izpričajmo zdaj solidarnost z obtoženimi slovenskimi aktivisti (str. 2)
LETO XXIX — Številka 17	28. aprila 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Na občnem zboru KKZ so počastili tudi dolgoletnega kulturnega delavca dr. Joška Tischlerja (slika levo). Na desni sliki: Janez Kuchling, Stane Wakounig, Lovro Kašelj, dr. Janko Zerzer in Nužej Tolmajer.
Namesto uvodnika:
,,$ ponosom nositi svojo krizantemo"
(Izvlečki iz govora predsednika Lovra Kašlja na občnem zboru KKZ)
Današnjemu občnemu zboru pa daje še posebno pomembnost dejstvo, da se vrši v jubilejnem 70. letu organizirane kulturno-prosvetne dejavnosti koroških Slovencev. Ustanovitev Krščan-sko-socialne zveze za Slovence na Koroškem leta 1908 je mejnik zgodovinskega pomena v kulturnem življenju koroških Slovencev. S tem, da je združila pod svojim okriljem vsa tedaj že obstoječa in delujoča izobraževalna društva ter seveda tudi na novo nastajajoča, je dala kulturnemu delu le-teh enotno smer ter preprečila razpadanje kulturnih potenc v našem ljudstvu v drobtinsko životarjenje in folkloristično neznatnost.
KKZ se na tem občnem zboru lahko ponaša z bogato žetvijo svojega dela v poslovni dobi zadnjih treh let. Poročila včlanjenih društev in kulturnih skupin so zgovoren dokaz za živahno dejavnost na terenu. KKZ z zadoščenjem ugotavlja, da je to dejavnost v minuli poslovni dobi lahko podprla in pospeševala z vsemi ustreznimi uslugami, zlasti s servisno in idejno pomočjo. Po dolgi dobi improviziranega poslovanja sta članom zdaj na razpolago lepo urejen arhiv in kartoteka, poleg njih pa seveda razni pripomočki za uspešno delovanje v krajevnih skupinah. Naj bi se jih pridno posluževali in s tem čim bolj zgoščeno gojili stike s svojo kulturno centralo.
Poleg trajne razpoložljivosti za potrebe včlanjenih društev je pa KKZ skušala uresničiti sami sebi naložen kulturni program, ki je vseboval pred-vsem tale težišča: otroška mladina, ro-iaki na robu našega ozemlja, posredo-vanje boljšega spoznavanja slovenske °drske umetnosti, šolanje odraslih v sodelovanju s pristojnimi institucijami.
Dovolite, da se še enkrat dotaknem kvalitete naših kulturnih ponudb. Mi-siim, da je tudi v tem naloga kulturne *veze, da se ne zadovolji s tem, kar i® že zmeraj bilo, ampak skuša narod Vz9ojiti k razumevanju še drugih lepot ir> vrednot ter tako razširiti njegov kul-{Urni horicont. Temu namenu služijo tud' razni tečaji, ki jih ima KKZ na svojem programu in ki jih bo treba pod °znako izobraževanja odraslih še razkriti in intenzivirati. S tem držimo kontinuiteto z nekdanjimi izobraževalnimi tiruštvi Krščansko-socialne zveze za Slovence. V to področje bi končno sPadala tudi neka vrsta glasbene šole, t?i io je zastopnik KKZ že pred tremi eti predlagal na skupnem sestanku 2Kpos, ki pa očividno še ni godna *a realizacijo. Morebiti bo gradnja Kultnega doma dovolila in omogočila tlnejše predstave o tej in podobnih tistanovah.
Občni zbor KKZ: z aktivnim delom naprej!
Kljub nadvse težavnemu položaju, v katerem se nahaja slovenska narodna skupnost na Koroškem, je njena kulturna dejavnost nadvse živahna. Morda se kulturna aktivnost da razumeti tudi kot gesta upora proti vsem mogočim poizkusom odprtega in skritega asimilacijskega pritiska na manjšino. Krščanska kulturna zveza je na svojem občnem zboru zadnji petek jasno začrtala smernice svojega delovanja za bodočnost. Ob vsem tem pa je nudil občni zbor ponosno bilanco kulturnega dela po vaseh. Naloga vseh bo, da na teh lovorikah ne počivajo, ampak z njimi kot dokaz samozavesti in kot simbol uspešnega lastnega dela delujejo tudi naprej po začrtani poti.
