameravamo dozidati še nekaj spalnic, da bom.o lahko sprejeli še več učencev.
Ob zaključku novega leta Vas vseh z vsemi našimi gojenci prav srčno pozdravljamo.
Benedikt Gomišček
(voditelj in lastnik) Villa Madero C.G.B.A.
.r:
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
Vpliv ki bi imela Podporna jednota med našim izseljeništvom
Že od vsega začetka ko se je sporžila ta misel, se je v izseljeništvu vsepovsod odobravalo in uvidelo potrebo ustanoviti tako organizacijo, ker se jo je smatralo za edino organizacijo ki bi prinesla materjelne koristi vsakemu posamezniku in tudi celokupnemu izseljeništvu. Toda še ena stran bi bila za obrazložiti, kar se ni dosedaj več kot toliko povdar-jalo, namreč moralni in družabni vpliv, ki bi ga taka organizacija imela pri našem življu. Ker je jasno kot beli dan, da organizacija bi popolnoma drugačno vplivala na udružene kot to delajo naša današnja društva.
Vzroki tega bi bile ravno one materjelne koristi, katere bi Podporna Jednota nudila. Ker je jasno, da bi se vsaki posamezni član vedno zanimal za delovanje in razvoj organizacije in bi čestokrat prihajal k sestankom in drugim udejstvovanjem organizacije, ravno tako bi se udruženi dosti več zanimali, kot se to dosedaj dogaja, za čitanje naših glasil. Ker pravila organizacije jasno povedo, da še talco mali dogodi ja j v organizaciji mora biti objavljen v lastnem] ali v glasilih izseljeništva. Jasno do dotični člani se ne bodo omejili v čitanje samo Jednotinih obvestil, marveč bodo tudi druge stvari čitali v glasilih, kar jih bode brez dvoma izobraževalo in kar je še najvažnejše, pridržalo v okvirju skupnosti. Da bi organizacija
I a d i n s k
Oton Župančič:
UGANKE
Rešitev uganj objavljenih v prejšnji števil ki: 5. Krt, 6. Zrelo žito, 7. Pšenica, 8. Snop, 9. Kozolec.
10
Poljska ravnina, sama ščetina.
11
Stara baba grbasta, stara baba škrbasta, kraj vodé poseda, se v zrcalo gleda.
12
Nema deklica živela, tiho nad vodó strmela; mrtva s'avo si razglaša, mrtva ptičke oponaša.
13
Bela nožica, zelena devica, glavó je sklonila, lase razpustila.
Rešitev v prihodnji številki.
*
Peter:
Nank
vplivala tudi na večjo delovanje v društvenem življenju je tudi samo od sebe umevno, kar se danes, ne more ravno trditi. Današnja naša društva obstoje iz jako omejenega števila članstva, v primeri s številom našega življa, ter še to omejeno število je takorelcoč vedno vpre-ženo v društveno delovanje in če kaki posamezni član iz kateregasibodi vzroka odinanj-ka je že praznota v društvu in kolesa se ne vrte več, kot bi morala. To seveda bi ne smelo biti, ravno tako ne, da bi nosili bremena društev vedno eni in isti člani, ker je jasno, da bi jih moral prevevati več kot fanatizem do društva za njih vstrajnost.
Fanatizmi pa so vedno škodljivi in nehoté pot;l ¡nejo talci člani h koncu škodljivi dotične-rmi društvu.
Podporna Jednota in njen nameravani ustroj bi pa vsemu temu opomogla, ker brez nikakega dvoma, ako se pride enkrat do njene ustanovitve, bo imela vedno toliko ljudi na razpolago, da bo vsaki stvari in vsem društvom takoj pripomogla kako obstoječo težkočo premostiti.
V tem članku ni navedeno samo mnenje pisca teh vrstic, marveč je tudi zatrdilo uglednega člana Podpornega društva , ki deluje v bližnjem Berissu in kateri mu je izrecno pov-darjal, da šele po ustanovitvi tega društva se je tam vsesplošno razvilo živahno društveno delovanje.
S. S.
d d e I e k
v luži, gozdovju divjak gospodaril. Ko se je zadnjic grdo izpozabil, hoj)—ga je oča za šinjek zagrabil. To se očetu je lcrvca razvnela, vmes je pa leslcovka bridko zapela : "Mrha, m reina— takšno hudobo imenujem sina?! Tlesk—-boš v grmovju še stikal? TTčslc—boš iz gnezda mladiče izmikal? Tlesk—boš v čuvaja zaspanega drezal? Tlesk—boš še mački na rep kaj privezal? Tlesk, tlesk!"---
"O jojme, oče, nikoli!"
Zdaj da poznate dobrotnega sinka, sinka Martinica—
.Stvarstvo
človeku prostrano je carstvo. Svete svobode nikar se ne loti, kaj boš mrcvaril, ker ni ti napoti! Dajmo sirotam živalim živeti, žeje in glada nikoli trpeti! Roka usahne, če lcradeš mladiče— kar je v prirodi, vse tebi pritičc. Fantič, ne psuj in živali ne kolni, rajši, lc¡r dobrega zmoreš, izpolni! Ki varstvo je naše, v njem srca vesela. Oh. le zakaj bi nam leslcovka pela.
Niste poznali Martinka,
okrutnega sinka T
Ta vam je žabe in ptice mrcvarii.
',É\ aš sin ima veliko žejo po znanju", pravi pi/oí'esor materi študenta. "Po kom pa jo j« j- odedovalt"
"Znanje je dobil po meni", odvrne mati, "Žejo pa po očetu."
SLOVKNSKI TEDNIK
—rmmmm

0.70 1.50 3.10 0.20 0.25 0.10
Pristopnina:
Vpisovanje ..................... $ 2.—
Po $ 1.— na vsak pesos dnevne bolniško podpore.
Mesečne .pristojbine ali Asesment za bol. podpore
za $ 1 dnevne bolniške podpore „ $ 2 „
d $ 3 „	„	,,
v odškodninski sklad upravni sklad in glasilo sklad izrednih podpor eventuelna pristojbina za krajevno društvo, ki ne sme presegati $ 1.50 mesečno.
Člani, ki so zavarovani samo za posmrtnino, plačajo zraven mesečne pristojbine kakor razvidno v lestvici za posmrtnine še za upravne stroške in druge izredne sklade $ 0.25 mesečno.
