SpeAztone In ahbonamento postale. Leto LXXV., št. 19 Ljubljana, sobota 24* |«mar|a 1WH Cena 40 cent. UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNLTEVA UUCLA A. EKTJTJCNO ZASTOPSTVO sa ogia*e ta Kraljevine Itailje tn tnosematva trna UMOVE PUBBLICITA IT ALI AN A S. MILANO —TELEFONI 11-», fl-SS, «-14, II- _ izhajm i wir dan opoldne. Mesečna ff»^«^«<"a M* ■ L> Sa inozemstvo: 13-20 L*. CONCESSIONAR1A ESCLUSJVA per la pubblicita di provenlenza ttaliana ed eatera: UNIONE PUBBLIOrrA ITAIJANA 8. Mil-A NO All'attacco in Cirenaica In rotta ver so Agedabia — Ingente bottino — Superiorita aerea riaffermata — Giomalmente su Malta n Qriarti« rf (»♦•nfraJe dHle Forze Arnm-te romitnica in data dJ 23 irrnnnlo II *e-g^iente boll»-ttino dl gu*»ra n. 600: Sotto la \ieoro*a prrssione delle nnita »nrccanizzat«' nostre e tno di Agrdabia. Nrl corso delle op«*ra7.ioni sonn stati ca t turati nunernsi prigionien. II bottino ronsiste fi-nora in 47 p**77i di artiglicria. in alcnnr diorino «!i «:irri armati p di atitoblind«' oltre lOO aittotnorzi fra 5 bojnih ladij. IS od teh sp poškodovale naše bone ladje v Sredozemlju in v Rdečem morju. 107 pa naša letala. Obalno topništvo je poškodovalo eno bojno ladjo, protiletalsko topništvo pn 29 ladij. Z vso verjetnostjo je bilo torpediranih 85 ladij. 8 od teh so torpedirah- naše bojne ladje v Sredozemlju ln v Rdečem morju. 12 pa podmornice v Sredozemlju m v Rdečem morju. Štiri bojne ladje so potopila podmornice na Atlantiku. 58 naša letala v Sredozeml'u in v Rdečem morju, 3 ladje pa so potopila nemika letala Skupno je bilo potopljenih 18 podmornic, od teh so potopile nnše bo,;ne ladje 35 v Sredozemlju in na Rdečem morju, 8 pa podmornice; 4 podmornice so potopila ita. lijrnska letala, eno pa nemška letala. Poškodovanih je bilo 7 podmornic. 4 podmor. niče so poškodovale bojnv lad e, 2 italijan ski letala, eno pa nemška letala. Od pri-četka vojne je bilo potopljenih 180 trgovinskih lad«j. 14 od teh so potopile bojne ladje v Sredo, zemlju in na Rdeč?m morju. Podmornice v Sredozeml u in na Rdečem morju so potopile 11 teh ladij, podmornice na Atlan tiku 68 ladij Italijanska letala v Sredozemlju in v Rdečem morju so potopila 66 ladij. 21 ladij pa potopilo protiletalska topništvo v Sredozemlju. Bolj ali manj hudo poškodovanih je bilo 108 trgovinskih lai> \n^Iiji «.o poškodovala bojna letala z bombami večjo tovorno ladjo. Nočni napad: letalstva so bilj usmerjeni proti pristaniškim ln vojaškim napravam v južnf m južnovzhodjii Angliji. V severni Afriki zasledujejo nemške in Italijanske ćete poraženega sovražnika. Doslej je bilo zaplenjenih ali pa uničenih 10 angleških tankov, 46 topov in nad 100 motornih vozil. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so prizadeli na področju južno od Agedabije poraženim angleškim četam nove hud* i/eul>e. Na otoku Malti **o nemška bojna letala bombardirala podnevi in ponoči letalska in pomorska opori&ća sovražnika. Angleški bombniki so metali v poslednji noči rušilne in zažigalne bombe na nekatere kraje v zapadni Nemčiji, med drugim na stanovanjske okraje v Munstru. kjer so poškodovali nekaj poslopij. Enote vojne mornarice so sestrelile 3 angleške bo-nbnike. 11 napadov na Krimu odbitih Berlin. 24. jan s. Po mdnrh zmago-v-rtih borbah nemških čet ki obkoJ juiejo Sevasto* pol. s*> Sovjeti vrgli v boj 21 januar'a nove močne sale. katerih napad- *o bili usmer]C4ii predvsem ortrti severnemu krilu obk<>'sevalne frtrntc Tudi t* oapud' so bdi ->db't* Predvčerajšniim so nemške čete v o«-ed-n-em odseku vzhodne fronte ob naihuišem mrazu odb.le 11 zaporednih sovjet^k h na pećov. Tn od teh napadov so Sovieti izvedli s salami enega bataljona Same na neki točk* je «vražn ku uspelr on -dreti v nt.n^ke dert-jZivre črte toda sovražn'k 'e bi! *i>koi v^žee na za i s pomoć jo moćn'b protinapadov, v teku katerih 90 Sovjeti utrpeli hude *r»ave izgube Finski odsek Helsinki, 24. jan. a. Poročilo o vojnih operacijah pravi, da je prialo do oboje- stranskega živahnega ognja pehote na fronti Kareiijske ožine in Svira. Naše topništvo in metalci bomb so prisikli k m '.-razno topništvo in uničili tabcriSi"-.' I ! ter zažgali \Tećje število utrdb':c nr-kega sovražnega utrjenega položaja. V južnem odseku vzhodne Karel i je je sovraž-rJ oddelek napadel nek naš položaj pa ie bil a protinapadom cdbit ln tinićen. \ severnem odseKu te fronte delovanje pa-trol. Finsko letalstvo je napadlo in uni-eilo na već točkah za sovjetskimi črtam: a\"tomobdske kolone in kolone četvero-nožcev. I' lsinki je doživol nadaljnjih šest IctaisKih napadov. Skoda je neznatna. Izgubljena angleška podmornica Rim, 24. jan. s. AnglešKa admiraliteto n -^-nja, da se angleška podmornic H 1C ni vrnila ob predvidenem ća^u r oporišče in jo je smatrati za izgxibljen. z vso posadko vred. Podmornica »H 13 = je bila splovljena leta 1919 in je imela 5.000 ton. Oborožena je bila 9 strojnico in s štirimi torpednimi cevmi. V mirnem .asu je imela 22 mož posadke. Pegasti legar Berlin. 24. jan. s. Sef osrednjega zdravstvenega ura I a prof. Conti je izjavil tisku, da je bilo v starih mejah Nemčije doslej med civilnim prebivalstvom 126 primerov ='C2" '/•carTi fa 131 prta " '.• •■ -usoden'h vzhodnih deželah. Te številke so nižje kot one v tretjem letu svetovne vojne Prof Conti je zagotovil, da za Nemčijo in za zapadno Evropo ni nobene nevarnosti epidemije. Finski gospodarski minister v Berlinu Berlin, 24 jan s. Nemški minister za prehrano in poljedelstvo VValther Darrc je sprejel finskega ministra za eospodar stvo dr Ramsava Oba ministra sta se raz-jjovariala v duhu prijateljstva ln bratstva v orožju, ki obvladuje obe državi, boreči se skupno proti boljševizmu. Obnovite naročnino! Hud poraz Angležev v Libiji Z nenadnim protinapadom so osne sile pognale britanske čete v beg, zavzele Agedabijo in neprestano preganjajo v neredu se umikajočega sovražnika Glavni Man Italijanskih Oboroženih sij je objavil 23. januarja naslednje 600 vojno poročilo: Pod fakim pritiskorr našiti in nemftkih mehaniziranih edinie Je »ovraznik v teku včera -šnjr^a dne pospešil svoj umik v smeri proti Ajjedabljl Pri teh operacijah je inlo zajftih mnogo ujetnikov. Vojni plen rvorl doslej 47 topov nekaj desetin tankov in oklopnih avtomobilov ter nad 100 avto-mohilaklh vozil, deloma uničenih, deloma zaplenjenih. Ita!ifan«ko-nemško letalstvo, čigar pre moč se zmagovito *iveljavlja. izvršuje bre prestanka svoje nalog* na ta način, da najboljšimi u pehi napada kolone avtom« bliskih vozil, zbirališča čet. skladišča n sovražna poveljništva. Eno naše letalo ** ni vrnilo Tudi nad Malto je naše letalsko oroz-, nadaljevalo z vso *i!o bombardiranje 'eta na tleh lop in vojaških poslopij, ki so bSa uspešno zadeta. Angleška ofenziva se je izjalovila Namesto napovedanih zmag novi porazi Rim. 24. jan. s. Včerajšnje in predvč*3 ra.šnje vojno poročilo sta na kratko poročali o ofenzivni akciji oklopnih in moto riziranih edinic osi. Nič natančnega ni mc goče z zna.nih razlogov poročati o ciljih sedanje operativne t&ae. Poudarja sip kl.ub temu, kako so naš* in nemške divizije zopet v borbi in sicer ti to divizije, katerio uničenje je bil glavni namen angleške zim ske ofenzive. Angleški ministrski predsed nik ni brez razloga poudarjal, d^ cil; imperialne ofenzive, ki je bila sKibno pvi-pravlena v petih mesecih, ni zavzetje tega ali onega kraja, temveč uničenje sovražnih vojaških sil. Po 65 dnevih borbe, v katerih se je štednje taktično dejanje razvilo v neu pob. lahko tole ugotovimo* Dočim oklepne in motorizirane italijanske in nemške edirrce ponovno dokazuje o svojo učinkovitost h\ neukrotljivega duha iniciative, predstavlja aktivo angleških operacij s., m o zasodba nekaterih kra^-ev, ki nimajo nobeno vojaške vrednosti, katerih zavzet e pa ;e bilo treba najdražje plačati. Glr de na Ch.Tchillcve izjave lahko torej trdimo, da s" jc angleška ofenziva 2h?de na btstv^ne strateške cilje izjalovila. Akcija italijanFkiii in nemških oklopnih dtvizi je prisilila AngLže k znatnemu umiku in prepustit *-1 iUmllllUJli vojnega materijala, koterej i zdaj pobirajo, ker ju večji del tega v popolnoma uporabnem stanju Zavozn ške en vizi je priča o o svoji zmagoviti Riperiornosti, č-eprav angleško letalstvo trdi. d i si Jt? priborilo oblast na afriškem n^bu. Naše letalstvo se čedalje bolj uveljavlja skupno z nemškimi tovariši, krepko podpi_ ra edinice ni cvlini ter uničuje . svojimi drznimi podvzet i sovražno zaledje In te-era angleško letalstvo ne more preprečit . Angleži se v neredu umikajo Berlin. 24. jan. s. Sovražna propaganda je prikazala sile osi v severni Afriki kot skoraj uničene, obenem pa poročajo vojna poročila o nenndnem močnem napadu italijanskih in nemških edinic, ki so potisnile* sovražnika v smeri proti Agodabiji ter ga pognale v nereden beg To dejstvo prikazuje v novi luči dejanski vojaški položaj v Libiji. Borbeno moč med obema vojskama, pravi DNB. kažejo številke o angleških izgubah. Angleži so pustili na terenu mod drugim 10 tankov. 