Gospodar in gospodinja
LETO 1939	21. JUNIJA	ŠTEV, 25
Naravna obramba
Ko govorimo o varstvu kulturnih rastlin pred živalskimi zajedavci, imamo v mislih navadno le neposredno obrambo z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi. Voluharja lovimo, zajcu z ograjo zabranimo dostop k drevju, gosenična gnezda režemo z drevja in sežigamo, rjavega hrošča pobiramo in se tako branimo pred ogrci, gosenice z zelja obiramo, bolne rastline cele ali vsaj posamezne dele od njih sežigamo itd. Vse to je neposredno zatiranje z mehaničnimi sredstvi. Kadar pa drevje mažerno z apnenim beležem, škropimo z arborinom in drugimi škropivi, je to neposredno zatiranje s kemičnimi sredstvi.
Pri sodobnem silno hitrem širjenju in vsestranskem pospeševanju kulturnih rastlin emo pa skoraj pozabili na obrambo, ki nam jo nudi narava sama, ki nič ne stane in ki je je deležen vsakdo. To je tako imenovana naravna ali biološka obramba. Da bo ta stvar umljivejša, naj dodamo nekoliko pojasnil.
Prvotno je bilo v prirodi vse tako urejeno, da se je medsebojno razmerje med živimi stvarmi samo od sebe uravnavalo in ohranjalo v ravnotežju Čim bolj se je namreč hotela razmnoževati ena vrsta živali, se je redno množila tudi druga, ki se je preživljala s prvo in obratno. Umevno je pa, da se je to prvotno prirodno razmerje in ravnotežje spričo silno naglega in nepričakovanega napredka v kmetijstvu močno spremenilo, in sicer v škodo kmetijstvu. Z napredkom se nekaterim, zlasti škodljivim živalim nudijo mnogo ugodne.,še prilike za prav tako naglo širjenje. N enim zatiralcem pa se razvoj ne le ne pospešuje, ampak marsikje celo ovira In prav zaradi tega moramo dandanes segati po dragih tehniških načinih obrambe.
Vendar pa tudi zdaj ne smemo podcenjevati naravne obrambe. Nasprotno! Ker je razmerje med zajedavci in njihovimi naravnimi sovražniki in zatiravci neugodno, je že celo treba posebnih ukrepov, da se na umeten način pospešuje razmnoževanje in Širjenje v kmetijstvu koristnih živali,
Poglejmo zdaj, katere so tiste živali in kako jih kaže varovati in podpirati pri
širjenju.
Sesavci. Podlasica, znana najmanjša roparica, ki je posebna sovražnica voluharja. Kjer se naseli, v kratkem času pospravi z voluharji. Ker pograbi tu in tam, če ee nudi prilika, tudi mladega zajčka, je prišla na listo lovu škodljivih živali in jo lovci zelo preganjajo. To bi bilo treba v lovskem zakonu spremeniti Podlasica je v kmetijstvu, zlasti pa v sadjarstvu zelo koristna in je vredna popolne zaščite, ne pa preganjanja.
K r t je znan pod zemljo živeči žužkojed, pa ga ponekod neusmiljeno preganjajo, namesto da bi ga varovali 6ebi v največjo korist.
R o v k a in j e ž sta prav tako žužkojedi živali, ki se hranita izvečine od samih kmetijstvu škodljivih žuželk.. Rovko navadno zamenjavajo z mišjo. Deležna je zato preganjanja namesto varstva. Ježi so pa tako redki, da pri zatiranju škodljivih žuželk ne pomenijo mnogo. Redki so pa zato. ker imajo med gozdno zverjadjo sovražnike, poleg tega jih pa še nevedni ljudje preganjajo.
Netopir je tudi jako koristna žival, ki spada k sesavcem. Ob večernih urah neumorno plahut8 po zraku in lete lovi nočne žuželke, ki so navadno najhujši škodljivci, zlasti v sadjarstvu. Zaradi čudne, neprikup-ne zunanjosti netopirja nevedneži preganjajo, in s tem sebi delajo veliko škodo.
Ptice so najvažnejše pomočnice pri zatiranju vrtnih, prav posebno sadnih škodljivcev. In vprav ptice so s širjenjem kulture najbolj prizadete, ker s sodobno nego sadovnjakov in s kulturo vasi so večinoma zginile naravne prilike za gnezdenje, kakoi so votla drevesa, goste meje, grmovje itd. Nujno je torej, da se pticam na kak način vrne, kar se jim je s kulturo odvzelo. Tu je treba širokopotezne akcije, ki jo more izvesti samo oblast s sodelovanjem šole, kmetijskih organizacij in vsega prebivalstva. Prirejanje umetnih dupel (valilnic) za naj-koristnejše ptice duplar;e. vzdržavanje za gnezdenje primernih reči, zimsko krmljenje
In varstvo pred roparskimi živalmi, zlasti pred mačkami in naposled varstvo pred nevedno mladino, ki tako rada stika za gnezdi in prizadeva najkoristnejšim ptičjim rodovom veliko škodo — to so smeri, v katerih je treba zastaviti pospeševanje naravne obrambe.
Med plazivci jih imamo nekaj, ki so iz-Taziti žužkojedi in zaradi tega v kmetijstvu koristni. Žal, da so zaradi svoje neprikup-Ijive zunanjosti tako osovraženi, da jih ne-vedneži povsod pobijajo. Krastače, k u -šč a r j e , slepiče je treba povsod ščititi, ker ne delajo nikake škode, pač pa se žive s samo v vrtnarstvu škodljivo golaznijo. Pred vsem je poklicana šola, da s poukom in če treba, s primernimi kaznimi izruje iz mladine tisto surovost, s katero pobija živali, ki bi jih imela ščititi.