En primer:
35 lotni Clan zavarovan za $ 2.— dnevna bolniške podpor« in $ 500.— posmrtnine plačuje pri vstopu: Pristopnina:	$ 2.—
$ 1 na vsak peso bolniške podporo	„ 2.—
Mesečna pristojbina za bolniško podporo „ Meseč. pristojb. za sklade in izredne podpore „ Meseč. pristojb. za zavarovanje posmrtnino „ Meseč. pristojb. za krajevno društvo ako obstoja	„
1.50 0.55 0.75
1,-
Skupaj	$	7.80 Za vsaki nadaljnji mesec pa plačuje zavarovanec	$	3.80 Primer za člana 30 let starega, ki se zavaruje	samo za $ 1000.— posmrtnine:
Pristopnina:	$	2.—
Mesečna pristojbina za zavarovanje	„	1.25
Meseč. prist. za sklad in izvanredne podpore	„	0.25
Mes. prist. za krajevno društvo ako obstoja	$	1.—
Za vsaki nadaljnji mesec pa:
Skupaj $ 4.50 $ 2.50
BOLNIŠKA PODPORA
S. P. J. izplačuje bolniško podporo, članom, ki so resno bolni in niso sposobni opravljati nobenega dela. Noben član ni upravičen do bolniške podpore za prvih pet dni bolezni in niti pred potekom sedemdeset (70) dni od dneva sprejetja v S. P. -J., glasom predpisov.
Bolniška podpora se plačuje v teku enega leta, kakor razvidno v sledečih lestvicah v teku posameznih let in sicer letno ponajveč:
LESTVICA "A"
Razred $ 1 dnevne bolniške podpore:
čianska	Cela	Polovična	Skupaj
doba let	podpora	podpora	
2	$ 30.—	í 60,—	$ 90.—
3	50.—	80.—	130.—
4	70,—	100.—	170.—
5	90,—	120,—	210,—
6	110.—-	140,—	250,—
7	130.—	160.—	290.—
8	150 —	180,—	330,—
9	170.—	200,—	370.—
10	190.—	220 —	410.—
11	210.—	240 —	450,—
12	230 —	260,—	490.—
13	250,—	280.—	530.—
14	270.—	300.—	570.—
15	290,—	320,—	610.—
16	310,—	340,—	650.—
17	330.—	360,—	690,—
18	350,—	380 —	730.—
19	370 —	400,—	770.—
20	390.—	420.—	810.—
in daljo dokler	ne doseže	skupno svote	ijs 1.210.—
LESTVICA "B"
Razred $ 2 dnevne bolniške podpore
Cianska	Cela	Polovična	Skupaj
( oba let	podpora	podpora	
2	$ 60.—	$ 120,—	$ 180.—
3	80,—	160,—	240.—
4	100,—	200,—	300.—
5	120.—	240.—	360,—
6	140.—	280,—	420.—
-	160,—	320.—	480,—
8	180 —	360.—	540,—
9	200.—	400,—	600.—
10	220,—	440.—	660,—
U	240,—	480,-—	720,—
12	260.—	520.—	780,—
13	280,—	560.—	840 —
14	300.—	600,—	900,—
15	320,—	640.—	960.—
16	340,—	680,—	1020 —
17	360,—	720.—	1140.—
18	380,—	760,—	1140.—
19	400.—	800.—	1200.—
20	420.—	84,;.—	1260,—
in dalje	dokler ne doseže skupna svota		$ 2.100,—
plačil S.		P.	J.
o	30U.—	600,—	900.—
10	330.—	660,—	990.—
u	360.—	720.—	1.080.—
12	390.—	780.—	1.170.—
13	420.—	840.—	1.260.—
14	450.—	900,—	1.350.—
15	480.—	960,—	1.440.—
16	510.—	1.020 —	1.530.—
17	540.—	1.080.—	1.620.—
18	570,—	1.140.—	1.710.—
19	600.—	1.200,—	1.800.—
20	630-	1.26C.—	1.890.—
in dalje	dokler no doseže skupne svote		$ 3.150.—
LESTVICA "C"
Razred $ 3 dnevne bolniške podpore
Članska	Cela	Polovična	Skupaj
doba let	podpora	podpora	
2	$ 90,—	$ 180.—	$ 270.—
3	120,—	240.—	360.—
4	150,—	300.—	450.—
5	180,—	360,—	540,—
6	210.—	420,—	630.—
7	240,—	480,—	720.—
8	270,—	540,— lOBOE	810.— IQ1
POSMRTNINE
Zavarujejo se lahko moški in ženski člani in sicer od 1(3 leta do 55 leta. Postavljeni so trije razredi in sicer od pesov 250, 500 in 1000. V razred 1000 se sprejme samo člane do 40 leta, v razred 500 samo člane do '15 leta.
Izplačilo posmrtnine je natančno urejeno, kakor je bilo oznanjeno v predpisih S. P. J.
Posmrtnina se izplačuje dedičem člana, ki je že devetdeset dni bil včlanjen in ki je zadostil predpisom glede plačanja pristojbin in drugih predvidevanih okolnosti.
Plačilna lestvica načrta za posmrtnine
Starost pristopa 16
17
18 19
Zavarovalnina $ 250 21 22 22 23
30=
Zavarovalnina $ 500
42
43
44
45
30D0E=
O
d
o
o
0 o
o
d
o
o
D
o
o
D
o
o
0 o
o
n
o
o
30E30I
NAJBOLJŠA IZBERA ZA DARILA
Zavarovalnina $ 1000 84 86 88 90
locao
m O
Joyería FEDER
ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591	U. T. 59, Paternal 0442
Zraven Banco Popular Argentino
d
Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine
Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje
NOVOPOROčENCI:
Hočemo sodelovati pri sreči.
Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega.
POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE
O
d
o o
d
o
o
d
o
OBIŠČITE NAS
S PREDSTAVO TEGA OGLASA
NAPRAVIMO 10% POPUSTA
ENO DARILO BO VAŠE
VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH
Q
o
g o
g
IOEXOI
aotsc:
lOESOI
lonaoes
24	47	93
24	48	96
25	49	98
26	51	1.00
26	52	1.05
27	54	1.10
28	56	1.15
29	57	1.20
30	59	1.25
31	61	1.30
32	63	1.35
33	66	1.40
34	-68	1.45
35	70	1.50
37	73	1.55
38	76	1.60
40	79	1.65
41	82	1.70
43	85	1.75
44	88	1.80
46	92	1.85
48	96	
50	1.00	
52	1.05	
54	1.10	
57	1.15	
BO		
62		
65		
70		
75		
80		
85		
90		
1.00		
1.15		
^edne podpore
!®> ako je včlanjen čez eno leto in pristojbin, ter ako je bolezen v %isi S. P. J.:
Pred
Žili
kil ,
¡ »ko 80 a stena, ope-':u> Želodcu branjih
potekom 5 let
Med 5 in 10 letom
Po desetih letih
a'etnici, v grlu..
S";;;;--
inih
ptsih.
»a
nogah Velikih
$50.—	$60.—	$75.—
50.—	60.—	75.—
50.—	60.—	75,—
50.—	60,—	. 75.—
50.—	60,—	75,—
50,—	60.—	75.—
50,—	60.—	75,—
50.—	60.—	75,—
50,—	60.—	75 —
30.—	40.—	50.—
30.—	40,—	so-
30.—	40,—	so.—
na
ev tu-
bi. "» ma-
Sit,
^je
zvezi,
Vie
Gojitve 30.— 40.— 50.—
l( i • , ' v .
• «i izvirajo iz nesreče in ne po
I	se plačuje naslednje zne-
^mi pogoji:
».» ^^bo roke se plaža vsota $ 300, že i 'Jo ali kjerkoli od zapesti naprej;
L
popolnoma izgubljeno in ne-
na podlagi temeljite zdravniške
«elo
X
vsled paralize ali poškodbe.
izf?ubt) lc»ku
nogo se plaža vsota $ 300, že ali kjerkoli nad členkom; na-
na podlagi temeljite zdravniške
Sniji. Za nerabno za vsako opiranje ali «i J°no.
2Knbo vida enega ožesa so plaža $
i^nmiB
da je vid popolnoma unižen in da ni upanja za povrnitev istega.
Izguba obeh rok ali nog
d)	aZ popolno izgubo obeh rok ali nog se plaža vsota $ 600, že sta roki ali nogi odrezani ali popolnoma paralizirani; nadlaje, ako je na podlagi temeljito zdravniške preiskave dveh zanesljivih zdravnikov ugotovljeno, da sta imenovana uda za vsako delo ali opiranje popolnoma nerabna.
Za popolno oslepelost
e)	Za popolno izgubo vida obeh ožes se plaža vsoto $ 600, ako je na podlagi temeljito zdravniške preiskave vešžakov za oži ugotovljeno, da je vid obeh ožes popolnoma unižen in ako ni možnosti, da se isti povrne.
Zlomljeni hrbet
f)	Za zlomljeni hrbet se plaža vsota $ 600, to je, ¡■ko je zlomljena hrbtenica in ako je žlan vsled take I oškodbe paraliziran na udih in nesposoben za vsako delo.
Izguba prstov
gim žlenom jednota plaža $ 100, za izgubo palca $ 50
g)	Za izgubo štirih prsto n aroki med prvim in dru-in za vsak drugi posamezni prst izgubljen med prvim in drugim členom, $ 25.
ODPRAVNINE
Odpravnina za posmrtnino:
]. Odpravnina se plaža saino žlanom, ki še niso prejeli nikake odškodnine za pohabljene ude. član, ki je že prejel kakšno odškodnino, ni upravičen do odpravnine.
2.	član, ki prejme odpravnino iz smrtninskega sklati :i, pcrnoha biti žlan jednote in izgubi vse pravice d ovsake in vseh podpor. Certifikat žlana, ki prejme odpravnino, postane avtomatično razveljavljen.
3.	Odpravnina se plača iz odškodninskega sklada članom, ki so najmanj od dveh zdravnikov spoznani neozdravljivo bolni ali trajno pohabljeni in le v slučajih, v katerih tako zaključi gl. upravni odsek ter pod sledečimi pogoji:
a)	Za prvih pet let zavarovalnine so no plača nobene odpravnine;
b)	od pet do deset let nepretrgane članske zavarovalnine, so plaža 55% v smrtninski sklad vplačanega članovega asesmenta brez obresti za njegovo zavarovalnino;
c)	od enajst do dvajset let nepretrgane članske zavarovalnine, se plaža 60% v smrtninski sklad vpla-žanega članovega asesmenta brez obresti za njegovo člansko dobo;
d)	od enaindvajset do trideset let nepretrgano članske zavarovalnine, se plača 70% v smrtninski sklad vplačanega članovega asesmenta brez obresti za njegovo žlansko dobo;
e)	od enaintrideset let in dalje nepretrgane žlansko zavarovalnine, se plaža 80% v smrtninski sklad vnlažanega žlanovega asesmonta brez obresti za njegovo žlansko dobo.
Odpravnina iz bolniškega sklada.
Član ki je vsled poškodb ali bolezni ne po lastni krivdi trajno in popolnoma nesposoben, lahko po predpisih dobi odpravnino iz bolniškega sklada. Odpravnina znaša polovico neiz-črpane bolniške podpore glasom predpisov, ne sme pa presegati $ 150 za vsaki peso bolniške podpore.
Izredna podpora.
Iz posebnega sklada S. P. J. se izplačujejo v slučajih nujnosti, izvanredne potrebe in slič-r.ih potreb, male podpore, katere pa določi in izplačuje le glavni upravni odbor.
Opomba: Navedene lestvice in doložila so predlagane le kot osnutek, toda so sprejemljive za tukajšnje razmere, temeljijo pa na dolgoletne izkušnje bratsko Podporne Jednote v Združenih državah Severno Ame; riftkih in na pravilih imenovano Jednote iz leta 1933.

avniku
vešžaku za oži ugotovljeno,
Pripravljalni Odbor S. P. J. za Južno Ameriko.