46 topov in nad 100 metrvnih vozi!, pri čemer niso vštete hude izgube Angležev zaradi delovanja italijanskega in nen škecra letalstva. Sovražnik je zbral v sektorju Agedahiji znatne sile. katerih uporaba za nadaljnje ofenzivne prodore pa je bila preprečna v naglici z od-!i<"no nenadno akeijo. ki so jo izvedle čete Zadrega v Londonu Bern, 24. jan. s. V Londonu so desorien-irani zaraeti itanjansko-nemške reakcije - Libiji. Po nekem londonskem dopisu li-<-tu »Neue Ziircher Zeitung« v angleških vojaških krogih razpravljajo o tem. ali bi bilo primerno ali ne nadaljevati ofenzivo proti notranjosti Trip?litanije, kajti ne sme se podcenjevati vprašanja glede oskrbovanja "vojsKe. Vedno večje zaprepasčenje Berlin, 24. jan. s. V komentarju k dnevnemu vojnemu poročilu p'še ;Borsen-Zeitung«. da sile osi v Severni Afriki še naprej zasledujejo sovražnika od blizu in mu zadajejo hude izgube. Ta vest je vzbudila pri sovražn;kh naivečje iznenađenje :n ponekod tudi zaprepasčenje. Anglosasi so si dom sijali, da bodo stvari potekale čisto drugače ;n so bili o tem popolnoma prepričani. Pred nekaj tedni so londonske ilustrirane revije objavile vrsto risb. ki so predstavljale ogromne angleške oklonne koline, ki prodirajo nevzdržno proti Tr'p^lisu Sile osi so bile prikazane kot kupi k^dečih se ruševin tankov Prebuseni«? iz tega pobožnega sna je seveda mučno in javno *jnn~n'e onstran Rokavskega preliva se zmedeno vprašuje kako se ie moglo kai tnkes'a z^o^iti Onstran Atlantika so komentarii tiska pisani v tonu. k; ga Aneleži m o la smatrajo za neprimernega glede na kritičnost položaja in ki j;h vsekakor globoko žali. „V Lihi?! nikakor ni«mo dosegli zmage • • •44 Rim, 24. jan s. *DaiTy Ercpresš* obja\*lja Članek svojega vojaškega urednika v kate-rem pravi: V Libiji nikakor nismo dOse^n zmage. List se vprašuje, iz kakšnih razlogov angleška zmaga ni bila dosežena. Ali so bile ob pričetku napada sovražne sile v premoči, ali so bile izgube Nemcev in Italijanov razmeroma majhne, ali pa je prišlo ojačenje t Tripolis. Ob zaključku članka prav; piser la je sposobnost manevriranja sovražnika 1 puščavi preprečila odočilnj u larec. Tr >pretnost je sovražniku omogočila, da se j-izmaknil bitki. Odločilne so b le tudi težk če dovažanja žvil in mun;ciie v prve Črt od 500 do 600 milj oddaljenih egiptskih op rise. Komentarji hrvatskega tiska Zagreb. 24. jan. s. Silni nenadni napadi .'opnih edinic osi. ki se iim je pcsrečHo *r.t»nati v betj sovT.iyn;ka v Severni Afriki, e objavljajo z velikim poudarkom v vseh igrebških listih »Hrvatski N.irod« obrav-iava ttaliianskcvnem'ko akci;o in opozarja ra njeno važnost kaiti ta akciia kaže. da ie cs pripraHjena na nm*e borbe in da ie -Tobu-da na jeni strani. V člank;h «?e poveličuje italiiamiko leta!s»rvo. ki «čiri oh so-iu-di in vojnega materiala za bližnje akcij©. Odmev na Madžarskem Budimpešta. 24. jnn. s. Italijansko-nem-ški protinapad v Libiii. ki je prisilil Angleže k umiku, ie globoko odjeknil v madžarskem tisku, ki pravi, dn so se marali \ngleži umakniti spričo borbenega zngo-~»a itr»tiian«ko-nemSk;h čet. Sovražniku, •še »Fpga. ie bilo nrihra-,;eno kruto pre^enrčonie Povel1n4§tvo *al'ian^ko nemJ'-;h čef ie znalo čudovito ^re^treč^ udarec sovražnika, ki je bil pre-eč gotov svojega uspeha. Položaj SIngapura vedno bolj kritičen Japonske čete napredujejo kljub obupnemu odporu britanskih sil flangun, 24. jan. s. Po poročilu, ki je bilo objavljeno v Singapuru, so se morale angleške sile po mnenju londonskih vojaških kregov umakniti v vseh odsekih fronte Komunike pravi, da so Japonci dosegli neki kraj. ki je zelo blizu Singapura. Peking. 24. ian. s. Po semkaj do«lih vesteh sa\va. ki je obtožen zarotni^tva z Japonsko, je prebivalstvo zelo ogorčeno in veliko število nrcbiva'cev je začelo sestavljati prostovo-ljskc zbore za borbo proti Angliji. Malajska Srcnta Z malajske fronte, 24. jan. s. V svojem I nadaljnjem prodiranju vzdolž zapadne obale Malajskega polotoka, so japonske sile razpršile indijske Čete. pripadajoče 45. brigadi. Poveljnik brigade je padel na bojišču. Japonci so ujeli okrog 700 vojakov In zajeli 8 poljskih topov. 40 tankov, 600 motornih vozil in veliko količino orožja in municije. Avstralija se boji napada Japoncev Stockhnlm. 24. jan. s. Londonski domsnfk »Allehande« pi^e. da se v Avstmliji boje japonskega letalskega napada in izkrcanja. Avstralske vojaške oblasti naglo organizirajo o-hrnmbo otoka m kličejo pod orožje vse moeške ter razposta vi ja io topništvo vzdo'lz obale in mreže na krajih, lei so najbolj ugodni za ;aponoko izkrcanje. V mestih se pri pravi j-t jo na protiletalsko obrambo, glede vojne industrije je pa Avs*tn.1ija v tc/kem položaju zaradi ogromnih ko'ič:n, ki jih je morala di;h net^h letih smatra K^aicko za bro^«kf narod ter je prinravliena soreTeTi Cur»pk*ne z odnr+'m^ rnV->mi ako ta režim opusti svo-1e rmot-ne idele Z odnravo anffloarnpr'VJV'Pffa vol'va bodo okoren^n^p'ne vse zablode iz preteVlosti NSeđofNPVVilfUfii bedo. zaradi ka*ere trne milMoni Kitajcev, le prlptoptl nekaterim maloštevilnim in slabo poučenim kitajskim voditeljem. Prišel je čas za Cungking, da se zave stvarnosti. Ministrski predsednik je ob tej priliki ponovno pozval čungkin-ško vlado, naj posluša japonski nasvet Guverner , Ranca d'ItaHa" v Berlinr Berlin, 24. jan. s. Na povabilo nemSkega ministra za gospodarstvo in pred-edn;ka Reichsbanke Ir Funka je dospel včeraj zjutraj v Berlin guverner italijanske »Banca d' Italia« dr. Azzolmj. Gospodarski snorazmn severn h držav Benin, 24. jan. s. Včeraj je bil podpisan v Berlinu sporazum med zastopniki danske, nemške, finske in Sveds-ke vlade, ki predvideva tesno sodelovanje med temi državami glede vseh g-ozdarsk'h in znanstvenih vprašanj, ki se ti^e-o frnzd'""-*"^. Sporazum je bil sklenjen glede na potrebo po načrtu, a katerim se zagotavlla evropskemu konzumentu kritje njegovih potreb, glede gozdnih proizvodov ln 'esa. S spo* razumom bo na stroki podlagi omogočena rediva izmenjava odvisnega lesa. Sporazum predvideva tudi možnost sodelovanja ostalih evropskih držav. »SLOVENSKI NAROD<,sobota. 24 januarja 1942-XX. štev. i g Velika prihodnost našega sadjarstva /f Naicnm sadjarstvu se obeta velik napredek, ko se bo razširila tudi gojitev grmičastega sadnega drevja Ljubljana, 24. januarja Ne smete misliti, da ni aktualno pisati o itvu sredi zime. Prav zdaj bi mo- rali razmišljati o pospeševanju posameznih kmetijskih panog posebno intenzivno ln pripraviti vse potrebno, da bi se lotili spomladi dela z vsemi silami čim bolj uspešno. N<» smerno pozabiti da ie te zdaj. pozimi, tudi v sadjarstvu treba opraviti mnogo dela. ki sa ne moremo odlagati do pomladi. Zato naj navedemo najprej kaj mora narediti sadjar pozimi. Najprej: orodje Ce hočeš postati dober sadjar, potrebuješ tudi posebno orodje. Na to je treba posclvj opozoriti tiste kmečke sadjarja, ki zdaj lažje kupujejo kakor sc včasih in ki niso sadjarstvu posvečali primerne pozornosti Lani so s** prepričali, da je sadjarstvo v teh časih donosno m da l^po sadj«- dosrž-1 še posebno dooro ceno. Pozimi bi si nnj sadjar pripravil vse orodje, ki ga potrebuje za delo v sadovrjakih v drugih letmn časih. Mnoge priprave si lahko naredi sam n. pr lestve, košare, jerbase itd Kupiti bi pa moral žaco za obžagavanje vej. nože z? obrezo- nji dr«»vja. škarle. Škropilnico itd Mnogi kmečki sadjani »o skoraj povsem brez pr.memega crodja Nekateri pa menda mislijo, da sadjar sploh n^ potrebuje orodja, ker so pač doslej pu'čali drevje, da je raslo prepuščeno samo sebi in so se nanj opomnili le jeseni, ko bi bilo treba obirati sadje. S;id.iarjevo zimsko delo Oblasti so v posebni okrožnici opozorile sadjarje na zimska dela v sadovnjakih. Nekaterih del bi bilo treba opraviti že pred nastopom najhujš? zime. Odstraniti bi bilo treba iz sadovnjakov vsa izhirana drevesa, nodisi r>h aH kaparjih tako napadena drevesa da nI več izgledov za drug uspešen na nastopa, nadaljevanja :n tik n jenja delovnega in učnega razmerja. za dajatve ali odškodninske zahteve iz delovnega in učnega razmerja, za izročitev ali zadrževanje delavske knjižice ifl .p*, če val. za spore o udeležbi pri pokojn nskih skladih ali podpornih skladih, za odpoved. ;zp»-azn:tev ali najemnino stanovanj v Jelavskih hišah, za spore med delavci istega podjetja na osnovi prevzema skupnega dela in druge. Kmalu po uveljavitve sedanjega obrtnega zakona so se del«,jemalci obračali na obrtno sodišče ljubljanskega okrajnega sodišča v vedno večjem številu in sodnik je imel zelo veliko posla. Kmalu pa so rešitve v posameznih primerih, ki j h je ve iko objavilo tudi časopisje, razširile piavu vrednotenje zakonitjh določb in tako se delojemalci obračajo sedaj na sodišče pač le te'.aj. ko imajo utemeljeno upanje na uspph. V zadnjih šest h letih je prihajalo na ob. tn.) sodišče vsako leto manj tožb. Zbrani podatki povedo, da jc abrtno so- diSče rezilo 1. 1936. *e 433 tožn, leto nato jih je bilo ie samo 370. 1. 1P#:S. pa 304. Naslednji dve leti se število tožb m mnogo znižalo: leta 1939. so jih imeli 285. leta 1910 pa 289. Lani pa je b lo loseženo na ;'n ; stanje, saj 5o imeli opravka samo z 24 0 tožbn;n: Morda bo kdo mislil, da je temu vzrok tudi delno manjši teritorij ljubljanskega okrajnega sodišča. Xa poiovnne obrtnega so'.isca pa teritorijalno zmanjšanje ni veliko vplivalo, saj ogromna većina njeg-ovih klientov med poslodavci in delojemalci biva na samem področju mesta. Lani je obrtno sodišče imelo opravka, kakor smo povedali že zgoraj, z 240 tožbami, med temi jih je prejelo med letom nov h 220. ostale pa je prevzelo iz prejšnjega leta. V teku leta je sod!