Pa imamo končno še celo vrsto živali iz vrst žuželk in sorodnih vrst, ki se žive od drugih nam škodljivih zajedavcev. Posebno zanimiva je v tem oziru znana sedmopikčasta polonica, ki se živi sama in njena ličinka od listnih ušic. Kako zanimivo je opazovati zlasti ličinko tega prekoristnega, ljubkega hroščka, kadar zadene na »čredo« ušic na listju 1 Uš za ušjo zgine v njen nenasiten želodec. Kjer je kaj več pikapolonic, je kmalu konec listnih ušic. Žal, da je te koristne žuželke premalo, da bi bila kos milijonom ušic po naših kulturnih rastlinah. Morebiti se kdaj posreči, umetno odgajati polonice in jih oddajati sadjarjem za zatiranje listnih ušic, tako kakor so odgajali osico za zatiranje krvave ušice. Odkar so za-
nesli v naše kraje to silno koristno, pa tudi čez vse zanimivo žuželko, je krvava ušica skoraj popolnoma izginila. Kakšna pridobitev bi bila za naše sadjarstvo, ko bi se mogli na tak preprost in cenen način iz-nebiti listnih ušic, ki nam leto za letom prizadevajo toliko jeze, škode in stroškov!
Manj znane so druge koristne žuželke, kakor najezdniki — pokončevalci gosenic, trepalke, tenčičarice, pajki, izmed hroščev razni brzci in še nekatere druge, ki se vse hranijo s škodljivim mrčesom in zaradi tega zaslužijo vsestransko varstvo.
Na letni skupščini Sadjarskega in vrtnarskega društva je predlagal g. dr. Ko-vačič o zadevi naravne ali biološke obrambe med drugimi tudi tele ukrepe: 1. Preišče naj se vse sadjarsko ozemlje in določi, koliko je v naravi sadjarstvu in vrtnarstvu koristnih živali. 2. Na delo naj se skličejo vsi strokovnjaki, ki naj se v posebnem tečaju usposobijo za to delo. 3. Ustanovi naj se posebni zavod za razmnoževanje koristnih žuželk vseh vrst. 4. Doseže naj se zakonska zaščita koristnih ptic, plazivcev in žuželk. Za zatiralce koristnih živali naj se določijo občutne kazni. Izdelajo naj se barvane slike vseh koristnih živali in naj se razdele po vseh šolah. Na ljudskih in drugih šolah naj se uvede obvezen pouk o biološki obrambi. Na kmetijskih in gozdarskih šolah naj se uvede obvezen predmet »Biološka obramba pred škodljivci.« Med ljudstvo naj se zanese ta ideja na široki propagandistični podlagi s primernimi prireditvami.	H,
Kisanje krme in silos
Mali gospodar, posebno če ima zemljo zelo razkosano namesto lepo zaokrožene posesti, danes težko izhaja. Eden izmed pripomočkov, da prideš do boljših dohodkov je: redi več, posebno pa lepše in boljše živine. Več živine pa bi mogel rediti, ako se pozanimaš za napravljanje kisle krme ali silaže; sredstvo, posoda, v kateri izdelujemo skisano krmo, je pa silos. Ako prav razumno vpelješ okisavanie krme, boš redil čez nekaj let prav lahko za polovico ali tudi še enkrat več živine kakor pa jo imaš danes, na isti površini zemlje seveda; namesto 2 krav boš redil 3 do 4, namesto štirih 6 do 8! Pa so z ensilažo (skisava-njem) v zvezi še druge ugodnosti! Krave ti bodo molzle znatno več in tudi mleko
bo boljše, posebno bolj zdravo, kar je važno za naš čas tako razširjene jetike (tuberkuloze). Surovo maslo iz takega mlekg ima tudi pozimi lepo' rumeno barvo, kakor jo daje zelena krma poleti. Živina dobi po taki krmi pozimi lepšo obliko, ni dolgo-dlakasta in mršava, ampak je dlaka svetla in kratka. Kolikokrat se danes pritožujejo gospodinje, da pade ob prehodu iz zelene na suho krmo mlečnost krav za tretjino ali še za več; če vpelješ pravilno kisanje krme, tega prehoda sploh opazil ne boš. Pa še na druge ugodnosti silosa naj te opozorim. Recimo, da nastane ob košnji daljše deževje, seno je v kopicah dneve in dneve in se pari. Ce to seno ensiliraš (skisaš), dobiš prav dobro krmoj če pa ga sušiš,
bo malo prida. Ali drugi primer: V julijski in avgustovi vročini si pokosil travo, o kateri veš, da je stara, zato pa grenka in je živina nima rada; tudi mleka iz nje ne bo kaj prida. Vsebuje pa še vedno nekaj beljakovin in vitaminov; s pomočjo okisava-nja jih izrabiš.
Detelja, pravi čas košena, je krasna, beljakovinasta krma. Toda če jo sušiš v kozolcu, veš, da se ti ob vednem prekladanju velik del listja in cvetja ospe, za živino pa ostane samo še deteljno dračje; s pomočjo silaže to zabraniš in dobi živina deteljo »na mizoc v njeni polni vrednosti. Seveda tudi okisana krma nima popolnoma iste veljave kakor sveža; vsako kon-serviranje prinaša neko izgubo. Toda dočim znaša izguba redilnih snovi pri okisavanju 8 do 10%, je pa ta izguba pri sušenju 35 do 50%.