LAHKO ŠE DOBI VAŠA OBITELJ
PRAVOČASNO DENAR, KI GA NAMERAVATE POSLATI ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE
BOŽIČ in NOVO LETO
Ako nameravate poslati vašej obitelji denar v Jugoslavijo ali Italijo hitro, ugodno in poceni za bližajoče se praznike, poslužite se našega načina za dostavljanje:
Cenene brzojavne pošiljke, koja svota je izplačana naslovi j encu prilično v 6 dneh. O tem se Vas obvesti brezplačno s priporočenem povratnem potrdilom. V našem
JUGOSLOVENSKEM ODDELW
sperjemamo nakazila od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8.30 do 11 ure. Posluzili Vas bodo uljudno v našem Jugoslovenskem oddelku uradniki Vaše narodnosti. Pridite osebno ali pa se obrnite do nas pismeno. Odgovorili Vam bomo istega, dne.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99
Pueyrredón 175 — Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario)
FOVEBENJE
VLJUDNOST
HITROST
SIGURNOST
Širite SLOVENSKI TEDNIK
28 S UIP A C H A 28
mi jo pravkar poklonila mi je v dokaz tvoje čiste ljubezni, zato jo vsadim v srce, da ne bo nikdar zvenela. Čuval jo bom kot spomin na cvetočo pomlad, na najlepšo rožo, ki ji je ime, ljubav. Pred to simbolično rožico bo ¡ tebi vedno gorel plamenčelt moje iskrene ljubezni.
Cveta ga nežno pogleda. Najraje bi Eado-slavu objela, pa si ne upa. Samo oči govore in razodevajo njena srčna čuvstva.
Še dolgo liodita po vrtu in sanjata o lepi sreči. Pri odhodu ji Radoslav mehko stisne roko ter se poslovi z besedami: — Spominjaj se name vedno, Cveta.
Cveta mu vrne pozdarv in slovesno obljubi, da dozadnjega dne.
Lahek vetrček je zavel. Grozdki so zabing-ljali ter se radovedno sklanjali k rožicam, ki so se pogovarjale, da v plemenitem človeškem srcu cvete lepše rožice, kot so one same. Da, da! Najlepša roža je ljubezen.
Cirila.
Justina Jeram:
V TOLAŽBO
Smo revni popotniki solzne doline. Umira življenje nam sleherni dan. Na svetu se v tem ni prav nič izpremenilo; zato tolažbe jaz boljše ne znam, kot, čuvaj prijateljstvo, kdor ga imá. Prijatelj najboljši zdravnik je srcá, ki v boli pekoči se tožno pogreza, kot bi potapljal kos se železa . . . Nikdo se ne zmeni. Prijatelj samó ti pomaga k veselju rad in srčno. Nad življenjem čestokrat oblak teman grozeče divja, pa spet solnčen je dan.
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
J Nacelnica tega oddelka jc zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, I Í, f	KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
v. Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.	¡
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudečn itd. Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in li&in.. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršne koli bolezni, p» iu/ . V; Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
-	GOVORIMO SLOVENSKO
Človek že skoro misli na grob, pa spozna, da mu je še daleč pokop. Mnogo sem videla ljudi tugovati, češ, umrl mi je oče, umrla je mati. eVndar smrti tudi on ne bo ušel pa četudi bi ves svet v oblasti imel. Bodimo veseli dokler je čas, dokler mladost nam obseva obraz.
Jan:
NA PAMPI
NAJLEPŠA ROŽA
Na vrtu, pod sladkega grozdja obloženo trto, ki je nudila x>rijetno senco, si je Cveta postavila klop in tja hodila ob prostih urah vezati.
Ko je tako nekega dne vsa zatopljena v svoje delo, sedela na klopi, jo nepričakovano iz-nenadi sosedov Radislav. Cveta se zdrzne in lica ji porudeče, pogleda Radislava, ter mu očita: — Kako sem se te prestrašila. Zakaj se tako tiho priplaziš do mene, kot bi hotel krasti... — Iz njenega glasu je zvenela blažena radost in se je videlo, da ni mislila resno, saj je zopet zagledala njej tako dragi obraz.
Radislav jo ljubeznivo pogleda ter smehljaje pravi: — Ustrašila si se! — Jaz bi se ustrašil samo takrat, ko bi tebe ne našel tukaj. Pusti vsaj nekaj časa svoje delo in sprehodi se z mano po vrtu. Pokaži mi svoje gredice, in ali mi ne das rožice danes, Cveta?
— Seveda, najlepšo dobiš, — odvrne veselo Cveta, — le počakaj, da prideva do tja.
Vodi ga po skrbno uglajenih stezicah. Po-glecii se jima ustavljajo na cvetočih gredicah in zdi se jima, da tudi one pozdravljajo ter se veselijo v jUne sreče.
listnvjtti ye pred grmom na katerem so bile najlepše rože. Cveta izbere najlepšo iz med vseli ter jo ljubko pripne Radoslavu na prsi. Racjiftsiav jo pogleda s čuvstvom ljubezni, srce mu drhti v blaženi sreči. Dvigne Cvetino roko, jo pritiska na lice in usta ter .ji komaj slišno šepe$aa: t Cveta, v krasnem vrtu živiva. In vendar l>aj bi mi bil ta vrt brez tebe, brez tvoje ljubezni. Pust bi bil, prazen in brez življenja. Šele zavest, da ti živiš v njem, je ta kraj
najina podoba pravega vrta. Bela roža, ki si
ii£8\Too
Hitel je vlak sopihajoč po širni pampi v temno noč. . . Pri oknu tih potnik je sedel; imena mi ni povedal pa ko sem ga pogledal in njegov begajoči pogled ujel sem takoj spoznal, da mi je sopotnik mlad Slovenec, tavajoči brezdomnik.
"Ah, — mi pravi — bilo je nekoč, ko me je v srcu val pekoč priganjal, naj grem iskat sreče. Slušal sem goljufivi glas, zapustil sem domačo vas in šel sem, da bi se mi želje goreče izpolnile, da bi našel zaklad, da bi se vrnil srečen in bogat.
Tako mi je pripovedoval rojak
dokler se ni ustavil vlak
na postaji, ko sva izstopila.
Gledal sem vzhajajoče
solnce in čutil bolj in bolj pekoče
žarke... Šla sva... in kot ogenj se je razlila
solnčna toplota čez širno ravan,
kjer išče sreče moj prijatelj zaman.
Tako je končal z besedami velikega preroka, ki duh mu po nesrečnih rojaki svojih joka.
"Nekaj pa sem v svetu le spoznal, — mi je med potoma pripovedoval. Spoznal sem življenje resnično. Zdaj vem kje opoteča se nam delavcem skriva sreča in kdo nam jo odjeda krivično. "Svet je za vseh dovolj bogat, če kruh delil bi z bratom brat".