šče :ešilo večino tožb in j h je v letošnjo poslovno dobo preneslo le pet. Zanimivo je. da v vseh primerih s katerimi so imeli lani opiavka. ni bil niti enkrat tožilec delodazalec. 236 tožb so v:ot)\ pomočnik-; ali delavci in štiri tožbe učenci oziroma vajenci. Tud: prejšnje leto delodajalci niso vložili nobene tožbe O', skupnega števila jih je predlanskim odpadlo 270 na gre za delavske mezdne ter-ni tožil niti eden pomočnike ali delavce in 19 na učence oziroma na vajence. V ogTomni večin: primerov so sc tožbe lani nanašale na mezde. Za mezdo je tožilo 237 tožilcev. Prellanskim je bilo mezdnih tožb 258. Lani niso zabeležili nobenega primera tožbe, ki bi se tikaJa nastopa, nadaljevanja .n prekinitve delovnega oziroma učnega : azmerja Prejšnje leto so imeli iz delovnega razmerja 12 takih tožb. in eno iz učnega razmerja. Tako lani kakor predlanskim ni bilo nobene tožbe za dajatve oziroma odškodninske zahteve, kakor BO n. pr. odtegljaj; od mezle, konvencijsk:-kazni itd. iz delovnega razmerja. Predlanskim so imeli dve taki tožbi le iz učneg * r azmerja. Popo^to se zgodi, da delodajalec iz katerihkoli vzrokov noče izročiti delojemalcu delavske knjiž ce ali spričevala. 1 aii je obrtno sodišče posredovalo v petih primer h ko je šlo za izročitev ali zad.zevanje delavske knjižice ali spričevala Preilansk ir. so imel: devet takih tožb. Obe zadnji leti statistika obrtnega sodišča ne beleži nobene tožbe, ki bi se tikala udelžbe pri pokojninskih «kladih ali podpornih skladih, odpovedi, izpraznitve ali najemnine stanovanj v de'avskih hišah, in sporov med delavci stega podjetja na osnovi prevzema skupnega dela. Omenili smo že. da je lani obrtno sodišče rešilo 235 spornih primerov Me 1 temi jih je b lo reSenih s končno sodbo zaradi izostanka aH zamude, po odpovedi ali pripo- znavi 24. Predlanskim je bilo na ta nae:n rešmh 14 tožb. Z drugačno končno sodbo je bilo lani rečenih 105 spomin primerov. predlanskim 113. Mn^go strank se je v teku postopanja tud; pobotaJo. Statist:ka obrtnega sod šča nam pove. da je bilo lani na ta način rečenih ril spornih primerov. Predlanskim se je poravnalo 63 tožiteljev in to- I žencev. Na drug način so končno rešili Še ! 55 tožb. predlanskim 53. Zanim vo je tudi. kako so tožilci uspeli s svojimi zahtevki. Visoko število primerov. j ko zahtevkom tožiteljev obrtno sodišče ni ugodilo, kaže. da med mnogimi delojemalci ! še vedno ni jasnost: glede obsega in vsebine zakonitih do'očil. I^ani je obr*no sodi K e v celoti ugodilo tožbenim zahtevkom v 46 primerih, predlanskim v 55. Le deloma ugodno za tož telja je bilo reSenih 37 spoT-n h primerov, pred'ans^m 40. Popolnoma pa je sodišče zavrnilo tožbene zahtevke v , 46 primerih, predlanskim 59. Radio Ljubljana N KDEIJA. »5. JAMAIU A 1042-XX. 8.: Poročila v slovenščini. &.15: Poro- ! čila v italijanščini. 8.30: Mistična pota. 8.45: Koncert organista LT.ksa Matteva. 10.4^: Peta maša iz bazilike Marirnega . 0 an jenja v Firenci 12.: Razlaga ■ evangeli •>. v italijanščini (pater Marine . 11M5: Razlaga sv. evan ia v s4 -ščini (p. Sekovanič). 12 35: Duet p;ani-stov Seiferta in Demš3r;a. 13.: Napoved čsa ln vesti v italijanščini 13.15: Služben^ vojno poročilo v slovenščini. 13.J 1 Pesmi, pesmi, pesmi pod vodstvom Ange-LuJa. 14.: Vesti v itauianščm-l 1< 1 *■ Koncert violmista Leona Pfeiferja (Ma- 1 i>an Lipovšek ob kl^v.iju). 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15: Erpič: Krava, izvor mašecb. kmetijsko predavanje v slovenščini. 17 35: Koncert harmon-.kar^keea kvinteta 1P.20- Veti v slovenščini 19 i 5-Operetna glasba. 20 : Napoved časa ln vesti v itaHjanSčini. 20 20: Komentar dnevnih cVgodkov v sir venščinJ. 20.30: Ljubi anski orkester EIAR pod vodstvom fl M. Sijanca: pestra glasba. 21.: Kon-r t organista Pavla Rancima*a. 21 Koncert vkT-tv ta Arriara Persta. 22 : Pre-&*9WM$t v si oven šč* n: 22 10- Ke-neert iw! vodstvom Petralie. 22.45: Vesti v italijanščini. PONEPF.LTFK. 26 TAMARJA 194?-XX. 7.30:Vesti v slovenščini 7.45: Slovenska glasba, v odmoru ob S napoved časa 8 15: Vesrti v italijanščini 12.15: Koncert tenorja Janeza Lipuščka. ki ga spremlja Kar?l Hladkv s kitaro. 12 40: Operetna glaba na ploščVh 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13 15: Službeno vo'no poročilo v slovenščini 13 20: Filmska glasba, zbo** pod vodstvom Angelini* 14: Vesti v italijanščini 14 15: Ljubi lanski orkester EIA<* pod vodstvom D M Sijanca lahka ffla*-ba 14 15: Wst1 v slovenščini 17 15 Kon-cert violinista Cende Š>edlbauer1a ln pianista Marijana Llpovška 19* Italijanska ura prof. dr Stanka Lebna. 19.30: Vesti v slovenščini 19 45: Jožkov kvartet 20: 599 poved časa in vesti v italijanščini 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Prenos iz Budimpešti: Mozartova glasba, ki ;o izvaja orkester budimpe štsnske opere pod vodstvom Ernsta Doh-nanvia 2140- Preda^an^e v slovenščin: 22: Ljubljanski orkester EIAR pod vodstvom Drag. M Sij:'nt a. orkestralna glas. ba. 22.45: Vesti v italijanščini Športni pregled Sedeži mednarodnih športnih zvez Mednarodn"" športne zvez za razne spor. te imajo vojc sedeže v nashxlnjih mestih Lr'hkoat.letska v Stockholmu . za košarko v Romi (predsednik Švicar Leon Bouffard). amaterskega boksa v Budimpešti (predsednik Šved Oskar Soderlund). profesionalnega bok a trenutno v Romi (predsed-n'ško mesto je nezasedeno1!, kolesarska v Parizu (predsednik Švicar Max BurgiL sabljaška v Bruslju i predsednik Belgijec Paul Auspach«. no^rometna v Parizu (preo. sednik Francoz Jul~s Rimet». telovadna v Parizu fpred *»dnik Poljak grof Zamov-ski>. jahalna v Parizu (predsednik Nemee Heljing Ber), hokeja na travi v Parizu (predsednik Francoz dr. Belin du OoffeBBtf), hokeja na ledu v Bruslju i predsednik B? . gijec Paul Loicq>. teniška v Parizu (preo. sednik Francoz P OiliouV plavalna v Budimpešti (predsednik Nemec W. Binner). za vzdigovanje uteži v Parizu (predsea nik Francoz Jules Rf»sset). rugbij kih ama. terjev v Parizu (piedsednik Francoz Ro-ger Danton). smučarska v Oslu (predsednik Norvežan Oestgaard) in strelska e Parizu (pred ednik Fiancoz Jean Carnot* SLABA VEST. — Uh. žena. nocoj sem pa imel strašne aanje — pripoveduje krznar svoji ženi pri zajtrku. — Vse živali, ki sem jih odprl za kožuhe, so b le zbrr.ne ob moji postelji — Kaj te ni sram, da se bojiš zajcev. Ljubljana. 24. januarja Kdor bi bil prišel v Zvezno poveljništvo GILL-a nekaj dni pred 12. januarjem, bi bil opazil nenavadno živahnost dečkov, ki so preizkušal; ptenin^ke obleke n tekali po hodnikih s smučmi na ramenih !n škripajoč s svojimi gojzerji. Čeprav z zamudo, je končno zapadel sneg, ln Zvezno poveljrdštvo GILL-a je moglo zvesti smučarsko taborjenje, ki ga j eimelo na sporedu. Zarad- pomanjkanja snega prvega dela sporeda sploh ni bilo mogoče izvesti. Za prvo taborjenje se je prijavilo nad 100 dečkov. Toda meščanska šola na Rakeku, določena da jih sprejme pod svojo streho, jih ni mogla sprejeti udobno več kakor polovico. Zato je bilo treba omejH1 udeležbo na 50 dečkov, k1 jih je Zvezno poveljn^tvo dostojno oprem'lo in oskrbelo vsakemu par novih smuč: 12. januarja je mladinska smučarska stotnija pod vodstvom tabornega poveljnika, dveh italijanskih in dveh slovenskih vodij, pozdravljena pred odhodom od namestnika Zveznega poveijn'ka, zapust^a Ljubljano v gorečem pričakovanju bl'žnjih dn1 bele opojnosti. Na kratk* vožnj1 so bili dečki nadvse raz-iETrani in tako iskreno navdušeni, kakor ie to mogoče le na mladinskih sportnm zborih. Na Rakeku so se takoj opual1 v taborne prostore, k: so obsegali štiri spalnice za člane, spalnico za vodje, poveljstvo, obed-nico. bolniško sobo z bolniško sestro, kuhinjo, skladišče s shrambo in rhzlične higijenske naprave. Vsi prostor1 so biti toplo zakurjen1. Po opravljeni slovesnost1 dviganja zastave so porab li dečki prvo popoldne za ureditev svojih prostorov in popravo smuč1 za naslednji dan. 13. zjutraj jih je zbudila trobenta in začelo se je rednn življenje v taboHšču. kakor ga je določal natančen dnevn* red: vstajanje od 7.30, nato zajtrk, dviganje zastave in končno pohod na smuške poljane. Zadovoljni, da so na snegu, so se dečk1 z neukrotljivim veselem zagnal: na smučišča. Tam so ?e neutrudno smučal1 gor in dol do 12.. kn so se na povelje učiteljev vrnili v taborne prostore, kjer jJh je čakala juha, meso z dvema prikuhama, s*-dje {n kruh, kar jim je zelo dobro tekn^o. Med obedom in počUkom, ki so ga dečk1 užJvali do 14. ure. je rado Je bolj poživil ta že sam na seb1 živahen zbor. Zmagal je nato znova mik snega in zopet je bUo dovolj kozolcev, smeha in vsakovrstnega veselja. Ko se je mračilo in je nastopal mraz. je b*Io treba umaknit1 se v notranje prostore. Na sporedu je bUo spuščanje zastave, kratek sprehod v uri, k1 je namenjena za svo*-bodno uporabo posameznika. Nato pa v obednico. Po večerji so se poveljnik in vodje razgovarjal-; z dečki kakor stari prijatelji. Razgovor je bil kljub nekaterim jezikovnim to/kočam prisrčen in zanimiv. Postelje, k1 so si jih dečki naučiii napravit1 sam1, so čakale na njihov zaslužen počitek. Ko je trobentač v nočri odsviral »molk«, so odprta očesca še vedno sanjala o lepih snežni poljanah. Z'vahno tova-riško ozračje n1 motil nihče in v tabor šču sta vladala red in disciplina, potrebna na takih prired'dvah. Namestnik Zveznega poveljnika se je hotel osebno prepričati o organizaciji taboreča in ga je 15. januarja obiskal. Skupno z Vrhovnim poveljnlkom sta si ogledala tako delovanje taboreča, kakor tudi smučarsko slotnijo. Po natančnem pregledu vseh prostorov je prof. Cassani prisostvoval vežbam dečkov *n se z njimj prisrčno razgovarjal. Zapuščajoč taborišče je !zražal svoje zadovoljstvo vod1 tel jem ln dečkom. Predzadnji dan so bila iz.vedena manjša tekmovanja v stalomu "n smuku. Tekmovanja so vzbudila vel>ko zanimanje dečkov, ki so sodeloval1 z iskren1 m navdušenjem. Nekateri so pokazali nenavadne smučarske sposobnosti, zlasti zmagovalec, neki 12 letni deček, ki s\ je priboriJ smuči, darilo Poveljstva. Med dru^e dečke, ki so se vrstil1 na prva mesta, so bila razdeljena lepa ln koristna darHa. 