Jeseni mnogokrat na noben način ne moreš več posušiti kake pozne otave ali detelje, otavice itd. Naloži vse to pomešano z drugim jesenskim zelenjem — vmes mora biti nujno kaj takega, ki vsebuje sladkor, kakor n. pr. turščica ali sončnica — v eno izmed jam v silosu in ti bo zelo prav hodilo na spomlad.
Gospodarji, ki imajo že večletne izkušnje z okisavanjem krme trdijo, da vpliva silaža zelo blagodejno tudi na količino in dobroto gnoja. Zato lahko bolje gnoje polje in travnike in povečavajo tako svoje pridelke.
Katere rastline pa so pripravne za vkisavanje? Slovenski gospodarji krmimo danes ne samo premalo, ampak pred vsem tudi preslabo; v krmi je premalo beljakovin. Teh sicer lahko dodavamo v močnih krmilih, toda ta so zaradi prenizkih cen, ki jih dobivamo za svojo živino in njene proizvode (mleko, maslo, sir) večinoma predraga. Pa bo morda ta ali oni veselo zaploskal: Ha-lo! Je že imam, rešitev te uganke. Napravim si betonirano jamo in v njej okisam za zimo otavič (trava, ki še zraste po pokošeni otavi), četrto deteljo, lucerno, vmes narežem repne in pesine nati (listja), ki jih zaradi deževja, jesenske megle in mraza v pozni jeseni itak ne morem posušiti.« Toda pozor, prijatelj! Dobro pomni, da beljakovinaste detelje, lucerne in trave, posebno mehkega otaviča ne boš nikoli uspešno kisal samih zase; pokvarila se ti bo vsa zmes, ako ne dodaš kake rastline, ki vsebuje sladkor Take rastline so zlasti zelena koruza, sončna roža. sladkorna pesa-, ki je nekateri nalašč sadijo v ta
namen in še nekatere druge rastline. Namesto teh sladkornih rastlin priporočajo predvsem tudi neko sol, »penthesta« ji je ime. Raztopi se v vodi in baje prav zanesljivo povzroči okisanje. Za okisanje 3000 do 6000 kg trave ali detelje je treba 10 kg te soli, ki stane okoli 200 din. Za okiša-vanje krme bomo torej jemali na eni strani rastline, ki imajo mnogo beljakovin, to so razne detelje in trave, na drugi pa take, ki vsebujejo precej sladkorja, kakor turščica, sončnica, krompir, repa, zelena žita in podobne. Rastline prve in druge skupine moramo na drobno zrezati in pomešati med seboj, najbolje to storiš že pri rezanju. — Ker se bližajo dnevi, ko bodo pokukala iz naših polj različna strnišča (ječmenova, ržena, pšenična), opozarjamo, da je najvažnejša rastlina za ensilažo koruza, ki jo sejemo ali sadimo takoj, ko smo pokosili rdečo deteljo (inkarnatko) na njen prostor ali pa na preorano ječmenovo ali rženo strnišče. Za kisanje je treba seveda tur--ščico nalašč sejati. Zelo bi se pa zmotil, kdor bi hotel porabiti za ensilažo tisto prav na gosto sejano zeleno koruzo, ki ;o doslej gospodarji pokrmijo deloma popolnoma svežo ali pa posuše v kozolcih za zimo. Ta koruza je preveč vodena in ni za naš namen zanič. Koruzo za ensilažo moraš saditi prav tako, kakor si jo sadil doslej za zrno, morda le za kako spoznanje gosteje. Vrste bi bile torej 60 cm narazen, rastline v vrsti pa po 40 cm. Mlado turščico oskrbuj prav tako, kakor si vajen, poreži je pa v času, ko je steblo in listje še zeleno, zrno pa ni več mlečno, torej tako, da bi bilo dobro za pečenje koruze. Morebiti se bo komu zdelo škoda zrna, ki ne bo popolnoma dozorelo. Toda, potolaži se, prijatelj! Ta okisana koruza, torej steblo z listjem in storži vred ti bo dala tako izvrstno in krepko krmo, da boš bogato oškodovan za zrnje, za suho steblovje in listje, ki bi ga dobil ob popolni dozoritvi! Najbolje je, če poseješ ensilažno koruzo po rdeči detelji ali pa ozimni, grašici, gre pa tudi za ozimnim ječmenom ali celo za pšenico; do srede meseca julija se smeš še lotiti te setve. Za seme vzameš lahko čin-kvantin ali pa domačo koruzo. — Nekateri priporočajo sejati na pšenično strnišče sončno rožo namesto turščice; pravijo, da dobiš od sončnice mnogo več kisle krme: koruza da ti dč 120 do 150 stotov, sončna roža pa 200 do 250 stotov zelene 6novi. Pri nas je sončnica kot krmska rastlina res da še prav malo znana, a kot krmilo
ta vkisavanje jo zelo priporočajo ne le ameriški živinorejci, ki gospodarijo v podobnih klimatskih razmerah kakor so pri nas, ampak tudi naši neposredni bratje, hrvaški kmetje. V krajih, kjer bi koruza, posejana na strnišče za ječmenom, ržjo ali pšenico zavoljo hude suše ali vročine ne dala zanesljivega pridelka, naj raje zasadijo sončnico, ki je upornejša proti suši in vročini, pa da tudi za četrtino večji pridelek od turščice. Zato se oprimimo vsi, ki hočemo vpeljati kislo krmo, načela: Za
sadeži, ki pozno zapuščajo zemljo, ne bomo nikoli sadili samo koruze, ampak eonftno rožo, za bolj zgodnjo inkarnatko ali ječmenom in grašico pa bomo posadili koruzo. Ker dozori sončnica skoraj 30 dni prej kot koruza, bomo imeli na ta način obe rastlini nekako v istem času (do konca septembra) na razpolago, da ju zrežemo iD napolnimo siloene predale.