Utrinki iz nase nove domovine
PIŠE PROSTOSLAV SAVINJSKI
"MATE" NARODNA ARGENTINSKA PIJAČA
Ko sem prišel pred 20 leti v Argentino, prva tipična argentinska šega, ki sem jo spoznal je bilo srebanje mate-ja. Ni sem še bil 24 ur na argentinskih 1leh. ko sem v "Hotel Stadt Wien" (ki me je privlekel nase po svojem milodone-čem starokrajskero imenu) spoznal "criado" (krščenico) staro Indijanko, ki je vsem okoln stoječim, domačinom in tujcem nudila, nam slednjimi tako eksotično pijačo. Prvi — seveda prepovršni — moj utis o mate-ju je bil sila neugoden. "Mate ni sam po sebi" — tako sem modroval — "ne dober ne slab; liki kavi, čaju in tobaku, mate je strup, ki ne leči ter ne ubija. V teku let sem to prvotno mnenje kaj korenito spremenil.
** *
Osvrnimo se malce na zgodovino tega glaso-vitega produkta. Vporaba te tipične južnoameriške pijače ima več stoletij ¿a seboj. Zgodovinsko je, da jo je vporabljalo indijansko pleme "guarany" (ki je naseljevalo del današnje Argentine, Brazil-a in Paraguay-a) še predno so v 16 stoletju zasegli dotične dežele španski in portugalski "conquistadores" (zavojevalci). Ko so se očetje jezuiti naselili v dotičnih pokrajinah je prišel mate do pravega razcveta. Indijanci so podučili učene sveenike o vpora-bi te svoje pijače. Jezuitje so namah spoznali izborne lastnosti te pijače ter so iz "yerba mate" tekom par desetletij razvili pravcato industrijo posebno v pokrajini Misiones( ki je bila pravcato torišče njih eivilizatornega delovanja.
Tudi način pitja, ki je še do dandanašnji ne-izpremenjen, so si izmislili Indijanci. Vzeli so majhne bučice, jih posušili, jim iztrebili peč-ke in njih obdajajočo celulozno snov ter poševno prirezali odprtino. V izdolbino so vsipali majhno količini zdrobljenih listov "yerba mate" ter nalili na njo vrelo vodo. Nato so primešali tekočini pomarančin sok ali pa strd. Ker Pa se zdrobljeno litsje navadno ni posadilo na dno, ter je bilo pitje z listjem neugodno, so znašli cevko, ki je imela na koncu kjer se vtakne v tekočino majčkeno sito, ki je zabranje-v&lo, da bi pri srkanju prihajali zdrobi listja v usta. Sprva je bila ta cevka iz bambusovega trsa, kojega koren je služil kot sito. Ali Španci) ki so dali temu orodju ime "bombilla" so stvar izpopolnili s tem, da so napravili to cevko iz kovine ter dali situ podobo zaprte žlice. "Bombilla" se je v tej obliki ohranila do da-našnjega dne. Izdelujejo se bombillas dandanašnji iz pločevine, aluminija, niklja pa tudi 12 srebra in zlata, kakor je pač mošnjiček posameznega konsumenta. V Buenos Airesu je Vee tovaren, ki izdelujejo "bombillas" in vse Prav dobro uspevajo. V mestu Jujuy na seve-Argentine, sem pred leti spoznal argentinskega patricija, ki je bil lastnik dragocene 2birke starin, med njimi tudi par sto "bombitas". yes vzhičen mi jih je ponosno razkazal, češ iz te ali one bombilje je srebal mate la ali oni general, ki se je boril za argentinsko Ueodvisnost. ?rav čudno je, da Argentinci ozir. njih so-
sedje niso znašli posebnega naziva za posodo iz koje se sreba "mate", kajti tudi posoda se imenuje "mate"; zato bom v naslednjem imenoval rastlino "yerba-mate", posodo pa lcrat-komalo "mate". V zadnjih desetletjih so se "mates" jeli izdelavati tudi iz porcelana, in tozadevne bazarske importne tvrdke jih uvažajo iz Evroje na stotisoče v najraznejših oblikah. V Argentini se smatra kot eno najpri-Ijubljenejših daril lep porcelanast pozlačen mate s srebrno bombiljo v svilenem ali baržuna-stem etuiju.
* *
*
L. 1913 je potoval po Argentini danes že ranjki predsednik Združenih držav Teodor Roosevelt. Spremljala ga je cela četa učenjakov. Nedavno mi je prišla v buenosaireški državni biblioteki knjiga, ki jo je takrat izdal Rooseveltov spremljevalec, učenjak Dr. Zahm. Takole se izraža o yerba-mate-ju.
"Kemičarji in zdravniki, ki so se pečali s prouavanjem te pijače jo hvalijo brez izjeme. Jo proglašujejo kot osvežujočo in okrepčeval-no ter prorokujejo da se mora z leti udomačiti v vseli bolnišnicah in okrevališčih. Je mnogo manj razburljiva kot kava in čaj. Se razlikuje od dotičnih pijač v tem, da ne krati spanja te rne napada srca. Je najboljše nadomestilo za alkoholne pijače vseh vrst, ter jo je priporočati vsem onim, ki trpijo na bledici in neura-steniji."
** *
Oglejmo si kemične sestavine yerba-mateja. Učenjaka Dr. Caminhoa profesor univerze v llio de Janeiro ter Dr. Toyrs vseučiliški profesor v Parizu sta nam sestavila natančno tablo iz kojih kemičnih snovi je sestavljena yerba-mate. Evo vam je:
Na 1000 delov: zelenega črnega kavo yerba-čaja čaja	mate-ja
Olje (esenca) 7.90 6.00 0.44 0.01 Klorofil, kislina 22.20 18.14 13.66 62.00 Resina (smola) 22.20 36.40 13.66 20.69 Tanin	178.00 128.80 16.39 12.28
Teína in kafeina 4.30 4.60 2.66 2.50 Barve	464,00 390.00 270.67 238.83
Celuloza	175.80 283.20 174.83 180.00
Pepel	85.60 54.40 25.61 38.10
lz te primerjalne lestvice vidimo da ima yerba mate mnogo manj oljme esence kot čaj in kava da je vsled tega manj razdražljiv. Poseduje manj smole kot čaj ter mnogo več kot kava vsled česar upliva na črevesje kot odvajalno sredstvo.