Občni zbor — bil je pravzaprav jubilej, ker se je vršil v 70. letu po ustanovitvi Krščanske socialne zveze za Slovence na Koroškem, ki je bila predhodnik današnje KKZ. Zato so vpletli tudi kulturni spored, ki ga je izvajal mešani pevski zbor „Rož“ iz Št. Jakoba pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Ta zbor je tudi eden od simbolov vzgona, ki so ga razna kulturna društva doživela od leta 1974 naprej, kajti zbor je bil šele tedaj ustanovljen in velja danes za enega od vrhunskih slovenskih zborov na Koroškem. Nesebično delo dirigenta Lajka Milisavljeviča pa je bilo prav tako sestavni del nagovora predsednika KKZ Lovra Kašlja. Kašelj je ob začetku občnega zbora tudi čestital dolgoletnemu predsedniku Krščanske socialne zveze, dr. Jošku Tischlerju k njegovi 75-letnici, ki jo bo obhajal te dni.
Delovno poročilo je podal tajnik KKZ Nužej Tolmajer. S centrale je KKZ priredila nad 76 prireditev. Med drugim velja omeniti vsakoletni osrednji koncert v Domu glasbe (februarja) in tradicionalno osrednjo gledališko predstavo v Mestnem gledališču (8. decembra). KKZ se prizadeva tudi za šolanja svojih članskih društev. Organizacijski seminarji, govorniška šolanja in podobno služi temu namenu.
Preden zaključim, se mi zdi še umestna in potrebna beseda o sodelovanju med kulturnimi ustanovami, ki so trenutno na voljo in izbiro koroškim Slovencem. KKZ se zaveda, da bi bilo izolirano prizadevanje katere koli izmed njih nesmisel ter obsojeno na neuspeh. Zaradi tega goji KKZ ustrezno sodelovanju tako s Katoliško prosveto in Domom prosvete v Tinjah, kot tudi s Klubom mladje, ter je podobno sodelovanje ponovno ponudila tudi Slovenski prosvetni zvezi. Zal zlasti v zadnjih dveh letih iz nam nerazumljivih razlogov skoraj ni več prišlo do skupne realizacije iznešenih predlogov. KKZ bo vesela, če bo mogla vzajemno z vsemi nositelji kulture in prosvete služiti skupnemu poslanstvu nas vseh: v koroških Slovencih ohraniti in poglobiti zavest, da je resnično kulturen le tisti, ki ne leze hlapčevsko za tujo šaro, ampak s ponosom nosi svojo krizantemo.
Posredovanje vrhunske odrske umetnosti je prav tako eno od prizadevanj KKZ, ki v ta namen organizira vožnje v Ljubljano. Predvsem pa se je Krščanska kulturna zveza posvetila obrobnim krajem dvoje-
V delegaciji koroških Slovencev so bili zastopani predsednik dr. Matevž Grilc, dr. Janko Zerzer in Franc VVedenig za Narodni svet koroških Slovencev, predsednik dr. Franci Zvvitter, dipl. inž. Feliks VVieser in Karel Prušnik-Gašper pa za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem.
Zastopnike slovenskih osrednjih organizacij je predsednik Tito po slavnostni seji posebej sprejel. Predstavniki NSKS in ZSO so imeli z njim krajši pomenek in mu izročili za njegovo 85-letnico tudi darilo.
Vtem ko so nepregledni množici ljudi na več krajih mesta pripravili posben kulturni program, je udeležencem slavnostne seje govoril predsednik CK ZKS France Popit. V svojem govoru je predvsem nakazal vlogo in delovanje komunistične stranke Slovenije od njenega ustanovnega kongresa leta 1937 do današnjega dne. Del njegovih izvajanj je bil namenjen obravnavi nacionalnega vprašanja pred 40 leti in danes. Dejal je: „Življenje vsak dan dokazuje, da je nacionalno vprašanje v sodobnem svetu še živo, da smo še daleč od tega, da bi bili rešeni vsi mednacionalni odnosi. Z besedami manifesta ustanovnega kongresa je povedal, da je treba podpreti boj slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in drugje. Konkretno je še dodal: „V interesu miru in sodelovanja smo se sporazumeli s sosedno Ita-
zičnega ozemlja, ki jih še posebej zalaga s primernimi programi. Slovenska beseda, peta ali govorjena, je za take ljudi postala naravnost že redkost. Izredno dober obisk takih prireditev je pokazal pravilnost tega koraka, saj vlada za slovensko besedo močno povpraševanje.
Organizacijski aparat je KKZ okrepila z dodatno nastavljeno osebo. Igralski in notni arhiv se je medtem dal urediti, zboljšan je bil servis. V poročilu je bilo omenjeno tudi, da sta dve nadaljnji društvi pristopili Krščanski kulturni
lijo in smo sopodpisniki državne pogodbe z Avstrijo. Toda s tem se nismo odpovedali skrbi za nemoten nacionalni razvoj naših manjšin v zamejstvu. V odnosu do manjšin se preizkuša demokratična volja večinskega naroda." V zvezi z aktualnimi dogajanji na področju manjšinske politike v Avstriji je predsednik centralnega komiteja ugotovil, da „spremlja samovoljno
zvezi, ker hočeta delovati z obema osrednjima kulturnima organizacijama.