še kaj o predmetu povemo drugič.
ovfr.
Delo na kmetiji v juniju
(Nadaljevanje).
' V juniju ima kmetovalec že dovolj sveže krme za živino, ki obstoja iz nekakšne krme in paše. Zlasti paša je dobra in se zelo priporoča. Svežo krmo pokladajmo v takšnem stanju, da bo res sveža, to se pravi sproti vsak dan nakošena. Sparjena krma je živini zelo nevarna. Kdor ima še kaj slame, naj jo zvezano meša med zeleno krmo.
Ponovno smo na tem mestu priporočali našim gospodarjem, naj skrbno pazijo na red in snago v hlevih, svinjakih in na gnojišču. Naj se nihče ne izgovarja, da snage ni mogoče doseči, dokler nima moderno urejenega hleva. To ne drži I Tudi v preprostem hlevu in svinjaku se v teku poletja da urediti brez stroškov redni odtok gnojnice, ki povzroča smrad in največ nesnage. Tudi v najpreprostejšem hlevu se morejo zadelati luknje v podu in zidu. vsak če tako skromen hlev je mogoče očistiti pajčevin in ga z apnenim beležem pobeliti. (Da je vse to res, so dokazali lansko leto tekmovalci in tekmovalke Mladinske kmeč-Ike zveze; člani ocenjevalnih komisij, ki so pregledovali in ocenjevali pridnost teh tekmovalcev, so izjavili, da se niso mogli pre-žuditi, kaj so s pridnostjo in zanimanjem ■vse more doseči Hlevi, ki so jih prej poznali od raznih slabih strani, so bili tako spremenjeni, da jih niso mogli prepoznati! To je naredila vnema in pridnost. Ali bi ne bilo po naših preprostih in skromnih, pa tudi po sodobno urejenih hlevih mogoče vsevprek zlasti mladino navajati na vestno delo in jo učiti snage vsepovsod, snage, ki je pol zdravja! Videli boste, kake vam bo živina lepo uspevala, če bo v hlevih čisto-ta, snaga in red. Gnoj mora sproti na gnojišče, odtočni kanali naj bodo čisti, muham je treba njihova kotišča z apnom uničiti.
Naj naši hlevi bodo res zračna in lepa bivališča živine, ne pa mučilnice.
Tudi živina mora biti čista. Vsak dan jo je treba oštriglati, poleti v vročini tudi oko-pati na potoku, če voda ni premrzla (nad 18 stopinj C). Mlade suhe krme nikar ne krmite takoj, naj ima vsaj 4 tedne časa, da se uleži. Če je pa 6ila velika, naj se nova suha krma meša s slamo, da bo manj škodljiva.
Kar velja za hleve in svinjake, velja tudi za kurnice. To je poglavje za naše gospodinje in naša kmečka dekleta. Kmečko dekle je »zauber« ne samo in ne v prvi vrsti, če je zala in lepo oblečena, ampak tudi, če je pridnih rok — kar se kaže v hiši, kuhinji, pa tudi v kurnici. Naj ne bo gnoja od pol leta v njej in ne vse vprek razmetano, Pridna ženska roka, ki je dota, kakršne nima miljonarka (Prešeren), naj se kaže povsod, tudi v kurnici.
Še nekaj za vinogradnike! Vinska trta se letos zelo naglo razvija, tako, da je bilo treba vez že zdavnaj končati, Tudi manda-nje (trebljenje mladic) mora biti opravljeno. Ob cvetju mora trta imeti mir.
Zaradi obilnega deževja in toplega vremena v maju je bilo letos treba prvič škropiti že meseca maja. Za drugo škropljenje se vzame \% razstopina modre galice. Pri vsakem škropljenju je treba skrbno paziti, da je škropivo dobro razpršeno in da zadene vse zelene dele trte, zlasti pa spodnje dele listov. Po cvetju trte se škropi tretjič. To škropljenje je izredno važno, ker obvaruje pred okužen jem drobne jagode; takrat škropimo proti peronospori tudi z 1% modro galico, pozimo pa predvsem da škropivo zadene vse grozdičje — kajti le-temu je to škropljenje y prvi vrsti namenjeno.