** *
Danes po tolikih letih Argentine nimam več onega omalovaževalnega mnenja o yerba-mate-ju, ki sem ga imel ob prihodu v Argentino. Sam ga rad pijem posebno na tešče. Ali bolj kot vsa mnenja zdravnikov in kemičarjev so me prepričala lastna iskustva tekom mnogoletnih potovanj križem Argentine in sosednih dežela. Stvar, ki se prakticira preko 400 let, ne more biti kar tako brez vsake vsebine. Kjer se "yerba-mate" zavživa v obilici, znači nekako predzidje alkoholizmu. Kjer prevladuje "yerba-mate" tam je pijančevanje dokaj omejeno. Na severu Argentine, ki meji na Brazilijo, ve-
ste, da kmečko ljudstvo, ne zavživa nič dru gega ko goveje meso in yerba mate. Slednji jim nadomešča kruh in zelenjavo. Dajte v o-menjenih krajih Indijancu ali "caboclo"-ju (brazilijanski poljedelec) perišče yerba-mate pa vam bo veslaril ali pa garal ves dan ne da bi potreboval kako drugo hrano. Podoba je, da "yerba mate" omrtvi lakoto, ter očvrsti truplo v istem smislu kot v srednje-ameriških državah kakao. Najboljši dokaz za to trditev imamo v braziljsko-paraguayski vojni pred pol stoletjem. V zgodovini te vojne, ki jo je napisal braziljški general Francisco de Rocha sem čital. da so se njegovim vojakom zakasnile življenjske namirnice, ki so jih prevažali preko pragozda in 2 2dni so se njegovi vojaki hranili izključno s "yerba mate" ter vstra-jali vsem naporom, ki so v zvezi z vojnimi pohodi.
Vsi ki čitamo največji buenosajreški dnevnik "La Prensa" poznamo vsaj po imenu svetovno znanega vseučiliškega profesorja Dr. Escudero-ja, čega dela se predstavljajo v evropske jezike, in ki je stalni sotrudnik imenovanega lista. V enem svojih spisov trdi (po mojem nestrokovnem mnenju nekoliko pretirano) ta svetovni strokovnjak prebavnih vprašanj, da ima yerba mate večjo redilno vrednost kot riž in strd. Dalje trdi, da vsebuje vse tri vitamine A, B, C.
** *
V zadnjih mesecih so se Severoamerikanci prav intenzivno zainteresirali za yerba-mate. Gre se za to, da se uvede yerba-mate v severo-ameriško armado. Na bojnih ladjah so že napravili poizkuse z več ali manj ugodnimi uspehi. Ipak menim, da bo do popolnega uspeha trajalo še precej časa, Severoamerikanec je zaverovan v svojo kavo kakor Anglež v svojo pipo. Ali iz carinskih izkazov posnemam, da so v zadnjih časih romali v Sev. Ameriko celi ladijski tovori (mnogo tonelad!) yerba mate. Istotako razberem iz časopisov, da so severo-ameriški trgovci vpeljali pravcato barnumsko reklamo za yerbo mate. Prodajajo ga v pločevinastih škatljah po Vi, y2, 1 in 2 kg.
** *
Argentinci, Paraguajci in Brazilijanci pije,-jo yerba mate kot v Evropi pijemo vino ali pivo. Te tri proizvajalne dežele vržejo vsako leto krog 90 miljonov kg yerba mate na trg. V Evropi najdemo doslej yerba-mate sam v večjih lekarnah in drogerijah pod imenom "para-guayski čaj."
Na pohodih po pokrajini Misiones sem večkrat občudoval to lepo samoniklo drevo, ki dosega višino največ 4—5 metrov. Seveda nima "yerba mate" prav nobene sorodnosti s kitajskim čajem. Drevo raste v ogromnem številu vv pragozdovih. Stoletja se ni posrečilo dobiti seme tega drevesa. Učenjak Herbert ¡Spencer je trdil, da seme tega drevesa zaplodi samo potem ,ko je prešlo drobovje kake ptice. Pravijo da so očetje jezuiti dobro vedeli kako se zaplodi to drevo, ali ko so bili izgnani so ponesli s seboj to tajnost. Za ustvarjati nasade so morali še pred par desetletji presajati mladike iz pragozdov na obdelano polje. Ali kdor je hodil pred 3 leti po Misiones kot pisec tega članka dobro ve, da se je botanični vedi posrečila semenska ploditev tega drevesa in danes vidimo ogromne nasade dreves v ravni vrsti kot bi bili vojaki na vežbališču.
(Dalje prihodnjič.)
STRAN 10
«LOVnNSRT TEDNIK
No. 281
PRIMORSKI
Gorica. — Nadškof Margotti je sam prevzel vodstvo goriškega semenišča. Dosedanji ravnatelj Mirko Brumat je moral odstopiti.
Ob tej priliki piše "L'Idea del Popolo" službeni list goriške nadšjofije, da mora v seme-nišču zaveti tak duh, ki bo povsem v skladu, ne samo z Vatikanom temveč v celoti z Rimom. .. To, da je najbolj važna vzgoja mladega klera.
Konfiniranje Muzice in Rutarja, da je pravilno.
Rihemberg. — Tu so imeli fašisti veliko slavje ob priliki obletnice smrti Antona Ker-Sevana, ki je bil ubit 26 leta pri Svetem Petru na Krasu. Fašistični govorniki so ga nazivali velikega mučenika za fašistične ideje.
Paz in.
Ballilo.
Fašisti so otvorili dve novi šoli za
Milanski "Corriere de la Sera" piše, da so milaneži porabili pred 50 leti 31 kg. mesa na osebo na leto, 27 leta 40 kg. danes pa 27 kg.
"Corriere Istriano" piše, da je v Istri mnogo učiteljev že po 2 in 3 leta brez službe.
List jih bodri z Mussolinijevimi besedami: — Mladost je lepa, jer ima bistre oči, da gleda v svet; lepa je, ker ima neustrašeno srce, ki se ne boji smrti.
Zares prijetno mazilo za uboge nadebudne mladeniče.
"Figli della lupa" (sinovi volkulje) se imenuje nova mladinska fašistična vojna organizacija
OBSODBE RADI TIHOTAPSTVA
Zaradi tihotapstva sta bila obsojena vsak na 685.70 lir pogojno 32 letni Jakob Trugar in 19 letna Cecilija Zaje iz Cerkna. Obtožena sta bila, da sta tihotapila moko, kavo in tobak.