Nato so podali zastopniki posameznih društev poročila o svojem delovanju. Večino teh nadvse zanimivih poročil povzemamo na 3. strani.
Kot častni gostje so se udeležili občnega zbora poleg dr. Joška Tischlerja še prelat Aleš Zechner, zastopnik ZKOS Martin Zakonšek, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in podpredsednik SPZ Tomaž Ogris.
Iz tajniškega poročila je bilo
(Dalje na 4. strani)
kršenje državne pogodbe v Avstriji z nekakim preštevanjem, ki naj določa, koliko procentov pravic bo uživala slovenska manjšina, širjenje nacističnega divjanja in nacistične miselnosti." Dalje je dejal: „Smo za vsestransko sodelovanje z Avstrijo tako kot z drugimi državami v duhu helsinške konference. Nikdar pa ne bomo zaradi naše želje po dobrem sodelovanju s sosedi postali brezbrižni do zamejskih Slovencev in do izvrševanja mednarodno sprejetih obveznosti." V krajšem govoru je predsednik Tito naslovil priznavalne in resne besede na člane stranke ter sploh na državljane jugoslovanskih republik, tako z vidika historičnih dni pred 40 leti kakor tudi v luči sedanjih dogajanj na svetu.
V Ljubljani je v ponedeljek, 25. aprila, po končani slavnostni seji CK ZKS predsednik SFRJ Josip Broz-Tito tudi sprejel delegacijo koroških Slovencev. Predsednik Tito se je kazal zelo informiranega o najnovejšem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Podpreti boj slovenskih manjšin!
Z ogromnimi ljudskimi množicami — bilo je okoli 200 tisoč ljudi — preplavljena in s številnimi panoji in zastavami okrašena Ljubljana je v ponedeljek, 25. aprila, z navdušenjem sprejela predsednika SFRJ, Josipa Broza-Tita, ki je prišel v slovensko prestolnico, da bi prisostvoval slavnostni seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS. Slavnostne seje, ki je bila posvečena tudi 40-letnici Titovega prihoda na čelo partije ter njegovemu 85. rojstnemu dnevu, so se udeležili številni predstavniki družbeno-politič-nega življenja Jugoslavije, posebno še Slovenije, pa tudi delegacije slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji.

Izjava Narodnega sveta koroških Slovencev ob tiskovni konferenci voditelja celovškega državnega tožilstva dr. Wilhelma Stoiserja 21. aprila 1977:
„S svojimi napovedanimi ostrimi akcijami proti članom slovenske narodne skupnosti se je razgalilo državno tožilstvo kot zastopnik interesov nemških nacionalcev na Koroškem. Napoved številnih sodnih postopkov proti članom slovenske narodne manjšine, ki nas spominjajo na razne spektakularne procese, je treba videti tudi v senci ostrih protislovenskih izjav koroških politikov, predvsem deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, ki je kot prvi deželni glavar po letu 1945 javno obdolžil Slovence kriminalnega dejanja, ne da bi bil imel za to sploh kake dokaze. Napoved procesov in politične izjave služijo zlasti temu, da bi spravili koroške Slovence na kolena. Posameznim članom slovenske narodne skupnosti očitno hočejo vcepiti občutek, da so za tista dejanja, s katerimi so hoteli opozoriti na neizpolnjene manjšinske pravice, izročeni državnemu tožilstvu na milost in nemilost, medtem ko so pripadniki večine zavarovani pred kaznijo. Očitno hočejo Slovencem s koncentracijo procesov proti njim vsiliti občutek, da se le tedaj morejo počutiti varne, če resignirajo in se nehajo bojevati za dosego enakopravnosti.
Državnega tožilstva že zaradi tega ne moremo oprostiti očitka, da nastopa za interese nemških nacionalcev na Koroškem, ker je razi-
GLOSA
Wagner in iredenta
Očitno se deželni glavar VVagner suče v začaranem krogu. Tisti VVagner, ki je pred leti, ko je postal koroški deželni glavar, izjavil, da hoče biti deželni glavar vseh Korošcev, je postal celo deželni glavar vseh pristnih, ne samo pravih Korošcev. Po njegovi lastni izjavi je namreč pristni Korošec samo tisti, ki ne zna niti besedice slovensko. To svoje pristno pojmovanje pristnega koroštva je VVagner že dostikrat dokazal. Zadnji njegov izpad proti Slovencem je bil zadnjo soboto v Celovcu, pri okrajni konferenci SPO za okraj Celovec-mesto. „ Koroška ne sme postati torišče za bombaše ali iredentiste!" Iz vsega konteksta VVag-nerjevih besed človek lahko raz-bereš le eno: Mislil je Slovence. Bombaštvo nam je že očital v zvezi z razstrelitvijo Steinacherjevega spomenika v Velikovcu junija 1976. Zdaj pa še iredento. Morda v tej zvezi zadobi večjo težo tudi izjava nekega deželnega predstavnika, ki je leta 1975 imenoval KEL »ireden-tistično listo".