Pri zadnjem škropljenju liomo vzeli nekaj močnejše škropivo, in sicer 1 in %% modro galico, da bo škropljenje držalo do jeseni. Zadnjemu škropivu bomo dodali k bordoški brozgi 120 gramov urania-zelenila na 100 litrov, če opazimo, da nam dela škodo gozdni sukač (kiseljak). Pri dodatku urania-zelenila moramo vzeti četrt kg ga-
šenega apna več kakor za samo modro galico. Po cvetenju trte bomo trsje žveplali proti paležu (oidiju) s finim zmletim in suhim žveplom. Ce je pa kdo že prej opazil razvoj oidija, mora seveda takoj žveplati, da prepreči veliko Škodo. Zaradi obilne letošnje vlage skrbimo, da bomo vinograde okopavali, da se vam plevel ne razbohoti.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Naši mali
Šimek
Kar se laži tiče, je bil Šimkov oče mojster. To mu je treba priznati. In tudi svojega sina je znal mojstrsko k laži navajati. Ce je zagledal, da se bliža kdo k hiši, ki ga prav tisti hip ni posebno želel, že je postavil Šimeka med vrata in mu naročil: »Ti, šimek, če pride naš sosed Miha, mu povej, da me ni doma, da sem na polju.«
In če se je bližala hiši beračica ali reven otrok, da poprosi za košček kruha, je rekel oče: »Šimek, pojdi ven, pa reci, da danes sami nimamo kruha, da bo mati žele jutri zamesila.«
Šimek sam je bil na leno stran udarjen in mu šola ni prav nič dišala. Zato je iz-ostajal iz šole, Če je le mogel, in vsak izgovor mu je za to prav prišel, čeprav ga je pes na repu prinesel. No, in če en dan ni^šel v šolo, je bila drugi dan pot tja še težja. »Ne grem v šolo,« je tožil očetu. »Te-pen bom, ker sem včeraj zamudil.« Toda oče je hitro imel dober svet pri roki. »Kako si neumen,« je poučeval svojega sinka. »Mar je treba učitelju povedati, zakaj si doma ostal? Čakaj, ti bom jaz napisal opravičilo, da si bil bolan, in učitelj ti mora verjeti. Naj le poskusi dvomiti, da ni res, kar bom napisal! To mu bom pokazal.«
No, Šimek je z veseljem nesel papir kazat učitelju in učitelj je seveda moral verjeti. Kako ne bi. če pa oče sam pravi, da je bil Šimek bolan. Tovariši sicer pravijo, da so ga videli, ko je po vasi okrog letal, ampak učitelj mora vendar bolj očetu verjeti, kot pa takim smrkovcem.
Šimekova mati pa je bila bolj na skopo fetran in je vsak dinar petkrat obrnila, preden ga je izdala. To Šimeku še malo ni bilo všeč. Tako rad bi si bil včasih kupil za dinar bonbonov ali nožič ali piščalko, no sploh kak poseben zaklad, ki je pri otrocih posebno v čislih. Ampak mati se ni da-
la omehčati in je tiščala svoje dinarje, ter govorila, da je bolj zdravo, če se mladina že zgodaj privadi temu, da nima prav vsega, kar vidi. Ob taki stiski pa je prišel Šimeku oče na pomoč. Zdaj mu je stisnil dinar, zdaj dva, da si je lahko kupil slaščico ali igračo in vselej je fantu zabičal: »Pa glej, da te mati ne bo videla. In če te vendarle dobi, reci, da ti je striček dal.«
Šimek je bil bistre glave in vtisnil si je očetove nauke v spomin ter jih vestno izpolnjeval. Kmalu pa mu očetove pomoči več ni bilo treba in si je svoje laži sam iz-mjšljal. Joj, to so vam bile sijajne laži, sam oče se v tem fantovem govorjenju več nič spoznal. Dolge lažnive storije je pripovedoval vsakomur, kdor ga je hotel poslušati, ne da bi malce zardel. Oče je bil ponosen nanj In ga je razkazoval sosedom in znancem: Ha, naš Šimek, to vam je tiči Samega župana bi ugnal v kozji rog. Nihče ga ne spravi v zadrego.«
Res, nihče ni spravil Šimeka v zadrego, pač pa je čedalje pogosteje prihajal v zadrego Šimekov oče sam. Ob nedeljah je začel fant izostajati od maše in se je potepal s tovariši po gozdu. Doma pa je vedno hinavsko zavijal oči in pripovedoval materi take pobožne stvari iz kaplanove pridige, da mu je morala verjeti, da je bil v resnici pri maši.
Med tednom pa se Je časih izmuznil o3 dela, češ da mora k stricu, da mu je tei* naročila, naj pride k njim pomagat deJ»* — no nikoli mu ni bilo težko za izgovor.
Oče je večkrat pogrešal zdaj dvajsetatf, zdaj petdesetak v svoji denarnici. To je očetu šlo po glavi. Nekoč je rekel pri mizi: »Tatu imamo v hiši. Pa ga bom že dobil, dolgo se ne bo mogel skrivati.« Tedaj Je Šimek poklical očeta k sebi in mu rekel skrivaj: »Jaz pa vem, kdo je tat. To je naš hlapec. Ob nedeljah so ga vse gostilne polne. Tam pije in igra. Prejšnjo nedeljo sem ga videl, da je cel stotak —-
Seveda je to očeta stogotilo. Spravil ee je nad hlapca in ga pri priči spodil od hiše.
Hlapec je pa tožil in oče je moral pošteno plačati za žaljeno čast.
Seveda so se končno tudi očetu odprle oči, da je spoznal pravo vrednost svojega sina, ampak bilo je že prepozno Bil ga je, zmerjal, mu grozil z orožniki in ječo, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Tedaj je večkrat sedel sključen na klopici pred hišo in tožil svoji ženi: »Jaz ubogi revež, v kakšno sramoto in v kakšne težave me je spravil moj sin! če bi le vedel, kje se je fant naučil tako prebrisano lagati?«
DOMAČA LEKARNA
Votel zob je sitna zadeva. Občutljiv je za vsak prepil, če pride nanj vroče, če pride nanj mrzlo, te vrže kar kvišku od silnih bolečin. Vsak ne more takoj k zobarju, da mu zalije ali izpuli zob, zob se tudi po-tauhne in ne boli dalje časa. Strokec česna, ki ga navežeš na lice ali deneš za uho, izvleče bolečino. Stoičen česen na lice navezan naredi to še hitreje ali po tem za-repi koža. Češenj ali sol zatlačena v zob pomagata sicer, da zob otrpne ali zob se zdrobi. Ne zdrobi se pa in otrpne če razpustiš kafrin drobec v žlici olja in namočiš v tem vato za v zob ali namoči vabo v cimetovi tinkturi. Usta izpiraj z okisanim žajbeljevim čajem. Učinkovita je Gevalor-ska voda: 200 delov alkohola 10 klinčko-vega olja, 20 santelovega, 20 olja poprove mete, 20 kloroforma in 40 kreozota. Se dobi v drogeriji. Natlači v zob v to namočeno bato.