18. januarja se je končalo prvo smučarsko taborjenje, ki je izredno uspela iz vseh vidikov. V kratkem mu bodo sledile drug*» smučarske manifestacije, ki jih bo deležna GILL-ova mladina. Nemški optanti iz Ljubljane Ljubiiana J4. anuarja. V: :ta'i ianskr^ncrnvkcga spora z- u ms / dne 20. ofcf bra 1^-41 XIX s<> zaprosili za pre,scl;tcv v Nemčijo ^c naslednji Optanti ■ biva,;'čt.m odnosno krajem rojstva . L'iibljani: Do\>c:k .ložef. Rmtter Leo Rauttt Franc Rcuter Antonija. Lackmann Eva por. §:ja-ncc. KlobtichaaBt Maks. Kn*chschlager \Vallv nor. K1« btschaucr ter njimi otroci Mak>:nvl:um. Magdalena ;n FHc. Peitler Franc. /.e.'Jcorec- Pavla por. Peitler ter nju m otroci Irena. Marcel in Alma Dejak Krnil. PodhMJ$ky Pavla p\hiir Jane/. Rambcrp Otto-iruir. OcSchmann FJsu. Stigfitz Ottc. Rako-ivt// Ivanka por. Stiglitz ter njuni hčer; Kva in Veronika. Goeif$chni&g Ewald, Kle mentKhttKh Ottc. Mat(y Dura por. Kle- montachitseta ter njuna otroka Gim in Toni. Bizjak Jožefa, Rtsfuk Ro^alia. Rib(i-tncniu uradu za di.lsjove in terjatve, v Ljubljani, Stari tro, 34.11. Naše Gledališče d i: a m a Sobota. 24. jan.: ob 17.: Voda. Izven Nedelja. 25. jan : ob 14.: Sneguljčica. Mladinska predet&Fa. Izven. Zelo znižan? cene. Zadnjič v sezoni. Ob 17.: Lepa pustolovščina. Izven Ponedeljek. 26. jan.: zaprto * Vomberjrarjeva »Voda« je zabavna sati-i lOnn komodija z veseloig^rno potezo. Junak komedije je ven vas: dejanje se plete okrog gradnje novega vodovoda. Dramatik je ožigosal v igri na vesel način človešk? slabosti, ničemumrst, častihlepje, trmo itd. Sodelujejo Gi egorin. Cesar. P. Juvanova, V. luvanova. Tiran. Simčičeva. Gale. Potokar Drenovec Bratina. Lipah. Brezigar. Peček. Flut. Vertin Košič. Rakarjeva. Stupica. Orel. Nakrst. Malec. Blaž. Starčeva. Igro je zrežiral Milan Skrbinšek. inscenator inž. Franz. I»rec*.sta\» bo drevi ob 17. izven jluiniuaja. opeka Sobota. 24 jan ' ob 17.: Prodana nevesta. Izven Nedelja 25. jan.: ob 15.: Netopir. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 26. jan.: zaprto Zaradi obolelosti Ivančičeve, ki poje glavno žensko partijo v Donizettijevi operi Don Pasquale*. se napovedana premiera drevi ne more vršiti. Namesto nje bodo peli Smetanovo komično opero »Prodana nevesta« z Vidalijevo ln Franclom v glav- I nih partijah Izven abonmaja na kar pose-hej opozarjamo Piičefek predstave ob 17. ' Dirigent D Zebre, režiser C. Debevec. ko- I reograf inž. P. Golovin. M R A K O V O GLEDALIŠČI Frančiškanska dvorana Torek. 27. jan.: »Elektrac Začetek ob "r9. zvečer Četrtek, 29. jan.: »Elektra«. Začetek oh 15.30 popoldne Opozarjamo na torkovo reprizo grandt-jozne Sofokles - Hohmanstalove tragedije >>EIektre«. ki je na premieri pred razprodano dvorano deživela izreden uspeh. Blagajna franč. dvorane posluje od nedelje dalje dnevno od 10.—13. in od 15.-17. Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1. italijansko mesto. 6. osebni zaimek, 8. posedoval, hranil, 9. italijansko mesto, 10. cvetlica, 12. veznik (pec.), 13. italijansko mesto, 15. smotra, cilja, 17. španski spolnlk. 18. znanstveniki, kl se bavi j o s sestavo človeškega telesa. 20. naslov neznanca, 21. srbohrv. predlog, 22. brez nje je na veselicah dolgčas, 23. glej 17. vodor.. 21. pramati Zemljanov, 25. Indijski knez. označba za bogataše, 28. neumne, 30. pri-manj"kljaj, 31. oceni s prsti. 33. glej 17. vodor., 34. holandska besedica za označbo plemstva, 35. dragocena kovina, 37. površinska mera, 38. italijanski spolnlk, 39. znan slovenski novinar, strokovnjak za gobe. 40. žensko krstno ime, 43. naslov neznanca, 44. stopiti s konja, 46. italijansko mesto, 47. žensko krstno ime. Navpično: 1. italijansko mesto. 2. kultura, izobrazba, 3. nedoločen kos celote, 4. izbran, najboljši. 5. pristroj, naprava, 6. del kolesa. 7. italijansko mesto, 11. svetopisemski prerok, 14. polnoleten, 16. naslov kitajskega ministra. 19. nI vsak človek. 20. reforma, novi red, 22. italijansko mesto, 26. glej 12. vodor.. 27. italijansko mesto. 29. pesem, 32. bivši španski državni predsednik, 36. začetek abecede. 38. Italijani. 41. rimski vojskovodja, 42. oce, 44. sredi izbe. 45. veznik. ReSitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. karavana, 11. Tugomir. 12. Omar, 13. 16. amater. 18. in, 19. va, 20 nje, 23. on. 24. aj. 25 odkopa, Sora, 32. Ra, 34. Borovo. 37. Ero, 39. alo. 40. takole. 41. st. Ineni, 45. Cile 46. tren. Navpično: I. Kotoriba. 2. Riga, 4 akoravno, 5. vam, noreti. 8 as, 10. tvarlna. 14. Majda. 22. ekvivalent. 26. ot, 30. obirati. 31. are. 33 Avent 36. Oto, 37. leteč, 41. sne. 44. 9. olikan ost. cena, 15. ri, iti, 21. Bit-28. avti. 29. literatke. 38. , 42. eto. 40. aluminij, 3. 6. Anica, 7. netopir, 17. 27. protokol, in. 35. orali, er. etev. )9 »SLOVENSKI NAROD«,**0^ 24 januarja 1942-XX. Stran S Malo tolažbe za mrzle dni aU videti Ljubljana. 24, januarja Najprej: Najlepša hvala in priznanje d:a- y.m čitateljem ki s takšnim zanimanj-slede t« dn; reporterjevm hvalntcam in epopejam najemu mrazu; reporter posta;a prav slaven n čitajo ga povsod, kakor da objavlja same loterijske številke Naj mu bo dovoljeno to ian UaaHJ Vi ta slava gre =eveda na račun mraza ln skromne človeške zasluge ne prihajajo v poStev. Naša dolžnost je le. da mraz pr:- memo ocenjujemo ter da ne podi • i tega božjega daru Po««»be: se ?a morairi' veseliti, ker nam fe bilo dano doživet, tako hudo zimo kakršne niso še mnogi in je tudi ne bodo Ze to ve*e-^e precei zalege in upajmo, da č'o'-eku tud: malo pogreje, čeprav b bda drva najbrž v ta namen bo'»j Toplomeri so odpoveddli Ljudje /da i /vedo RvalflBI o tempera tari šele iz listov kajti tud: toplomer. *o postali žrtve zime LfuhMaflte* be*"» na naska :"jo toplomere v Zvezdi, da b' wm na lastne oči prepriča!:. al: je re> m.:< peklensko mrzlo kakor p:*emo Toda vračajo se zelo razočaran : pe 7ram en 'e.. paviJjončka so tako polede*~e'e dn korr vidiš. k;e |e toplomer L;udie pr"ha:ato I pred 7.. ko hi*e v »Tužbo, priz^a^to vfiaali-ce. tšče *"■ *" " ~° 4r»dn tonVmer ne izda svoje rikrtVMatl Zd: se. da živega srebra spi - nj več v cev: Menda «e te res *??ko akrtffo. da bi bilo treba cev podaljša*: navzdol. Najboljši toplomeri Končno je pa najbolj?: toplomer — no* Cim zjutraj stop:« iz h:se ve* pri čem si: poščegeta te več ali man' po nosnicah in začr.eš pretakat: prave krokodilove solze Zdaj traja mraz že tako doleo. da imajo nas; naaaNfl dov<>!j skušenj Ne zmotijo se vr*č kakor za neka; «fopini. kar pa pri takšnem mra \ " h r^-hVa v no«*°\- Nerodno je le. da je treba neprestano držati za ta toplomer in da iz njeea *eče voda namestu žvega srebra Robe j nam zmrzu-jejo v žepfh. veke se prijemljejo in solze ae v trenu*ku sprem In jat jo v ledene bisera Mraz — modni diktator Nobeno prepričanje ni tako trdno kakor modno: noben vernik ne more reč:, al- se bo prej al: slej izneveril «voii veri. toda če se ženska, zlasti meščanka Izneveri modi, je tud; najbolj nenavadno in neverjetno krivoverstvo. Največji modrijan med moškim; bi ne moeel prepričati niti ene ženske, da je moda bedasta, da je izrode k boiestne domišljije in možganskega rev-matizma in da ni na j veličastnega iznajdba, najkrasnej?; sad človeškega duha Kdo bi mogel prejšnje čase dokazati ženskam da so volnene nogav:ce boljše od svilenih ? Kdo b-; smel reči in kdc bi si tudi drznil, da je ruta primernejša pokrivalo ženske glave od vseh tiskih nadom^'kov pokrival, ki yh imenujejo z imenom -žensk klobuk«. Zdaj so se pa naše dame Iz ne ve -rile svoji najbolj trdnj veri čez noč. Začele so obuvat: cefo moške noeav-ve Nobena nogavica ;im ni več predebela, nob^r čevelj prevelik. Ne sramujejo se več nosit nit niti kmet k h ne Nekatere posili rute celo pod nekakšnimi čepicami BB kuč- polena na ogenj — Raj vse mora na naših ulicah mami. druge so ovite s šali alj rutami poc spodobnim- klobuk k; i:h ne no«';n le Tato, da bi jim leg:t:macija njihove modne privrženosti čepe.a na glav:. Stev.ine mio jo noge o v-te pod n m mi ic BMli. čez Ma vice na še pote?