VVagnerju in njegovim je težko dopovedati, da ni vedno tako, kot oni mislijo, da mora biti. Kar se pa tiče bombaštva in iredente, bi mu lahko že marsikaj dopovedali. Kot učitelj zgodovine je to v glavni šoli gotovo tudi tako učil, da so bili prav nemškonacionalni iredentisti med poglavitnimi, ki so postlali v Avstriji posteljo Hitlerju in njegovemu nacizmu. Kot nekdanji odlični Hitlerjev mladinec bo VVagner gotovo tudi vedel — sam je to doživel — in tega tudi ne bo mogel tajiti, da je prav nacizem zlil nad človeštvo najhujše gorje.
In še bombaštvo. Strokovnjaki so sami priznali, da so bili pri Gospe Sveti na delu pravi strokovnjaki. Pa še 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, je bomba eksplodirala. Morda je koroški deželni glavar vendarle mislil na nemškonacionalne iredentiste in bombaše? Morda ...
skovalo leta 1972 proti tafelstur-merjem, če sploh, skrajno pomanjkljivo. Čeprav številnih tabel niso samo demontirali, ampak celo poškodovali, čeprav so zavili in potrgali okvire — fotografije iz tistega časa to dokazujejo —, je bilo državno tožilstvo mnenja, da ni bilo nobene škode. Med tedanjimi raziskavami se je naravnost vsilil sum, da je šlo za upor, vstajo in javno nasilnost. Pristojne oblasti niso našle med svojimi raziskavami nobenega vzroka, da bi take dogodke kazensko zasledovale; v posameznih primerih niso niti ničesar poskusile, da bi sploh preiskale vzroke za sum. Druge postopke so ali ukinile ali pa so storilce pomilostile. V tej zvezi zadobi novo razsežnost tudi izjava voditelja dr-
Da je tiskovna konferenca vodje celovškega državnega tožilstva dr. Stoiserja bila ..slučajno" tik po najnovejšem bombnem atentatu pri Gospe Sveti, nihče od navzočih novinarjev ni hotel prav verjeti. Kajti tiskovna konferenca je bila prirejena tako hitro, da ni bilo časa, da bi pismeno povabili vsa uredništva. In tako je lepo število časnikarjev le slučajno zvedelo za tiskovni razgovor. Kako zelo so se tozadevni termini skoraj prekrižali, kaže tudi izjava dr. Stoiserja, da so obtožnico proti tistim Selanom, ki so 14. novembra na nadvse uspešen način preprečili štetje v svoji občini, zgotovili šele 19. aprila. Proces proti selskim žrtvam tristrankarske-ga sporazuma naj bi bil 25. maja. Zakaj se je vodji državnega tožilstva naenkrat tako zelo mudilo, da obvesti javnost o tem postopku? Predvsem, ker takih tiskovnih konferenc ne prirejajo posebno velikokrat. Sploh pa je državno tožilstvo navezano na direktive pravosodnega ministrstva. Tam pa bodo že vedeli, zakaj naenkrat številni procesi proti koroškim Slovencem.
Verjetni motiv, zakaj se zdaj množijo in kopičijo postopki s političnim ozadjem proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je pravzaprav isti, iz katerega razni politiki z deželnim glavarjem Leopoldom VVagnerjem na čelu v zadnjih tednih podajajo nadvse ostre izjave proti slovenski narodni skupnosti. Koroške Slovence je treba kriminalizirati. S tem, da ocenjujejo njihov boj in metode tega boja kot zločin, skušajo diskvalificirati upravičene zahteve manjšine kot nekaj, kar ni v skladu z avstrijskimi zakoni. O tem, ali so avstrijski zakoni v skladu s človekovimi pravicami ter z avstrijsko ustavo in še posebej z avstrijsko državno pogodbo, naj potem nihče ne vpraša več. Kajti doslej so koroški Slovenci imeli odlično argumentacijo, ki je na podlagi dejstev bila tudi vseskozi verodostojna: koroški Slovenci že nad dvajset let čakajo na izpolnitev obveznosti iz člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ne le, da jim Avstrija teh pravic ne daje, trpi manjšina neizmerno škodo na tem, ker je z omejenimi sredstvi, ki so ji zaradi neizpolnjenega člena 7 na razpolago, ne more tako učinkovito nastopati proti vedno hujšemu asimilacijskemu pritisku.