KUHINJA
Sočna pečenka. Govedina od križa, ki jo naj bo %kg, hitro operem, nasolim in pustim pol ure stati. Potem pečenko od vseh strani lepo rumeno opečeni, denem v kožico in dodam vso zelenjavo, ki je za v govejo juho. Poleg zelenjav, dodam še celega popra, cimeza, lavorov list, malo oreška^ in gverce. Ko je pečenka zmehčana, narežem med omako 2 dkg črnega kruha brez skorje, nekaj žlic vina vlijem po pečenki in dodam še pol žlice pretlačenih paradižnikov ter zalijem s kropom ali z juho. Za-lijem v toliko, da je omaka primerno gosta. Meso zrežem na lepe kose, zložim na krožnik in polijem s pretlačeno mezgo. Na mizo dam z Zemljinimi cmoki ali^s testeninami, ali polento ali praženim rižem.
Kolerabina juha. Kake tri kolerabe pripravim tako, da jih osnažim. olupim in zrežem na male kosce ali na drobne rezance.
Perje, bolj iz sredine operem, osmučem in zrežem na rezance. Potem skuham oboje in sicer vsako posebej v slani vodi. V kožici napravim iz 3 dkg masti ali surovega masla prežganje s 3 dkg masti, zelenega seseka-nega peteršilja in čebule. V zarumenelo prežganje stresem perje in sad kolerabe, zalijem s krompirjevko ali z juho od kosti, ali s peteršiljevko. Po potrebi osolim in pustim, da dobro prevre, Nazadnje zbolj-šam juho s kislo smetano in pridatkom ra-stepanega jajca. Na kolerabični juhi lahko tudi zakuham riž. ali pa ji pridani na kosce razrezane opečene žemljice. Iz kolera-bic lahko napravim tudi prikuho, na isti način kot juho. Razloček je v tem, da prikuho zalijem le v toliko, da tekočina zelenjavo samo pokriva.
Tirolski cmoki za julio. Tri žemljice narežem na kocke in jih polijem z osminko mrzlega mleka, v katerem sem ošvrkljala 2 jajci in primerno osolila. Ko so žemljice namočene, primešam 6 dkg suhega in ku-kanega svinjskega mesa, katerega sein^ na majhne kosce zrezala. Nazadnje primešam še polno žlico moke. Iz testa oblikujem velike cmoke, katere skuham v slanem kropu. Kuham jih 10 do 15 minut. Kuhane cmoke odcedim, prerežem na polovico in vlijem nanje vrelo juho.
Pečen mesni zvitek. Vlečeno testo napravim iz pol litra moke, osminko mlačno osoljene vode, za oreh masti ali toliko surovega masla ali žlico dobrega olja in enega beljaka. Dobro pregnetem, testo pokrijem s skledo in pustim pol ure počivati. Pri vlečenem testu je treba vedeti tole: Testo je treba gnesti toliko časa, da poženo pence. Da se to prej zgodi je treba testo metati ob desko in hitro pregnesti. Spočito testo razvaljam in na tanko razvlečeni. Robove pa porežem. Te obrezke pregnetem in jih porabim za ribano kašo. Lahko mi pa tudi služijo kot zavitek za masleno testo. Razvlečeno testo namažem s sledečim nadevom: Ostanke pečenega ali kuhanega testa prav drobno sesekljam ali še boljše je, če ga zmeljem, V kožici razbelim 3 dkg masti, zarumenim sesekljano čebulo in zelen peteršilj. V zarumenje stresem meso in še malo opražim. Potem potegnem na stran, da se shladi. V ohlajenje odlijem eno jajce, dodam pest drobtin in toliko mleka, da je mogoče mazati. Mazilu lahko dodam sesekljanega drobnjaka in ščep popra. Zvitek spečem v pečici na pomazani pečici. Lahko ga tudi skuham v slanem kropu. Na mizo ga dam s kakršnokoli solato.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Ljubljana. V prvi polovici junija so se gibale cene živine v Ljubljani takole: voli
I.	vrste 5.50 do 6 din, II. 4.50 do 5, III. 4 do 4.50; telice I. vrste 5.50 do 6, II. 5 do 5.50, III. 4 do 4.50; krave I. vrste 4 do 4.50, II. 3.50 do 4, III. 2.50 do 3; teleta I. vrste 6.50 do 7, II. 6 do 6.50; prašiči špe-harji domači 8.50 do 9, sremski špeharji 9 do 9.50, domači pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teže.
Dol. Logatec. V začetku junija beležijo tele cene živine: voli I. vrste 5 do 6 din,
II.	5, III. 4 do 4.50; telice I. vrste 5.50, IL
5,	III. 4.50; krave I. vrste 5, II. 4.50, III. 3 do 4; teleta 1, vrste 8, II. 7; prašiči špeharji 10 do 11, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže.