TRST NI VEČ TAKO PATR1JOTIČEN KOT NEKDAJ!
Kako bo podpirali "Lego" in kako podpirajo "Dante Alighieri"
Vsem je znano, da obstoja v Italiji že dolga leta zlgolasno društvo za naše ljudi'. onkraj meje "Dante Alighieri". To društvo ima po vsej Italiji mnogo odsekov, odborov itd. Vseli teh nekakih podružnic. (Comitati del Regno) je v vsej državi 259. Nalogi'ter odborov je zbiranje denarnih in drugih prispevkov za graditev šol, otroških vrtcev itd. Vsako leto pošljejo v ta namen; kar so nabrali, svoji centrali. Ker niso vsi odbori enako aktivni,* so nekateri ki nimajo kaj poslati. Lani je poslalo samo 165 odborov svoje denarne prispevke. Prvi med vsemi je bil Milan, nadalje Firenze, Livor-no in šele na 5 menu je bil Trst.
Pred vojon je društvo "Dante Alighieri" izdatno pomagalo akciji za raznarodovanje Slovencev v goriški in tržaški okolici. V ta namen je pošiljalo obilo denarnih sredstev v Avstrijo, ker pa ni moglo uradno in po pošti pošiljati denarja "Legi Nazionale", je to storilo na skriven način. "Lega Nazionale" je od ča-
sa do časa dobivala večje vsote od anonimnih oseb, pa tudi kaki znani goriški in tržaški velike vsote denarja. Vsem tem pa je denar patrioti so večkrat dajali omenjenemu društvu pošiljalo društvo "Dante Alighieri" iz Italije. V privatnih in anonimnih darovih ni tako nihče opazil od kje prihaja denar "Legi Nazionale". Razen tega so nabrali obilo denarja tudi od raznih prireditev, veselic in darov. Goreči tržaški Italijani -se sedaj kar čudijo, kako 8e je moglo takrat pred vojno nabrati nič manj kakor 200.000 avstrijskih kron (to je skoraj 1,000.030 lir). Sedaj pa naberejo, ko imajo vsa sredstva na razpolago v ta namen zelo zelo malo. 8.600 lir, ki so jih nabrali v Trstu 1933. je res malenkostna vsota napram 200.000 avst. kronam oz. 1,000.000 lir. Temu če bi ti ljudje malo pomislili, se ne bi nikakor čudili: Enkrat je lušno blo, zdaj pa ni več tako!
ZARADI "STRATEGIČNIH" OZIROV
POKOPALIŠČE V ŠTURIJAH ZAPRTO
Ajdovščina, oktobra 1934. — Italijanske o-blasti so prepovedale nadaljno aporabo farnega pokopališča v ¡3 tur i j ah. Pravi vzrok te nove odredbe ni znan. Vsekakor pa je v zvezi z otvoritvijo nove vojašnice, ki stoji tik za imenovanim pokopališčem. Vse mrliče s šturske fare bodo morali v bodoče pokopavati na pokopališču v Ajdovščini.
OTVORITEV NOVIH ŠOL
Trst, 30. okt. 1934. — Dne 28. okt, t. 1. je bilo na slovesen način otvorjeno tudi mnogo novih šolskih poslopij. Vas Strmnica je imela prej samo eno šolo, ki jo je vzdrževala "Umani-taria" in samo eno učiteljico. Sida j je dobila
CLINICA DENTAL DE PLATA
Dr. Carlos Ch. Lalanne
Specijalni aparati za per-foracije paladarja. Zlate feptfe^^p* krone 22 karatne $ 16. MPf p^tMP — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno.
CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO
Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18.
Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok.
Notranje bolezni — želodec in drobovje.
Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
ZDRAVLJENJE Z
ÜLTRAV10LETNÍMI ŽARKI Tucumán 2/29, esq. Pueyrredóo
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—S ZVEČER NIZKE CENE
šc eno šolsko zgradbo. To je otroški vrtec "Celestina Terruzzi", ki ga vzdržuje "Italia Re-denta".
Veliki zavod
"RAROS 1
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize lcrvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na
podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje
las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez opeiacije in bolečin.
SPOLNA ¿ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof.
Cicaiclliju.	, .
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČEEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEšA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Kaza Once Rivaéavia 3070

«ž^ggKa
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Dr MILOSLAVICH s
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko.
PETNA JSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 S ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
ÍO<HKHKHSíKKKKH><KKJO-a<H>C^
O
D
Z0E30I
XOE39Z
=301=30
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Muñiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravljenje.
0	NOTRANJE BOLEZNI
o
srce, pljuča, želodec, ob.sti, reumatkem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri.
| OČI - UHO - NOS - GRLO - Ž£RKI X o ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vs^ko bolezen. NI KLINIKA
D
o
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do IG in 19 do 21 Ob nedeljah od 8 do P
o
0E301
aocr

o
d
o
M c,
0 o
J
zaspanec, kadar se bliža bridka ura vstajanja, pogleda samo izpod enega očes j, stegne svojo leno roko do gumbiča na nočni omarici in lahno, lahno nanj pritisne. Ta polzaspana kretnja bo zadostovala, da sproži poseben strojček, Id bo začel sam kuhati kavo, mfizati krtih s sirovim maslom, in ki bo, kadar bo vse pripravil v največji tišini, dal od sebe tajinstven, komaj slišen znak, ki bo povedal, da zajutrek že ča-
Pr -vilno kuhanje zdravilnih čajev. — Zdravilne čaje moramo znati pravilno pripraviti; na splošno velja naslednje pravilo; Predvsem ie treba segreti posodo, v kateri nameravamo pripraviti čaj, to pa zato, ker se potem popolneje raztope zdravilne tnovi, kakor pa če pripravimo čaj v mrzli posodi Posodo segreje-mo najenostavneje na ta način, da vlijemo vanjo vročo vodo. V posebni posodi zavremo vodo za čaj. Ko voda zavre, izlijemo iz pripravljene ročke vročo vodo, denemo vanjo primerno množino (približno poldrugo žlico za skodelico) čaja, polijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo 5 do 7 minut stati. Potem čaj pre cedimo in pijemo, najbolje neoslajen.