Prozaičen primer iz gospodarstva: majhno podjetje ima od vsega začetka težave, da se uveljavlja v konkurenčnem boju z močnejšimi. Če pa se majhnemu podjetju niti ne nudijo osnovne možnosti, da enakopravno tekmuje z večjimi, je v nevarnosti, da propade.
Koroški Slovenci v tem neenakem boju niso propadli, ampak so se zmeraj znali uveljaviti, predvsem pa so s to svojo argumen-
žavnega tožilstva dr. Stoiserja, ko je dobesedno namignil, da ,marsikaj ni kaznivo1.
Če zdaj uprizarjajo proti številnim članom slovenske narodne manjšine nekakšen tribunal, hočejo s tem očitno vsiliti vtis, da na Koroškem ni nemških ekstremistov in da so edinole Slovenci krivi nemirov v deželi. Če presojamo vso stvar s tega vidika, je kopičenje takih postopkov, ki imajo vse značilnosti spektakularnih procesov, samovoljno dejanje tožilstva.
Očitku, da ni izpolnilo svoje dolžnosti v izdatni meri, državno tožilstvo tudi pri nastopu policije v Škocijanu ne more uiti. Gospod dr. Stoiser je namreč izrecno izjavil pri tiskovni konferenci, da državno tožilstvo samo ni začelo z
tacijo vseeno znali prepričati. V očeh avstrijske in mednarodne javnosti je bila oficialna Avstrija tista, ki je kršila zakone oziroma jih ni upoštevala.
Sedaj se avstrijska vlada trudi, da ta vtis „popravi“. To se zgodi s pomočjo zagotovila, da je državna pogodba z zakonom o narodnih skupnostih več ko izpolnjena, ker je ta zakon o narodnih skupnostih »najboljši na svetu". To zagotovilo vedno zopet ponavljajo in bodo to storili tako dolgo, dokler ljudje tega ne bodo verjeli. V bodoče naj ne bo več govora o avstrijski državni pogodbi (katere se Avstrija ne drži), ampak naj bi vse govorilo le o zakonu o narodnih skupnostih (katerega koroški Slovenci ne priznajo). Zato naj bi postali Slovenci v očeh javnosti tisti hudobnež, ki
S tem, da zdaj skušajo posamezne koroške Slovence postaviti pred sodišče, ker so se borili in se borijo aktivno za dosego svojih pravic, hoče avstrijska vlada doseči dvoje: prvič naj bi med koroškimi Slovenci samimi nastal vtis, da so v svoji nemoči izpostavljeni vsemogočnemu avstrijskemu pravosodnemu aparatu, ki noče videti, zakaj se pravzaprav borijo. Sodni oblasti namreč gre le zato, da določena dejanja kategorizira v določene paragrafe kazenskega zakonika. Z drugimi besedami: sodišče naj bi razpravljalo o prekrških kazenskega zakonika, ne pa o nad 20 let kršeni avstrijski državni pogodbi.
Na drugi strani pa naj bi med avstrijskim prebivalstvom nastala slika, da gre pravzaprav pri vsem problemu le za nekaj kriminalnih ekstremistov. Koroški Slovenci naj bi zgubili simpatije med avstrijskim prebivalstvom, ki so jih v še posebni meri bili deležni 14. novembra 1976, ko so v vsaki zvezni deželi našteli nekaj sto Slovencev. Kdo se že rad druži s kriminalci?
Če smo zgoraj posebej poudarili, da vse to hoče avstrijska zvezna vlada, potem smo to storili zavestno: kajti državno tožilstvo je orodje pravosodnega ministrstva, vsak državni tožilec mora izvajati direktive, ki pridejo od pravosodnega ministra. Dr. Christian Broda pa je na drugi strani kot član Kreis-kyjevega kabineta v določeni meri podrejen kanclerju, ne glede na to, da je pravosodni minister danes eden najvplivnejših oseb v naši državi.
Pri vsem tem se zanaša avstrijska zvezna vlada tudi na to, da ne računa s posebnim odporom proti tem postopkom, ker pač verjetno
nobenimi preiskavami proti žandar-jem zaradi suma za izgrede, čeprav bi bilo to moralo storiti zaradi številnih obtežilnih izjav.