Kamnik. Poročajo o naslednjih cenah živine: voli I. vrste 5, II. 4.50, III. 3 do 4; telice I. vrste 5.50; U. 5, III. 4; krave I vrste 4, II. 3.50, III. 2.50 do 3; teleta I. vrste
6,	II. 4.50; prašiči špeharji 8, pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže.
Litija. Na semanji dan 12. junija so plačevali živino takole: voli 4 do 4.75 din, krave za pleme na čez od 2000 do 2500 din komad, krave za mesarja od 3 do 3.50 din; telice za pleme 5 50 do 6. za meso 4 do 4.50 din za 1 kg žive teže. prignali skupaj 332 glav goveje živine (prodali 123) in 1368 prašičev različne starosti. Cene goveje živine — posebno telet — so bile dokaj čvrste, prašičje cene pa so ostale nespremenjene. Plačevali so vole
I.	vrste 6 II. 5, 111 4; telice I. vrste 5, II. 4, III. 3.50; junci I. vrste 5, II. 4.50, III. 4; teleta I. vrste 8, II. 7; prašiči 120 do 250 din komad.
Brežice. Na sejmu dne 13. junija so plačevali živino tako: voli 4 do 4.50, krave 2 do 4, telice 3 do 5, prašiči špeharji 8.50, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. Odojki 70 do 90 din komad.
Laško. V začetku junija so imeli sledeče cene: voli I. vrste 5.50, IT. 4.50, III. 4; telice I. vrste 4.75, II. 4.50, III. 4; krave I. vrste 4, II. 3.50, III. 3; teleta I. vrste 6,
II.	5; prašiči špeharji 9, pršutarji 7.75 din za 1 kg žive teže
Maribor. Na sejem dne 13. junija so prignali 685 glav živine, prodali pa 353 glav po sledečih cenah: voli I. vrste do 6, II. 4 do 5, III. 3.25 do 3.75; krave I. vrste 4.50,
II. 3.50 do 4.25, III. 2.25 do 3.25; mlada živina 4 do 5.50 teleta I. vrste 6, II. 4.50 do
5	din za 1 kg žive teže.
CENE
Ljubljana. Pšenica 1 kg 1.90 do 2.10 din, ječmen 1.95 do 2.20, rž 1.95 do 2; oves 1.95 do 2.30, koruza 1.40 do 1.85, fižol 3.60, krompir 0.75 do 0.80, seno za 100 kg 100 din, slama 60 din. Svinjska mast 20 do 22, med 18 do 20 din za 1 kg.
Črnomelj. Pšenica 100 kg 220 din, ječmen 190, rž 200, oves 220, koruza 175, fižol 220, krompir 100, lucerna 75, seno 50, slama 20 din; vino navadno mešano pri vinogradnikih 4 din, finejše sortirano 5 din za 1 liter.
LJUBLJANSKI TRG
Mleko in mlečni izdelki. Mleko 1 liter 2 do 2.25 din, surovo maslo 1 kg 22 do 28, čajno maslo 32 do 38, kunano maslo 30 do 32, bohinjski sir 26, polementalec 26, tra-pist 20 do 28 din. Jajca komad 0.65 do 0.75 din.
Mlevski izdelki. Moka št. 0 3 do 3.25 din, št. 2 din 2.80 do 3.05, št. 5 din 2.60 do 2.85, št. 6 din 2.40 do 2.65; kaša 3.10 do 3.40, ješprenj 2.90 do 3.25, ješprenjček 4.20 do 7, otrobi 1.30 do 1.55, koruzna moka 1.90 do 2.10, koruzni zdrob 2.25, pšenični zdrob 3.30, ajdova moka 4 do 5, ržena moka 2.90 do 3.20 din.
Zelenjava. Glavnata solata 1 kg 5. din, štrucarca 4. cvetača 4, kislo zelje 1.50 do 2, zgodnje zelje (dalm.) 5, ohrovt (dalin.) 4, karfijola 4, šparglji 10 do 16, kolerabe 1 do 2, paradižniki 16, kumare 8 do 10, grah v stročju 4, luščen grah 1 liter 10, konoplja
6	do 8, laneno seme 6, fižol v stročju (inozem.) kg 8 do 10, čebula 6, por 2, češenj 10, nov krompir 3 do 4 din za 1 kg.
SEJMI
do 2. julija:
26. 6.: gov. Št. Janež na Dol. — 27. 6.:
živ. in kram. Šmartno pri Litiji, Metlika, gov. in svinj. Radeče pri Zid. mostu. — 30. 6.: živ. in kram. Mala gora pri Kočevju, Mirna peč, Moželj, Rakek, Zagorje ob Savi, Gor. Radgona. — 1. 7.: svij. Brežice, Celje Trbovlje. Gor. Trbovlje, Jurklošter, živ. ia praš. Podčetrtek in svinj. KriževcL
PRAVNI NASVETI
Prisojena odškodnina zaradi tatvine. I.
P. N. — Ker vam je kazensko sodišče priznalo 800 din odškodnine, ki sta jo dolžna solidarno plačati oba zaradi tatvine obsojena fanta, lahko vi izterjate to odškodnino od enega ali drugega, če vam odškodnine noče nobeden plačati, vam svetujemo, da zahtevate od okrožnega sodišča, kjer se je vršilo kazensko postopanje, odškodninsko razsodbo in na temelju iste predlagate pri domačem okrajnem sodišču vknjižbo zastavne pravice na posestvu obsojenega fanta Stroške vknjižbe boste začasno sami trpeli; ko se bo prodalo posestvo, pa jih boste dobili plačane. Za stroške kazenskega postopanja se bo država vknjižila šele potem, ko bo fant kazen odslužil.