^;<=ne samaše Nekatere nosijo gojzerje. Mnoge so začele nositi smučarske hlače. čenrav niso imele še n.k dar smuči na noenh TrVn •<-. - m* neizprosen modni d:k*ator. Diktira modo — brez mode. Seveda tud m »ško. ne le žensko. Zjutraj na ulicah Ce gledaš iz zakurjene >obe na ulico. n. tako hudega mraza. Zjutraj vidimo na cestah celo posamezne kolesar^' Nekater nočejo priznati, da je res mrzlo in se ne ozirajo na toplomer in ne niti na lastne nosove Ze pred 7. vdimo na cestah kolesarje :n zdi se celo. da boli zebe pešce. k. tekajo zgrbljeni, zaviti v šale in suknje do oči. Sicer pa lahko napraviš ob 7. po; ure poti po mestu, preden srečaš človeka Kdor more. pobegne na tramvaj, drug. menda nameravajo pre>pati zrno. Celo sredi mesta so nekatere ulice povsem prazne Ce pa že kje naletiš na živo dušo. tako teče. kakor da se boji. da bo primrznila na cest. Nikdar niso bili Ljubljančan; tako temperamenti: kakor zdaj. Celo padajo nenavadno temperamentno na poledenelih tleh. Zato pa naj omenimo izreden dogodek: dav; ob 7. so v Prešernovi ulic posipavali neki hodn;k z žaganiem... Ali kaj t£ ki nega še sploh mogoče? Koliko pa danes? Jutranji pozdrav je zdaj; Kolika? Človeka vprav pogreje, ko zve. da tudi pr nas toplomer; lahko kažejo —30°. Včeraj je bil menda dosežen rekord, česar pa še vendar ne moremo trditi z vso zanesljivostjo. Najnižja dnevna temperatura je te dn; šele približno ob 10.. ko mora reporter že nehati klepati na p salni stroj. Tako je bil včeraj še hujši mraz kakor smo poročali. Pač pa se ni bolj ohladilo na Barju, kjer je bil dosežen minimum —30°. V D M. v Polju je bila najnižja dnevna temperatura včeraj skoraj —32". V S šk; je znašala včeraj najn:ž: '^""neratura —25°. davi je pa bilo še mrzle je. —27° Na Kongresnem trgu ie znašala včeraj minima'^n temperatura —25.8*. maksimalna —13.r*. Najvišja dnevna temperatura je bila včeraj na Barju —13°. v Trnovem pa —15.2° Najnižja temperatura je bila včeraj v Trnovem —28.5° Davi se nam je zdelo malo topleje kakor včeraj V Zvezdi je temperatura znašala —24 f>° v Trnovem —28 I" m na Barju —29°. Ne moremo pa reč . al bo današrna povprečm leanjiai al lil i fcai višja od včerajšnje Mraz je še pritiskal skoraj do lo stopinj. Malo tolažbe T di s tolažbo se človek malo pogrej<\ Upajmo torej, da smo prestali najhujš Sicer smo pa se te dni tako utrdili, da nas ne bo več zeblo, če ne bodo toplomeri ka-kazali vsaj —30* Najbolj razveseljiva je za naše zmrzn'ence. da zračn; Tak popu -sča; to namreč pomeni, da bo mraz najbrž popustil in da se bo morda celo pooblačilo. Cim sp bo pooblačilo, bo postalo mnogo topleje. Upajmo torej, da nas prihodnji teden ne bo več zeb:o. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.15. »b nedeljah In praznikih ob 1031) 14.30. 1630 Id 18.30 KINO rVION • TELEFON 22-21 L u kreči] a Borgia MunumtoUliu' /t:-»dovtnsko fdin.sku veledrlo n, Pula. Carlo Sinrhi. Mario lt~r-'jrd KINO SLOt.A ■ ILLEFO.N >7-Mo Zabavna in romantu nj ljubezenska film-kj if-đh:r., Nič ni tako skrito K. del Potccio. R Rinald) KINO MATICA * TELEFON 22-41 Vt-Hka fs m-ka drama ljubezni in ljubo Mimnjj 2 igralci s\etovne?a slo\es. Zapuščena (.iirinna Lucbaire — Maru- Denis — j* Ginrcto Klcato m asu v.o-n aaaiJL > wmiiiaaa n<»k<»sti Ta film je simfonija barv. divne sl-»Nh«'-l»e^nu ia//a in baleta, a vse to Je pove r.inu - tolikim -mehom, d-i je /a to del«-»n s.uii izraz šLAGJ.R: Radi ogromne dolžine (32lH> m> «n»i ea f:im ob delaMiikih oh 17 — Nab.i vite *«i vstopnice v predprod-Ji! — Sedeli 1345. 16 in 18 t. 1. Do tega dne sprejemj Glasovna Matica pod že objavljenimi pogoji skladbe najrazličnejšo vrste, za katere avtorji želijo, da j h Glasbena Matica o;kupi. Te dni je že začela poslovati Jurija, ki so v nji: Anton Lajovie. Mirko Polič. Karlo Rupel, rektor Anton Tro^t in Ljudevit Zepič Prav taki je tud; podaljšan rok za vlaganje skladb za razpisano Lajovčevo nagrado in sicer do 1. maja t. 1. — Oddaja žita v Srbiji. Da se zagotovi prehrana prebk-aistva. bo srbska centrala za žto na pod'.agi § 1. po ministrskem svetu izdanega zakona popisala tiste količine I iaaiea in koruze, k* jo morajo poeri*na u-krožja dati na razpolago nakupovalni organizacijam po maks m^anMi cenah. Za oddajo ž*ta v poš'ev prihajajoče občJne bodo dobiva'.e v bodoče monopolske predmete in tako blago, ki je podvrženo kontroli poedinih central samo tedaj *n v tolikih količinah, kolikor bodo zadostile zahtev1 po oddaj: žita. — Obvezno pitanje prašičev v Banatu. Podban srbskeaa Banata je odredil, da morajo kmetje takoj začet1 pitati vse nad 6 mesecev stare svinje ln mrjasce, ki niso namenieni za pleme. -- Nemška letala nepremagljiva. Por ka agencija »Croatia« v Zagrebu je objavila razgovor s hrvatskimi letalci, ki -o prišli 7. vzhodnega bojišča na dopust v Zaajrelk Povod za razgovor je dala vest o nemškem odi kovanju hrvatskih letakev, < so fe borili na vahodhian boj eču. Hr-vataki leta'ci so se udeležili tudi bombardiranja Moskve in uspešno so bombardi-raH neko le'.i :^če v neposredni bližini mesta. O nemških letalib prav'io. da so tako no konstrukciji kakor po tehnični opremi nedosegljiva in nepremagljiva. I HOLLY\VOODSKF NOROSTI Nitravne barve — Krat je Kitz Kino Moste Kino Maste I rsMEiVNE VESTI — Smrt stoletnika. kf «e je ^pon>f:iji1 4 kraljev In 7 papežev. V i m rohi Jc umrl starec Giovanni Morelli ki s*» je rodi] 2 januarja 1842 in je pr^d tremi tedni praznoval stoletnica rojstva M^relli se \r\-\ ' z najrazr!čnej*lm d^iom q1a\-m zaposlitev pa mu je bilo žaganje drevja «n izdelovanje slamnatih stolov. Za delom je potoval po vsem Plemontu in neredko je zaposlen ko* Zi,i;lr .ij pi o zadnjih dni svo^o-a ž'v'i^ni'a se je brn-nil. da bi ga sprejeli v mestno zavetLVe Z" starostno onemogle — Po enem dnevu «*» ji j#* vrnil vpomm. V sredo se je zgo spet vrnil spomin -Zd«' se mi je. da se svet podira* je rekla novinarjem o občutku kl ga je '.mela v trenutku nesreče in pripovedovala je. da fg v Milanu samo začasno, ker sta prf$' možem uli!SlL9l ^ina. — Smrt bfv^ga ravnatelja -»Štefani < Giovanni ja CappHletta. V sredo >e v Romi umrl btvši ravnate!^ Itanjanske no\lnar-afee ager!"; Btefaail« Giovanni Cappe!-letto. star Gr> let Rai-natelj *Stefard< je postal 1. 1920 in Ja bil ns tem odsrov^rr.o^ položaju 19 let. Zatem se je udejstvoval kot glavni tajnik filmske druAbe k- |i uvažala tuje filme todT slabo zdravje sra je km.anj r^^lfto da se je umaknil — Hrvatski po«lnnik v Helsinkih v av-dijeJici. HrvatStEl po"ln.nik v Helsinkih dr Bošnjakovič ;e bil te dr- snr^jet najprej pri finskem zunanjem ministru, potem ga ie pa sprejel se p- - | ^like R>ti Pri njem 1e ostal pol m-e tn informiral je prezldertn o političnem in gospodarskem rvMoža*: Hrvatske — Triest*k| pod7npan Je padel na hojf-*čii v Cirenaiki. 19 novembra preteklega leta "e umr! v Cu-enaJk' na posledicah hu-dL ran. ki jih je dobil v no*u s sovražnik-:, kapetan dr Artur0 Zanoila trtest-ski podžupan Rodil se je ▼ Trteatu tn je bil komaj 40 let star Navdušen pristaš fašizma se Je udeleževal - vseh njegrov'h akcij na vidnih mestih. L. 1040 je Ml ime- novan za trlect^kesra podžupana. 1'delož!' se je horh proti bivši Jugoslaviji ln b! v Ljubljani ter na Hrvatskem. Pokopa! so ga v Bir el G-cbifu — Iz »-.Službenega IMa«. Službeni list "~ Ljubi lanSko no^r-iino it r 7 ^r. H ? nuarjn 1912-XX objavila od •hritev pravi Pokra in^ke delavske zveze in zadevna pravila. — na zahvala. G Anton JertH m zahvalili e zobozMra\-mc' sre dr Zori 1 ^ nard-Gu^tinovl. ki mu 1e brezplačno ozdra vili vnet e dveh z~h ter odlično popravila zobovje. Ker živim v izredno težkih *nih razmerah N si ne b*l mogel dati popraviti 7obov a če bi ne bil našel plemenite dobrotmee ki pravimo razume ljubezen dn bližnjega in v tem duhu opravlja svoj vzvišeni poklic Ga dr Zora Le-nard-Guštinova žlv-i zdaj v Ljub Predjamska ulica št nO (Fto^.na dolina » — Kulturna re\-tja *Crc>atia«. V zalo^.-ništ^ Bibliografskegp zavoda v Zigrefu ;e začela Izhajati v nemščini, ItalljaniOni in francoščini praana reprezentatu-na rc-vija ^Croatia-e. Njena naloga Je obfe&gati .n^zemstvo o kulturnem žlvtjen fu Hrvatske R'^-.'ija bo izhajala enkrat m»verno Doslej sta tzsle dve št^'.-llkl m~vn op»s»ije IlIltHIPlIl BOlOftaj Hrvatske hrvits kmečko kulturo in gledališko ametaHjf V nji ie objavljena tudi novela Mile Budaka. Druga revija pn*>bč:iie na prvem mestu govor zunanjega ministra Lo^o-i o polletn'ci ne^dvisjri^ Hr\'atsV-e Z°-nimivi so spomini na Milana Besrovlča piorspoštovanje do slovaškega n'nl3* -skesra r>redsedn:ka kot prvoboritelja za svobodo Slovaške — (ilasbeni natečaj. Gli^bena Matica je razpisala začetkom meseca novembra m. 1. giasbeni natečaj Prvi rok za viagan^e skladb za mešani zbor. za klavir, za volino in klavir ali kako drugo godalo s klav:riem je potekel dne 31 decembra m. 1 in ule-lelba je za nekatere psnoge zelo častna Tako je bilo vloženih 12 daljS'h mešanih zborov 76 klavirskih sk'adb za mladino. 4 ukladbe za vlol'no m klavir n ena skladba za eelo tn klavir Rok z« odkuo različnih skladb ki je bil prvotno določen na 31. december 1941 je podaljšan do 28. februarja — Pop«s vseh aalog na Hrvatskem. Hrvatski gnaportaitato minister dr. Toth je po-zvai v Zagreb vse občanske gospodarske hnapektorja in jim dal navodila glede točnega popisa vseh zalog živ*l m sploh vsega b.aga. Na podla-gi zbranih podatkov bo po-'em konzumno blago po načrtu razdeljeno med prebivalstvo. — Ha« mi r-.ii-, «• mesa v Srbij'. Po novi »dredb; dob; odslej vsak prebivalec Srb*je mesečno 200 g mesa odnosno klobas. — Kovanci bivše Jugoslavije na Hrvatskem zgube veljavo. Hrvatsko finančno n r,:.