Če je obljubil Narodni svet koroških Slovencev svojčas vso moralno, pravno in publicistično pomoč tistim osebam, ki so v Selah uspešno preprečile ugotavljanje manjšine, potem bo to svojo obljubo tudi izpolnil. Z vso odločnostjo izjavljamo, da smo solidarni z vsemi člani slovenske narodne skupnosti, ki jih bodo obtožili v okviru napovedanih spektakularnih procesov. Storili bomo vse, da se bo spremenila vloga danes sra-močenih slovenskih obtožencev: da bodo postali tožilci proti temu, da nam že desetletja nočejo priznati enakopravnosti."
se zakonov ne drži. Tisti, ki nima rešpekta pred zakonom, pa je od vsega začetka sumljiv iredente. Ta argument pa je na Koroškem že tako star, kakor so stari zadnji abvvehrkampferji. V njihovih krogih je ta argument naletel na rodovitna tla, saj so napravili opozicijo proti »iredentistom", ki vedno silijo le „dol“, onkraj Karavank. Toda tisti, ki so si vzeli v zakup, da so »domovini zvesti", niso naleteli na preveč razumevanja pri tistih, ki so bili prav tako lojalni državljani, a niso čutili potrebe, da to vsak dan znova ponavljajo. Tisti ljudje pa takega vsakodnevnega šikanoz-nega priznavanja tudi od Slovencev niso zahtevali. Slovenci so torej veljali in veljajo za poprečnega Avstrijca za čisto navadne državljane, brez iredente.
misli, da odgovarjajo procesi zahtevi koroške večine. Kakšna pa je ta večina v svojem mišljenju, pa dovolj dobro vemo. Leta 1972 in 1973, v volilnem boju za občinske volitve, so se vse stranke trudile, da bi s čim številnejšimi intervencijami preprečile sojenje več sto ta-felsturmerjem. Volja imaginarnega ljudstva je tedaj menda bila, da so tafelstiirmerji junaki in ne zaslužijo kazni. Ker pa je avstrijski sodni aparat tedaj uvedel tudi postopke proti koroškim Slovencem, ki so z dodajanjem slovenskih napisov na krajevne table opozorili na zamudnost Avstrije, (za tiste Slovence pa se nobeden od koroških politikov ni potegnil), so z izgovorom, da so ekstremisti na obeh straneh, krat-komalo ukinili vse tozadevne postopke.
Danes pa verjetno ni treba ukiniti postopkov proti Slovencem, ker so tokrat »ekstremisti le na slovenski strani", nad katerimi se je treba zgražati. Očitno se nihče ne boji očitka dvojne mere.
Napovedani postopki ne veljajo le številnim direktno obtoženim koroškim Slovencem, ampak vsakemu posameznemu zavednemu koroškemu Slovencu: postopki, ki spominjajo v svojih okoliščinah na tribunal, naj bi pomenili signal. Če Slovenec hoče biti varen pred sodnim aparatom, naj bo tiho in naj se ne zavzema aktivno za svoje pravice. Kajti jutri je morda on na vrsti. Kajti meja med kaznjivim in nekaznjivim je tekoča. Določa jo v precejšnji meri tudi tako imenovani »pravni čut" večine. Da je pravni čut večine postala karikatura, tega pravnega izraza, je dokazala ravno Koroška — 1972 in danes.
Naloga vseh: solidarizirati se z obtožena!
@ Sveta naloga nas vseh pa bo, © da bomo ukrenili vse, da iz na-0 ših aktivnih pripadnikov narod-© ne skupnosti ne bodo napravili © zločince. Kajti tudi mi imamo © zelo dobro oblikovan čut za pra-© vico, čut, da je treba zakone © izpolniti. Čutimo tudi, da tisti, © ki se sami ne držijo tistih za-© konov, ki so jih sami podpisali, © nimajo najmanjše moralne pra-© vice soditi tistim, ki se borijo © za izpolnitev zakonov in za to, © da bi zmagala pravna država © ne glede na številne trostran-© ske kupčije SPO, OVP in FPO.
© Doseči hočemo, da se bodo © pravosodne oblasti na Koro-© škem in v Avstriji seznanile tu-© di s pravnim čutom manjšine.
© Leta 1972 in 1973, ko so ukinili © postopke proti tafelstiirmer-© jem, so dejali, da nočejo ustva-© riti mučenikov. Danes, ko gre © „le“ za Slovence, ta argument © ne velja več. Kajti:
© Doseči hočemo, da bo vsa med-© narodna javnost postala pozor-© na na ta edinstveni pravosodni © škandal, ko hočejo soditi žrt-© vam neizpolnjene avstrijske dr-© žavne pogodbe, namesto tistim, © ki so to zamudo zakrivili. Dose-© či hočemo in bomo dosegli, da © bodo pred mednarodno kuliso © obtoženi slovenski aktivisti po-© stali tožilci zoper prizadevanja © genocida: žrtve, ki so poskuse © genocida zaenkrat še preživele, © se morajo zagovarjati, da so © ukrenile vse, da bi preživele!