češpljcv-. pogača •«? kremo. — Umesi v testo pol kile moko, 2 de); i vzhajanega k vas ca, dve jajci, 7 dek sladkorja, malo limonove lupinice iti približno osminko litra mlačnega mleka ter soli. Dobro uineseno testo naj na toplem vzhaja. Vzh.ijáno testo tenko raz\aljaj, ga položi na pomazano pekačo. Kal' visi testa čez pe-gs^'z^OBOssassaoaocjasaorao
ni vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—G $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah.
F. Quiroga 1275	DOCK SUD
Atelje MARKO RADALJ , ""'"¡"i 0-sslú «g^^sása pas ess' .•sssrr»osa--
Poglejte, kako je lenoba v tem primeru služila napredku! Tudi v življenju je tako, saj
Restaurant "O S O R 1 0"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno ra s vadbe CENE ZMERNE — Freročiščo po 70 ccnt
Se priporoča lastnik
Fotografija "LA E0DEÜMA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. KOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-'rajnejši spomin je lepa in dobro izdelala povečana slika, ki Vam jo napravi fo-ografija "LA MODERNA". Posebne e^-■:e z velikim popustom z ozirom na številko slovensko kil jeni elo.
Poštne slike od 3 5.— dalje ducat. Obi-5óete nas lahke vsak dan do devetih zvečer. tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODBRNA" S. Saslavsky
Iv. SAJ? MASTIN 2579	Bs. Aires
T dcfon: 50 - 05?2
OSORIO 5085
1ATERNAL
^adad conloó mčj-ofob maíeríoLó 16: líuuxJxy firuy v
V poletnem času čaša piva	\ f / |/
pohladi život in dá moči,	\ | / x predvsem še če je izdelek \ |/ prvovrsten kot ga izdeluje /
Nueva cervecería argentina s. a
SALADILLO 2275 - BUENOS AIRES
ARGENTINO EVOLUCIONANDO DENTRO DE FRONTERAS ARGENTINAS
BREZ NASLOVA
V Londonu je marljiv učenjak iznašel stroj, ki je postal najbolj privlačna točka jesenskih izložb. Predvsem zanima tiste, ki se morajo, kot je tožil že La Rochefouehauld, vsako jutro z nova boriti s samim seboj, oziroma prisostvovati ljuti borbi med svojo vestjo in svojo lenobo, kadar pride ura vstajanja. Angleški učenjak jim je — pravijo, da jih je mnogo — olajšal to jutranjo bitko. Odslej bo zadostovalo, da
nikdo bolj k delu ne priganja, kot lenoba in lenuhi.
Sedaj, ko imamo strojček, ki nam bo pripravljal naš zajutrek, lahko z veseljem pričakujemo, da bo naša lenoba prisilila zopet kakšnega znanstvenika, da iznajde za nas stroj, ki nas bo potegnil iz postelje, stroj, ki bo zavezal naše čevlje, stroj, ki bo očistil obleko, stroj ki nas bo lepo pripeljal do našega dela. In še en stroj, ki nam bo, zaspancem in lenuhom, vsak dan narezal potreben košček vsakdanjega življenja, med tem ko bi mi samo spali in lenarili. Da,.da, ko bi nam kdo iznašel tega... 1
kačo, pa odreži, premesi in oblikuj iz tega testa dolg svalk, ki ga položi ob kraju pekače. Sedaj po testu gosto naloži razpolovenih češ-pelj (namesto češpelj lahko vzameš tudi drugo sadje kakor jaboljka, grozdje itd.) in speci. Medtem ko ee pogača peče, pa pripravi tole kremo: Zmešaj četrt litra sladke smetane, primešaj nato dva rumenjaka, dve žlici sladkorja, 7 dek olupljenih zrezanih mandeljnov ali orehov, in na sopari meša je skuhaj gosto kremo. Ko je pogača že skoro pečena, jo pomaži s kremo in jo pusti stati v neprevroči pečici še če. četrt ure. Pečeno in še toplo zreži na poljubne kose in daj toplo ali hladno na mizo.
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 | Año VI. NÚffl. 281 | BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Napredek sovjetske Rusije v Sibirskih pustinjah
SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3G67
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
Calle CABRERA 1311
U. T. Palerino, 2383
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Dospejo
Decembra:
17—Cabo	S. Augustin	(iz Genove 1. 12.)
18—Bolle	Isle	(El Havre 27. 11.) 23......Augustus (iz Genove 0. 12.)
Odplovejo
Decembra:
18—-C. Quilates	(v Genovo 15. 1. 35.)
21—G. Artigas	iv Hamburg 15. 1. 35.'
ZA SMEH
Nalagal jo jo
"Zakaj ñ pa razdrla svojo zaroko, Kma?" "Ker me je zaročenec nalagal. Pomisli: prejšnji teden je šel na potovanje in mi je rekel, da ga tri dni ne bo. In kaj se zgodi? Še tisti ve čer se je vrnil in me kajpada dobil z drugim!'
Dve ženski sta. filozofi ral i o sreči. "Sreča?" pravi prva. "Do danes je še nisen našla..."
"Jaz tudi nisem vedela, kaj je to", men druga, "do dneva, ko sem srečala moškega, k
me je napravil nesrečno..."
........."'.
Slovenska in ^oyina Jestvln
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaonn 2400) Buenos Aires	U. T. 59 • 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
Cenjenim Čitateljem na znanje
že p jr tednov se dogajajo v tiskarni razne neprilike, katere povzročajo zamudo izdaje lista. Višek pa je dosegla nesreča v tem, da ko je manjkalo še par minut in bi list šel v stroj se je marmornata miza na kateri so se nahajale pripravljene strani Slov. tednika, udrla pod težo svinca, s tem je bilo tipografično delo devetih strani lista popolnoma uničeno in je bilo potrebno ves raztresen materij al, vrsto za vrsto Skupaj zbrati, kar je zahtevalo skoro toliko časa kot da bi se list nanovo sestavil. Upamo ,da boste to upoštevali in nam to neljubo z mudo oprostili. Od naše strani bomo napeli vse sile, da se slične zamude korenito iztrebijo in boste list odslej naprej redno in pravočasno prejemali.	Uredništvo.
VREDNOST DENARJA
Nakup: Prodaja
100 dinarjev 8.70	9.20
100 ital. lir 33.80	34.25
.100 dolarjev 397.—	399.40
100 čeških kron 16.—	16.70
100 franc. frankov 26.20	26.60