<'r>:vo npozarja prebivalstva^ da izgu-i)e I 31. t. m. kovanci bivše Jugoslavije po *0.20 in 50 din veljavo kot plačilno sredstvo. Kovanci se bodo zamenjavali za kunske bankovce med 20. in 28. t. m. — Organizacija hrvatske vojske. V hr-atski vojski bo v kratkem organ:ziranih več kadrovskih edinic. v katere bodo pomicani vsi starejši obvezniki, čeprav še niso bil: vojaki, da se izvežbajo v vojaškem pogledu in utrdijo v domovinski ljubezni, -kratka, da postanejo dobri hrvatski vojaki. Hrvatska hoče dobiti moderno vojsko, obenem pa disciplinirano in vojaško atfaaate zaledje. Hrvatsko ministrstvo je jozvalo po!eg tega vse rezervne častnike 'o 55 leta. naj se dajo reaktivirati. Za aktiviranje je potrebno samo obiskovati posebne tečaje. — Bogato se izplača izdatek 20 lir 7.a Gospodinjsk koledar vsaki gospodnji. ker 1obi neobhoden pripomoček za gospodinjstvo in dragoceno navodilo za kuhanje z '"rn na današnje prilike Ker bo zaloga "'a. prosi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenbi:rgova ulica 3. vse gospo-1 nje. da koledar čimprei naroče. — KvatemikOv sin major. Sef javne varnosti na Hrvatskem Evgen Kvatcmik. ^in aaarfala Kvaftemika. je bil imenovan za majorja pe-firlavp;ko\-ega gardnega bataljona ustaške milice — Renitev židovskega vprašanja. Po. glavnik je s posebno naiedbo določil, da JC >>d lej samo še notranje ministrstvo pristojno za vsa židovska vprašanja Rasno politični urad. ki ^a predvideva zakon o Židih, ie bil odpravljen, in njegovi posli so prešli na notranje ministrstvo. — R^zslava nvnleiov za Starčevu"« \ spomenik v Zajrrehu. V* nedel'o je bila v umetniškem paviljonu na Zrinjevcu otvorena razstava modelov za Starčevič^v pomenik. ki bo stal pred zagrebškim kolodvorom. Modele je razstavilo šest hrvatskih kiparjev — Obvezna prijava pasjih kož. V bodoče bo treba na Hrvatskem vse pasje kože nri-aviti družbi za usnje. Pasje kože se bodo smele prodajati samo z njenim dovoljenjem. — Beograd dobi hladilnico. Za investicije Privilegirane družbe S;"o? v Beogradu ie določeno za tekoče leto 60 milijonov din Ta denar se bo porabil za dograditev silosov v Nišu. Za ječam. Kragu-jevcu. Jagodini. Smederevski Palanki in morda rudi za velik silos v Pančevu. Gradbeni material Je zagotovljen. Poleg tega nameravajo zgraditi v Beogradu hladilnico za meso. perutnino, sadje itd. [nserirajte v „SL Narodu44! Iz Ljubljane —ij Poziv davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Ljubljana poziva vse po-slodajalce v Ljubljani, ki imajo služkinja tpostrežkinje). da si nabavijo davčne karte do konca tekočega meseca Zamudniki bodo morali plačati poleg rednega davka še petkratno kazen Davčne karte dobne pri davčni upravi za mesto v Ljubljani. Vodnikov trg 5. II. nadstr.. soba št. 14 Davčna uprava za mesto Ljubljana poziva vse delodajalce v Ljubljani, ki plačujejo usluZbenski davek v davčnih znamkah, da predlože do 31 januarja 1942-XX v svrho koojrole da vrne knjiiice vseh njihovih uslužbencev Proti delodajalcem, ki bi ne predložili davčnih knjižic odnosno jili ne bi predložili pravočasno, se bo uvedlo kazensko postopanje. —lj Na p-one«lt-Ijkovem koncertu, ki ga bosta izvajali na dveh klavirjih pianistki Silva Hrašovčeva in Marta Osterčeva. se bo prvič izvajala nova Tomčeva skladba Passacaglia in Fuga za dva klavirja na narodni tema. Skladatelj Matija Tome Je porabil za to svoje najnovejše delo motive znane narodne pesmi »Voznica«. To je prva slovenska skladba, če ne po nastanku, prav gotovo pa po javni izvedbi za dva klavirja. Passacaglia je glasbena oblika, ki ima za osnovo osemtaktna tema ln je navadno v tričetrtinskem taktu. Tema se neprestano pona\lia v posameznih glasovih in različnih varijantah. Klasični izgled tovrstne glasbene oblike je n. pr. Bachova orgelska Passacaglia v c-molu. v kateri se tema 20 krat ponovi. Na koncert opozar jamo. Vtšil se bo v Mali Filharmonični dvorani Začetek ob 20. uri. Predprodaja v Knjigarni Glsabene Matice. —lj Zadnje predstave 14. programa v »Veselem teatru«. Samo še danes v soboto ob 18.30 n jutri v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30 si lahko ogledate Teto z Dolenjskega. Stol resnice, gobe. točko Adamičevega jazza td. Predprodaja vstopnic v soboto od 10 do pol 13. in od 16. dalje, v nedeljo od 10. dalje do večera. V torek 27. in sredo 28. januarja proslavljamo ob 18.30 našo stopetdeseto predstavo z izbranimi točkami dosedanjih programov. —lj Akad. slikar prof. Ivan Vavpotič bo v nedeljo ob 11. uri vod-;l in tolmačil na razstavi Zorana Mušiča v Galeriji Obersnel. Nedelja je zadnji dan razstave, ki je vzbudila živahno zanimanje in splošno priznanje. Opozarjamo vse. ki razstave še niso videli naj pohite z ogledom. Dvorana je dobro zakurjena. —lj Živilski trg. Te dni je skoraj povsem zaostalo življenje na trgu. Tudi danes ni bilo mnogo bolj živahno kakor prejšnje dni. čeprav je bil tržni dan. Mraz je pregnal s trga tudi nekatere stalne prodajalke, bra-njevke. Na kmečkem zelenjadnem trgu je bila danes zelenjava naprodaj le na treh kratkih vrstah tržn;h miz. Bilo je le okrog 10 prodajalk — Danes je bilo naprolaj po is ikg mesa na družinskega člana. lj V soboto ob 18.30. nedeljo ob 18. tn ponedeljek ob 18 30 bodo ponovili člani Gledališča mladih* ln iazz >Veselih beračev'- svoj I. veseli program. k1 obsega ske-če V. Buriana. J. Borka ln J. Kranjca, naše i pesmi ln plesne popevke, ki jih bo pel trio »Veselih beračev«. Program je naštudiral in zrežiral J. Bcrko. razen skeča »Dioge-nes<-, ki ga je zrežiral Drago Blanč. Sceno jc opremil O. Drelse. Opozarjamo cenjeno občinstvo na predprodajo vstopnic, ki bo od petka dalje v frančiškanski pasaži. —lj Namesto šopka na grob pokojnega Mihaela Kavčiča je zbralo stalno omizje njegovih prijateljev 271 Ur za revne učence ljudske šole v Zgornji Šiški. —lj Kuhinjske dobrote, pristni muška-telec in razna odlična vina toči gostilna Lovšin. —lj Krvavice danes in jutri v gostilni Lovšin. Iz Spodnje štajerske — Novj grobovi. V Mariboru sta umrla vpokojeni sodnik Aleksander Bialy, star 67 let, in žclezničarjeva žena Justna Gril, sta_ ra 26 let, na Teznem pa učenec ljudske šole Edvard Macher, star 15 let. — Civilna poroka v Svečini. V Svečini so imeli 19. t. m. civilno poroko, župan Petz je poročil posestnjkovega sina Otona Gauba a Marto Narath. — Nov samarijanski tečaj nemškega Rdečega križa. 2. februarja se prične v Mariboru nov samarijanski tečaj nemškega Rdečega kriza. Kakor prejšnji bo obsegal tudi ta po 20 dvojnih ur in sicer dvakiat tedensko. Vodil ga bo dr. Mauritsc. — Prijava bivših jugoslovensklh vlsoko-šoleev in srednješolcev. Vsi dijaki bivših jugOšJovenskih srednjih šol, učiteljišč in tehničnih šol kakor tudi slušatelji visokih šol, ki še niso mogli nadaljevati svojih študij na nemških šolah, se morajo osebno ali pismeno javiti od 22. januarja do 2. februarja ravnatelju mariborske gimnazije, da se uredi vprašanje njihove nadaljnje izobrazbe. — Tudi plesni krožki prepovedani. Gled na težke obrambne boje na vzhodnem bojišču \n želje mnogih vojakov je šef nemške policije razširil svojo prepoved na vse plesne prireditve in plesne krožke, tudi če se ne prirejajo javno. Prepovedane Sq tudi vse prireditve plesnih šol, razen plesnega pouka. — Staroslovannki ali germanski ? »Mar-bui-ger Zeitung - pi lobčuje pod tem naslovom članek o starih grobovih, izkopanih na Spodnjem Štajerskem. Pisec obravnava v zvezi z enim največjih grobišč odki ti., leta iy-j.» pti Ptuju, kjer je bilo. najdenih 66 grobov s človeškimi okostnjak.: vprašanje, ali gre tu za prastare ostao k. raafaapBMHe ali germanske naselbin.-Monakovski raziskovalec dr. Dinglage s< czanimal za to grobišče in prišel je d zak.jučka. da je bda tu nemška naselbin Is v onih davnih časih. Zgodovina doka--_u'e, da to prastaro nemštvo na Spodnjem ' ~".iem še zdaj ni ugasnilo. Gral la fampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano delia TUNGSRAM ElETTRICA (TALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvojana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S A. TUNGSRAM n prof. dr. Toldt je pa ze pred mnogim: leti prcirkal v teh grobovih n-fdene 1< ' --je in pr';š-i do aakljucka, da kažejo tipične znake nordijske rase. r^ometna nesreča. Na cesti med Ma-tiDOTOm in SV. Marjeto se je pripetila v sredo prometa nesreča. Skupaj sta trč.ila osebr.l in tov-mi avto. Šofer osebnega avtomobila, vodja živinske centrale Franc ' )iner je za dobil pretej težke p^šk^dbe na lavi in zlomljenih ima več reber. M~"*io - bil poškodovan tudi njegov avto. Tovorni avto je pa lahko nadaljeval vožnjo. VESELI TEATER Zadnje predstave 14. programa Sobota ob 18.30, nedelja ob 14.30, 16.30 in 18.30 Avtomobilske takse Ljubljana. 24. januarja Urad za civilne mo*torizacijc pn Vitkem Komisariatu obve&C* in te resi rance, da morajo biti prometne takse za avtomobile, tovorne avtomobile, mertorje. poskusne avto-mobrle. prikolice itd. plačane pri R. A. C. I. (bivšj Avtoklub). ?n sicer p*xenši od 26 januarja 1.1 od 8-30 do 13. m od 10 do 18.30 ure. Opozarja se. da so davčni predpis« o prometu avtomobflskih vezi! in priko-lic dcfo* ceni v odredb: ^t. 183 z dne 11. decembra 1041. objavljeni v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 24. decembra lanskega leta. Tinti. Id bodo po 31 januarju t. I. Se nadalje vozih. ne da bi plačali predpisane prometne takse, bodo v sonislu odredbe št. 1 z dne 10. januarja 1^42 podvržen sankcijam, ki jih določajo čl. 35., 36. m 37. navedene odredbe št. 183 iSe/ezniea KOLEDAR Koledar .2R8bGVcč8KZfM!Me Dane«: Sobota, 24. januarja: Timotej Jutri: Nedelja. 