© Že danes pa mora biti naloga © vsakega koroškega Slovenca, © da izrazi v primerni obliki svojo © solidarnost z obtoženimi Selani © ter s tistimi, ki so v nočnih ak-© cijah opozorili na neizpolnjena © določila člena 7!
Resolucija slovenske mladine
V najnovejšem času so avstrijske oblasti poskrbele za novo eskaliranje pritiska na slovensko manjšino in njuni osrednji organizaciji. Posebno mesto v tem imajo sodni procesi zoper tiste slovenske mladince, ki so v minulem letu sodelovali v akcijah za uresničitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe in se s tem borili za dosledno uresničitev avstrijske ustavnosti. Očitno hoče vlada s temi političnimi procesi zastrašiti pripadnike manjšine in jih s tem prisiliti, da bi se podredili protimanjšinski politiki avstrijske vlade. To je tudi brutalen napad na celotno narodno skupnost, ker hoče prikazati njen zakonit boj, utemeljen z mednarodnopravno pogodbo, kot zločinsko dejavnost.
Avstrijsko pravosodje je s svojim ravnanjem poskrbelo za paradoks, saj postavlja pred sodišče tiste, ki se zavzemajo za uresničitev avstrijske ustavnosti. Pri tem so se avstirjske oblasti tudi tokrat uklonile zahtevam koroškega Hei-matdiensta.
Soglasno sprejemamo sklep, da dosledno podpiramo politiko obeh osrednjih organizacij, ki zavračata zakon o narodnostnih skupinah vklujčno s sosveti, ker vidita v njih poskus enostranske kršitve avstrijske državne pogodbe. Zato sodimo, da zdrava narodnostna zavest in zgodovinska politična odgovornost pred narodom nista združljivi s sodelovanjem v manjšinskem sosvetu.
Delavska, kmečka in študirajoča mladina, združena v Zvezi slovenske mladine, pošilja napredni dunajski študirajoči mladini, ki se bori proti oživljanju fašizma, izraze svoje solidarnosti.
Napovedani procesi veljajo Slovencem
Oblasti hočejo upravičeno borbo za pravice kriminalizirati
Stane VVakounig, SPD „Danica“ Št. Vid v Podjuni: Društvo je sodelovalo na 141 prireditvah v katerikoli obliki. Nosilca društvenega delovanja sta mešani zbor SPD Danica ter trio Korotan. Društvo se še posebej prizadeva za oskrbo turistov ob Klopinjskem jezeru s slovenskim kulturnim blagom, kajti sicer so turisti tukaj, preživijo počitnice v ležalniku ter odidejo, brez da bi zvedeli, da tu živijo Slovenci. Društvo je bilo povabljeno v Nemčijo, v Nurnberg, leto navrh so imeli tamkajšnje gostitelje za goste. Poleg koroških večerov so naštudirali spevoigro „Vasovalci“, naštudirali igre („Slaba vest“), razglabljali pa so tudi o lastnem delu ter o možnostih za bodočnost in priredili v ta namen diskusijski večer. „Danica“, ki je vključena tako v KKZ kakor tudi v SPZ, je sodelovala tudi na številnih prireditvah drugih organizatorjev.
Maks Mihor, farna mladina Kot-tnara vas: Kljub temu, da so mu odsvetovali, je župnik zgradil novo dvorano. Šele potem je društvo nioglo delovati. Pedagoški uspehi so zavidljivi: medtem je bilo 16 prireditev, osemkrat so gostovali z opereto „Miklavž prihaja", pri kateri sodelujejo tudi številni otroci 'z nezavednih družin. Društvo sodeluje pri rožanskem izobraževalnem tednu. Višek društvene dejavnosti je bil letošnji koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi Pred kratkim.
Janez Lesjak, SPD „Drabosnjak“ Kostanje: Društvo se je priključilo 29- maja 1975 KKZ. Isto leto veličastna proslava v Vrbi ob 150-let-nici smrti Andreja Schusterja-Dra-b°snjaka. Sodelovanje pri spominski razstavi v Ljubljani, na Ravnah 'n v Celovcu. Folklorni večer za turiste, dve lutkovni predstavi ter štirje filmi popestrijo društveno statistiko. Društvo je pomagalo organizirati razne demonstracije v Pliberku, Globasnici, Celovcu ter Zadnjič na Dunaju. Zanimanje za narodnopolitično delo je izredno ^eliko. Vsako leto prireja društvo 'zlet v razne kraje Slovenije (Vrhnika etc.).