Med vojno izplačovana podpora. S. I. P — Ker je vaša mati med vojno dobivala državne podpore zato, ker ste bili kot edini sin-h-ranitelj vpoklican, je pač država njej izplačevala po takrat veljavnem zakonu in ne morete od matere zahtevati sedaj, da vam vrednost te podpore izplača. — Po smrti matere boste smeli zahtevati nujni delež in nič več.
Zaščita poroka. I. Z. — Kmet je trgovcu za poroka. Trgovec je prišel v konkurz in bo moral njegov dolg najbrže plačati porok. Vprašate, ali bo kmet dosegel zaščito za poroštveni dolg. — Tudi dolg. ki ga kmet dolguje kot porok, spada pod zaščito, seveda če je poroštvo nastalo pred 20 aprilom 1932 leta. Porok mora pričeti izpolnjevati obveznosti tedaj, kadar terja upnik od njega plačilo. Od tega dne začno teči zanj roki jsvt uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov.
Učni čas vajenca, A. Z. — Obrtni učenec se je dogovoril z gospodarjem, da se bo učil tri leta. Ker je bil priden in je delal po 17 na dan, ga namerava mojster predčasno oprostiti učenja. Vprašate, ali je to mogoče? — Učni čas ne sme biti krajši od dveh let in ne daljši od štirih let. Zato bo vaš učenec lahko po dveh letih delal pomočniški izpit, če mu bo mojster izdal učno ootrdilo.
Pogodba z mladoletnikom. F. O — Z materjo mladoletnih otrok ste sklenili pogodbo glede vzdrževanja otrok in ste dogovorjeni znesek plačali materi. Sedaj pa mati ponovno zahteva denar in vam preti z advokatom. Vprašate, ali je pogodba, ki ste jo z njo storili, veljavna. — Pogodbo bi moralo odobriti varstveno sodišče. Če sodišče tega ni storilo, bo pač ono moralo rešiti epor med vami in materjo mladoletnih otrok, ki so upravičeni od vas zahtevati vzdrževanje.	_
Prevzem dolga in zaščita. V. F. S. — Leta. 1933 Ste kupili posestvo in prevzeli s posestvom nekaj dolga, ki ga je prodajalec
napravil v hranilnici leta 1928. Vprašate, ali vam pripada zaščita. — Ker posestva niste dobili potoni dedovanja ali potom nasledstvene pogodbe, niste zaščiteni glede dolga, ki sta ga s posestvom prevzeli. Zato je Privilegirana agrarna banka upravičeno odbila vašo prošnjo za zaščito.
Občinske in banovinske doklade. M. F. L. — Radi bi zvedeli, kako visoke občinske in banovinske doklade morate plačevati k državnim davkom. Zdi se vam, da plačujete previsoke davke. — Koliko znašajo občinske doklade na neposredne davke, lahko zveste pri domači občini. Banovina pa je za proračunsko leto 1939-40 naložila sledeče doklade: 50% občne banovinske doklade k vsem državnim neposrednim davkom 5% nadomestno doklado za odkupnino osebnega dela na cestah, 5% zdravstveno doklado in 35% šolsko doklado k vsem držav, neposrednim davkom. Skupaj torej znašajo banovin, doklade 95% na državne neposredne davke. Ker ste kmet, morate poleg tega plačevati tudi za Kmetijsko zbornico 5% doklado na državni zemljiški davek (zemljarino). Proti leni dokladam, ki so končno veljavne za to proračunsko leto, ni mogoča pritožba
Policijska služba. A. O M. — Mi ne vodimo seznama policijskih uslužbencev, zato vam ne moremo povedati, koliko prosilcev je bilo letos sprejetih in ali bo šo kdo sprejet.
Dolg iz nakupa blaga pri trgovcu. Š. I.
— Vprašate, ali dolžnik lahko zahteva od trgovca, pri katerem Ima dolg iz nakupa blaga, obračun in obveznico. — Če upnik sam ne sproži postopka za zameno dolžniških listin, sme zahtevati zameno listin tudi dolžnik-kmet po predpisih pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Dolžnik naj torej sam sestavi obračun in novo obveznico ter Isto predloži upniku, ako že upnik tega sam ni storil.
Razprodano posestvo. J. J. D. Z. — Od razprodanega posestva je ostala mala parcela, pot na pašnik, neprodana. Ker je od razprodaje posestva poteklo že več kot 30 let, imajo na tej neprodani parceli služnostno pravico poti vsi tisti mejaši, ki so jo tekom 30 let uporabljali Če sta si to polastila dva mejaša, sta oba s pri posest vova-njem pridobila solastninsko pravico in zahtevata lahko napram zemljeknjižnem lastniku. da jo pripozna in se uredi zemlje-knjižno stanje.
Težke domače razmere. 1. S M. — Od očeta boste lahko zahtevali dolžni delež šele po njegovi smrti. Zenitve očetu-vdovcu ne morete preprečiti. Če vas oče po vasi obrekuje, imate pravico, da tožite očeta zaradi obrekovanja. Taka tožba zastara v 3 mesecih. Premislite, če bi potem res bilo kaj boljše za vas Morda ste pa tudi vi kaj nepravilnega rekli čez očeta in bo sodišče? moralo »ač oba kaznovati. •