25. januarja: Spreobrne-nje Pavla D A N A S N J K PRIREDITVE Kino Matica: Zapuščena Kino Sloga: Nič ni tako skrito. . . Kino Fnion: Lukrecija Borgia Kino Moste: HoHywoodske norosti Veseli teater ob 18.30 v Delavski zbornici Podružnica SVD Ljubljana I. občni zbor ot 18. v gostilni Mrak na Cesti 29. oktobra PRIREDITVE V NEDELJO Kuiematogrrafi nespremenjeno Veseli teater ob 14.30. 16.30 in 18 30 v E>elavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: in jutri: Dr. Piccoli, TvrŠeva cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus. Moste — Zaloška cesta 47 Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Franta M i s. Poljanska cesta 15/1, telefon št. 32-84. domača mast CISTI IN ZDRAVI KANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 14T R- d. št. 2/41 M A L S 0GIASI POHIŠTVO po naročilu in vse vrste atolov izdelujem lJolitiram oprave in zvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman. Ljubljana. Breg 14. 1063 CE NIMATE ČAJA IN SLADKORJA, potem pijte medico. Pristno AMBUROŽE-VO MEDICO dobite le v Medarni. Ljubljana. Židovska uL 6. IZtJLCIL SE JE kratkodlaki lovsk* pes Ris s koralnim ovratnikom za dresuro. Najditelja se prosi, da vrne psa proti nagradi: Bogataj, Nebotičnik, VIII. nadstr. »ALPA« ČAJ priporočljiv za zdravje ŠKORNJE moške in damske gojzerice ln športne čevlje Izdeluje ter sprejema vsakovrstno popravilo Mrak. Sv. Petra cesta 30. Vsem svojim cenjenim gostom, ki so v 20 letih obiskovali moj lokal, se tem potom prisrčno zahvaljujem za ljubeznivo pozornost in naklonjenost. — Razmere so nanesle, da se vračam po dolgih letih v svoj rojstni kraj. Ni mi bilo mogoče posloviti se od vseh dragih znancev in goetov, pa naj jim zato tem potom izrekam svoj pozdrav In zahvalo. Ivan }n Angela BAUER blvia gostil niča rja — Mesarska 4 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, aobota, 24 januarja 1M2-XX. Ste*. 19 Izprehcd po Nizozemski Indiji Bežen pregled lepot in neizmernega naravnega bogastva tega bajnega otoškega carstva Pogled na davno me«ito Nizozemske Indije Bata\ij» iz letala Nizozemska Indija je velika kolonija neznatne N.zozem^ke, ki obsega jedro obsežnega otoškega carstva: otoke Sumatro. Javo, del Bornea. Celebes in razne manjše otoške skupine v Sundskem in drugih morjih, poleg tega pa še celo vrsto manj-Sšh otokov, ki so na gosto posejani okol: večjih. Glavni del tega carstva, ki mu pravijo Malajsko, ker v njem živi večina Mala j cev, je otok Java, ki je po številu prebivalstva :n po p r.rod nem bogastvu najvažnejši otok Nizozemske Indije. Malajsko carstvo se deli v neposredna upravna področja in v samostojna področja domačinov. Najvišjo oblast ima v rokah generalni guverner, ki mu je dodeljen »Svet Ind.je«, sestavljen iz 5 do 7 eUanov. Člane »Sveta Ind.je« imenuje krona. Poleg tega visokega sveta imajo v Nizozemski Indiji še »Narodni svet«, ki pa ima samo posvetovalni glas zlasti pri davčnih ai vojaških vprašanjih. Sestavlja ga 61 članov, ki so po večini izvoljeni, nekaj pa jih imenuje generalni guverner. Najmanj polovico članov »Narodnega sveta« morajo sestavi;nt. domačini. Razdelitev Nizozemske Indije . Nizozemska Indija je razdeljena v naslednje upravne enote: Java in Madoera, k: obsega 132.174 kv. m površine, ima nad 42 milijonov prebivalcev, gostota naseljenosti na 1 km* pa znaša 315.6, — Sumatra in bližnji otoki, ki skupno obsegajo 425.143 km*, majo nekaj nad 8 milijonov prebivalcev, gostota naseljenosti na 1 km2 pa znaša komaj 18, — R:ouw, ki obsega 31.689 kv. m površine in ima okoli 300.000 prebivalcev, — Bangka in Billiton (Riouvv je otočje pred samim Sngapurom, Bangka in Billiton pa ležita severno in severovzhodno od severovzhodnega dela Sumatre v smeri proti Borneu), ki imata skupno 16.775 km* površine in okoli 285.000 prebivalcev, — Zapadni Borneo, ki obsega 146.700 km2 površine in ima 810.000 prebivalcev. — vzhodni in južni de! Bornea, ki obsega 372.700 km* površine in ima okoli 1,400.000 prebivalcev, — Celebes. k: ima 189.065 km2 površine in 4 milijone 300 000 prebivalcev. — Molucei z nad 400.000 km* površine in okoli 900.000 prebivalcev, — Nizozemski Timor, ki obsega 63.324 km' površine in ima 1 milijon 700.000 prebivalcev, — naposled pa Bali in Lonbog s komaj 10.200 km- površine in nad 1 milijon 800.000 preb valcev. Nizozemska Indija obsega skupno 904.246 km2 površine in ima skoraj 63 milijonov prebivalcev, gostota prebivalstva na 1 km" pa znaša 31.8. m Prebivalstvo mesta Jedro prebivaLsiva N zozemske Indije tvorijo Malajci, ki se dele v Javance in Sundaneze. Po veroizpoved; so po večini mohamedanci, je pa med njimi tud; nad 14 milijonov poganov. Protestanti in ka-j toliki so precej redki. V vsej Nizozemski I Ind.ji živi samo okoli 250.000 Evropcev. j ki so po večini na Javi. dalje poldrug milijon Kitajcev in nekaj tisoč Japoncev. Najpomembnejša in največja mesta Ni-zomske Indije so na Javi. Najvažnejše je glavno mesto Batavija. k: ima okoli 450 uLsoč prebivalcev, slede pa Soerabaja s 350.000 preb.. Bandoeng s 130.000 prebivalcev, dalje Soerakarta. Diokiakarta. Palem-bank. Meesler n Kornelis. ki imajo po okoli • 100.000 prebivalcev, in nekatera manjša mesta kakor Malan. Makasar. Pa-dan in druga. Obsežno Malajsko carstvo je razdeljeno tudi v lastne sultanate, toda sultani nimajo nobene samostojnosti, ker je ob vsakem sultanu oziroma regentu še poseben guverner, k; je edini prav. oblastnik. Domače malajske kneze na videz spoštujejo, ti pa 90 s tem zadovoljni, saj jim je glavno, da lahko — udobno žive. To pa jim Nizozemci privoščijo. Naravno bogastvo Nizozemska Indija je najbogatejša kolonija ne le v vzhodnem delu Azije, ampak sploh na vsem svetu. Strokovnjaki smatrajo, da je bogatejša tudi od Angleške Indije, ki prideluje pr bližno iste dobrine kakor Nizozemska. Nizozemska Indija pa ima to prednost, da so dobrine v njej enakomerno razdeljene in da imajo od njih dovolj kor.sti tudi najnižji sloji. Vsak domačin lahko brez posebnega napora pridobi toliko, kolikor mu je potrebno za udobno življenje. Nizozemska Indija je zlasti važna zaradi neizmernega bogastva najrazLčnejših proizvodov, potrebnih doma. še bolj pa v evropskih državah. V Nizozemski Indiji goje najvažnejše kulture, ki jih delno vzgajajo na posebnih plantažah, delno pa na domač način. Plodovi, ki jih pr delajo na plantažah, so namenjen- za izvoz. V Nizozemski Indiji imajo ogromne haciende. ki skupno posedujejo nad 2 m pol milijona ha zemlje, od te pa je obdelan komaj poldrugi milijon. 600.000 ha obdelane zemlje odpade samo na Javo in Madoero. ostanek pa na vse ostale otoke. Zemlja je torej še skromno obdelana, kljub temu pa že prinaša ogromna bogastva. Ce bi bili vsi otoki obdelani kakor Java. bi b la Nizozemska Indija prava obljubljena dežela, ki bi tudi evropsko blagostanje lahko nemalo povečala. Upoštevati moramo namreč, da so kulture Nizozemske Indije ogromnega industrijskega pomena za Evropo in ves ostali svet. Kavčuk, sladkor, kava čaj Najvažnejša in najpomembnejša kultura Nizozemske Indije je kavčuk, ki ga pridelujejo na Javi na 220.000 ha površine, na vseh ostalih otokih pa na skoraj 330.000 ha. Sledi mu sladkorni trs. ki so ga L 1938 pr delali na Javi na 95.000 ha površine. Kavčuk in sladkorni trs sta najvažnejši industrijski rastlini Nizozemske Ind.je. ki ju pr delajo na 60* • zemljišč, namenjenih industrijski obdelavi. Na ostalih 4o" o zemljišč, namenjenih industrijski obdelavi, goje kavo. in sicer na llO.ooo ha. čaj na 104.000 ha, dalje tobak, ki je izvrsten in ki ga izvažajo v vse dele sveta, kokosovo palmo na 43.000 ha in druge rastline. Na svoj način obdelujejo domačini okoli 8 m lijonov ha zemlje. Na dobri polovici teh plodnih zemljišč pridelujejo riž, na 2 milijonih ha pa koruzo Riž in koruza sta poleg raznih drugih tropskih rastlin in plodov najvažnejša hrana domačinov. Proizvodi v odstotkih H .;težjo krizo v Nizozemski Indiji je pretrpel sladkorni trs, ko so začeli pridelovat, sladkor 7. sladkorne repe. Proizvodnja nizozemsko-indijskega sladkorja iz trsa je tedaj padla za dobrih pet šestin, vendar pa se je v poznejših letih spet malo popravila. Java je najvažnejša za sladkor, za kavčuk pa predvsem Sumatra. Nizozemci so že od nekdaj zlasti pospeševali kulturo čaja. ki ga Nizozemska Indija pridela 20° o svetovne proizvodnje, torej več kakor Ceyl on. Nizozemska Indija pridela letno 5°'o svetovne proizvodnje kave, prav tako močno pa je v odstotkih zastopana tudi pri dru- gr1** kulturah. Ptičji ples dveh mladih deklet s Snmatre Ognjenik Bromo na Javi Na otokih Nizozemske Indije je ogromno tudi gozdno bogastvo, saj zavzemajo gozdovi skoraj 40 odstotkov površine. Živinoreja je manj pomembna, čeravno rede domačini nad 18 milijonov glav goved, b:volov, koz, prašičev in konj. Precej pomembnejše je ribarstvo, in sicer ne le na obal:, ampak tudi v notranjosti otokov. U na Javi je namreč mnogo večjih in manjših jezer. Bogastvo pod zemljo V zadnj.h desetletj.h se je v Nizozemski Indiji močno razvilo tudi rudarstvo. V poitev prideta predvsem kositer in petrolej, potem premog ter zlato in srebro. Ležišča kositra so prav za prav nadaljevanje lež.šč na Malajskem polotoku, dajo pa skoraj 20" ■ celokupne svetovne proizvodnje. Premog pridobivajo zlasti na Su-daatri, nekaj pa tudi na Borneu. Skupna proizvodnja 1. 1937 je znašala poldrugo milijardo ton. Na Sumatri in Borneu so tudi bogati petrolejski vrelci. Na bornej-skem področju so najbogatejši petrolejski vrelci na malem otoku TaraKanu. ki so ga 12. januarja zavzeli Japonci. Skromnejši vrelci so tudi na Javi, največja raz-del Ina skladišča pa so na otoku Samboc v neposredni bližini Singapura, Vodne sile Jave in Sumatre so zaceli izkoriščati šele pred leti in je zaradi tega razumljivo, da je industrija v Nizozemski Indiji še v povojih. Pomembna je domača obrt izdelovanja klobukov iz bambusa, ki jih letno izvozijo na milijone. Skupni izvoz je znašal L 1937 skoraj milijardo nizozemsk h forintov (okoli 15 milijard lir) uvoz pa samo okoli 40 milijonov forintov. Največji del izvoza je namenjen Angliji, Nizozemski in Severni Ameriki, največ blaga pa je bilo uvoženega iz Japonske, Nizozemske. Amerike, Nemčije in Anglije. Železniško omrežje je v Nizozemski Indiji 5e precej skromno. Na Javi imajo okoli 5500 km železnic, na Sumatri okoli 2000 km, na Celebesu pa komaj 500 km. Svojega polnega gospodarskega razmaha še torej ni dosegla. Naposled moramo omenit, še važen strateški položaj Nizozemske Indije, ki tvori nekakšen most med Azijo in Avstralijo in ki deli Južno k tajsko morje od Indijskega oceana. Nizozemska Indija je vsekako bajno otoško carstvo, ki je svojim gospodarjem prineslo doslej že ogromno koristi Kakšna bo njegova usoda v prihodnjosti, se bo pokazalo po koncu sedanje vojne. Obema je zadostovalo Lojzka je imela že več fantov, preden se je končno odločila za mladega trgovca. Sklenila sta zaročiti se in prinesel ji je krasen demantni prstan. — O, kako sem vesela, da si mi izbral za zaročni prstan demant, ki mi je izmed vseh draguljev najbolj pri srcu. Na to ni mislil nihče drugi. 2enin je napravil kisli obraz, potem je pa dejali — Kaj bi se zahvaljevala dušica, deman-te rabim pri vseh takih prilikah. In razšla sta se, ne da bi se zaročila. K novi uprizsritvi kemične opere »Don Pasguale« Kaj pravi o tej Donizettljevi operi režiser Robert Primožič Ljubljana, 24. januarja Gaetano Don'zetti je pri nas znan komponist. Naša Opera je uprizorila že več njegovih oper. V zadnjih decenijih so bile na sporedu: Lucia di Lammermoor, Ljubezenski napoj, Linda di Chamounix. Norma in Don Pasquale. Izmed njegovih komičnih oper uživata največji sloves: »Hči polka« in »Don Pas-quale«. Donizetti je sodobn:k Rossinija, njegove komične opere očitujejo mnogo sorodnosti z Rossinijevimi. Rojen je bil leta 1797. ter je umrl leta 1948. v duševni zamračenosti, ki jo je povzročilo njegovo intenzivno skla-dateljsko delo. V času od leta 1818. do 1830. je napisal že večje število oper, ki so bile uprizorjene z menjajočo se srečo. Sele po letu 1831. je postal znan izven italijanskih meja Osrednji lik v »Don Pasqualu« je bogat trgovec istega :mena, ki predstavlja po značaju molierski komični tip. Star 70 let hoče razdediniti nečaka Ernesta na ta način, da se sam oženi. Toda Ernestov prijatelj Malatesta zasnuje spletko Kot že-nitovanjski posredovalec predstavi Pas-qualu Emestino nevesto Norino, a jo izda za svojo sestro Sofronijo, Norina, upeljana v spletko, igra nedolžno in skromno dekle, a ko je izvršil lažn: notar ženitovanjsko pismo, se pokaže kot neznosna Ksantipa in tako zagreni življenje Pasqualu, da je ta ves srečen, ko jo lahko odstopi nečaku Ernestu. Učinkovita uvertura opere vsebuje konglomerat motivov, ki jih pojejo tekom dejanj pevci. Najbolj znane in priljubljene pevske točke iz opere so: v prvi sliki Er-nestova tenorska in Malatestova baritonska arija, v drugi sliki Norinina arija, v tretji sliki tenorska arija in kvartet, v četrti sliki sta znamenita dva dueta: Pas-quale in Norina ter Pasquale in Malatesta. V zadnji sliki pa je efektna Ernestova se-renada ter notturno. duet med njim in Norino. Iz pogovora z režiserjem Primožičem »Ali ste opero »Don Pasquale« že kdaj režirali?« »Ne, pač pa sem jo neštetokrat videl in slišal ter pel v Zagrebu v njej partijo drja Malateste. V neizbrisnem spominu mi je ostala neka italijanska uprizoritev tega dela, v kater, je pel Pasquala sloviti Giuseppe Kaschman, rodom iz Lošinja. Pričel je svojo pevsko pot v Zagrebu, potem pa je nastopal na raznih svetovnih odrih. Kot avstrijski podan k je dezertiral in ušel v Italijo. Tam je postal slaven pe- vec. Zel je ogromen uspeh kot Janez Krst-nik v istoimenski operi Gioconda di Fina. Z njo je gostoval po vsem svetu in papež mu je izposloval dovoljenje, da jo je smel peti tudi v Avstriji, kamor bi sicer ne smel. Tega slovitega pevca sem torej slišal kot don Pasquaia, poleg njega baritonista Giuseppa de Lucca kot Malatesta, tenorja Carpija kot Ernesta in znano Rossino Sto-chio kot Norino. Ririgiral je Mrinuzzi. Kasneje sem videl to opero še marsikdaj, toda nikoli več tako popolnoma podana »Kako ste zadovoljni z našo uprizoritvijo?« »Uprizoritev ni lahka. Ko se odigrava predstava pred poslušalcem in gladko poteka, je videti vse zelo lahko, en os ta vn o m samo ob sebi umevno. V resnici pa stane precej truda, da gre akcija na odru vedno v skladu z zahtevo glasbe. Za naštudiranje nismo imeli časa ravno na pretek, toda nadoknadili smo ga s čim intenzivnejšim delom.« »Nastopajoči nosilci glavnih partij?« »Pasquala bo pel Betetto in mirno lahko trdim, da bo to ena njegovih najboljših komičnih vlog. Partija Norine bo prišla v interpretaciji Ivančičeve popolnoma do veljave in tudi Ernesto Manoševskega bo ena izmed njegovih najboljših partij. Janko bo kot Malatesta zopet v svojem veselem elementu, saj predstavlja po svojem značaju nekakega Figara, samo da je tokrat odličen gospod. Notarja bo podal naš uporabni Jeln'kar. Zbor je vzel stvar zelo resno. Razdelil sem ga namreč v dve skupini, ki bosta alternirali. Zdaj tekmujeta, katera od nj\h se bo boljše odrezala in da ne bi dal niti eni niti drugi skupini prednosti za pre-mierski nastop, bo določil žreb, katera bo nastopila prva. Z naše strani smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi podali čim boljšo uprizoritev tega dela. Kako pa bo naše prizadevanje uspelo, o tem naj sodita občinstvo in kritika. Odlični prevod opere je napravil N. Stri-tof. ki je delo muzikalno naštudirai in ga bo dirigiral.« Maša SI. Izredne zime Narava je večkrat tudi muhasta. Zima je bila že večkrat tako topla, da so za božič raze vele rože, v marcu pa dozorele češnje. Zelo čudna zima je bila leta 1186. Takrat so ptice gnezdile že v decembru, v januarju je bilo sadno drevje že vse v cvetju in v februarju se je že pojavilo drobno sadje. Proti koncu maja se je pričela žetev in v začetku avgusta je b:la trgatev že končana. Podobni sta bili zimi tudi v letih 1229 in 1241. Leta 1287. je drevje kmalu po božiču ozelenelo. Bila so pa tudi leta, ko sploh ni nastopila zima. Tako je bilo 1807 in 1816. Pa tudi v letih 1373. 1882, 1885. 1895 in 18Debeli motvoz sem rekel, ne tega!« Takoj nato se je razlegel tlesk zaušnice in za njim stok udarjenega, ki je bil bolj podoben živalskemu kot človeškemu glasu. Richard je odprl vrata in obstal na pragu, trudeč se, da bi na prvi mah zajel ves prizor z očmi. Tapetnik Prossard se je sklanjal nad nekakšno vdrto zofo. ki ji je očitno hotel zašiti podlogo. Blizu njega je stalo pokvečeno bitje, nekakšen slabo ra-ščen fante z razmršenimi, resastimi rdečimi lasmi, dolgimi opičjimi rokami in majhnim, zgrbančenim obrazom, ki je nalikoval suhi hruški. Ta fant je moral biti oklofutani, kajti lice je imel še rdeče. Tapetnik je vzdignil obraz in krivo pogledal novega došleca. Nato se je ves izpremenil, v nasmehu pokazal prednje zobe, škrbaste od dolge navade, da je jemal žeblje v usta, in zagodrnjal: »Dober večer, gospod komisar.. • prosim, kar po domaČe...« Obrnil se je k bebcu in s trdim glasom velel: »Ti pa ponudi gospodu stol... ne stoj zmerom kakor lipov bog in ne zijaj tako ... tepec!« Fant, ki je bil dotlej sključen, se je vzravnal in se pokazal višjega, nego bi mu bil prisodil; stopil je v ozadje delavnice, vzel od nekod stolec in se poševno, kakor morski pajek, vrnil h komisarju. »Hvala ... rajši stojim ... kaj pa delate lepega?« »Garam, kakor vidite... to je usoda nas siromakov . . . Kaj pa Doucetova zadeva ? Ste že kaj odkrili?« »Nisem še utegnil,« je raztreseno odvrnil komisar in se vendarle odločil, da sede. Njegove oči se med tem niso mogle odtrgati od bebčevega obličja, kakor je tudi ta strmel vanj s tistim na pol zamaknjenim, na pol prestrašenim izrazom, ki ga imajo preprosta bitja, če vidijo tujca pred seboj. »Vam se vsaj ni treba bati, da bi vas spravila mobilizacija ob delavce, t je spet izpregovoril komisar in si prižgal cigareto. »Bogme ne, čeprav se ne bi pritožil, ko bi ga vzeli... saj mi je bolj v breme kot v pomoč... preklet bodi dan, ko sem storil to neumnost in sem ga vzel iz zavoda za duševno zaostale...« »Ga imate že dolgo?« »Skoraj deset let bo tega... se vam ne zdi, da imam potrpljenje?« »Kako vam je prišlo na misel?« Drejuje: Josip Zupančič — Za Narodno ttakarao: Fran Jaran £a tn—ritm ćm ilflta: Otos Chnatot — Val f LJubljani