Leonard Katz, „Drava“ Žvabek: Preden je on postal predsednik, je društvo spalo. Od leta 1974 pa so imeli vendar 34 prireditev, od tega lastnih dvanajst. Razporeditev je ugodna: filmi, koncerti, lutke itd. Občina le mačehovsko ravna z društvom in mu odmeri za letno subvencijo le 500.— šil. Zato pa pobira za vsako najavljeno prireditev takso in davke na plakate, tako da občina subvencijo, ki jo »investira" v društvo, dobi najpozneje po desetih prireditvah pomnoženo nazaj. V vasi sami pa mora mladina s trebuhom za kruhom, kar otežko-ča delo.
Helena Budin, KPD »Šmihel": Društvo je lani slavilo svojo 70-letnico. Naštudirali so šest iger, z njimi so gostovali v več krajih. V gosteh so imeli devet zborov, trikrat lutke KDZ. Posebno važnost polaga društvo na informiranje svojih članov o množičnih občilih: Horst Ogris je predaval o koroškem časopisju, novinar Harald Irnberger je bral svoj monolog „Z rjavo tinto", pred kratkim pa je analiziral dr. Robert Saxer poro-čevanje koroških dnevnikov v zadevi VVarasch. Probleme ima društvo s knjižnico ter z avtorskim združenjem AKM.
Peter Sticker, pevski zbor Jakob Petelin-Gallus: Leta 1974 je zbor posnel ploščo in od 26. 8. do 9. 9. bil na turneji po ZDA in Kanadi. Nadalje je zbor posnel adventni in božični koncert. S tem sporedom je nastopil tudi v številnih cerkvah. Da bi zbor dobil vrhunsko kvaliteto, prireja vsako leto pevski seminar ter poleg zabave intenzivno študira nove programe in pesmi; — vse to ob sodelovanju znanih strokovnjakov. Zbor je sodeloval tudi na raznih prireditvah kot soorganizator, lani pa je nastopal med drugim v Beljaku ter v Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji.
Tilka Markitz, SKD Globasnica: V zadnjih treh letih je bilo 76 prireditev, med njimi več centralnih. Društvo prireja vsako leto tradicionalni Kulturni festival. Eno najaktivnejših društev. Društvo ima tudi mladinsko folklorno skupino. Številna gostovanja, nastopi po tujem, snemanja za radio in televizijo. Zelo pestra kulturna ponudba — od veselic in izletov, preko koncertov, filmskih večerov, lutkovnih predstav, predavanj, folklornih večerov in operetne predstave do številnih prilik sodelovanja v okviru večjih prireditev. Po navadi »nadregionalna" udeležba.
KKZ: ponosna poročila društev o aktiviletah
Veronika Rutar, lutkovna skupina KDZ: Dijaki so pred tremi leti začeli s pionirskim delom, po vzgledu mariborske skupine so naštudirali medtem tri igre, s katerimi so gostovali nad 100-krat po naših krajih. Z lutkami, ki jih sami izdelujejo, oskrbujejo slovenske otroke tudi v zakotnih in zanemarjenih krajih dvojezičnega ozemlja, kjer otroci skoraj nikoli ne ču-jejo več slovenske besede. S pogostimi nastopi pomenijo lutkarji KDZ vsaj majhno alternativo k televizijskemu (nemškemu) Kasperlu.
Tilka Oitzl, SPD »Kočna" Sveče: Društvo je slavilo svojo 65-letnico in istočasno odprlo atelje kiparja prof. Goršeta. Nadalje so priredili dve materinski proslavi, posneli z zborom več pesmi za radio, imeli v gosteh lutkarsko skupino KDZ ter sodelovali na obeh rožanskih izobraževalnih tednih. Leta 1975 so odprli stalno Gorše-tovo galerijo. V okviru rožanskega izobraževalnega tedna je večkrat predaval odbornik in pevovodja dr. Anton Feinig o hišnih in ledinskih imenih po Rožu.
Franc Krištof, MPZ „Rož“ Št. Jakob: Zbor je napravil zavidljivo kariero:	Lajko Milisavljevič, veliki
idealist, ga je s skupino somišljenikov ustanovil januarja 1974. Leto navrh so nastopili z izbranim stilnim koncertom rožanskih ljudskih pesmi, pri katerem so polovico pesmi peli v krstni izvedbi. Decembra lani pa so nastopili prvič z nadaljnjo redkostjo: naštudirali so »Ziljsko ohcet". Za oba izbrana programa so izdali tudi brošuro. Vsega skupaj so imeli 48 nastopov. Poleg tega več snemanj.
Jože Vošnjak, farna prosveta Št. Janž: Vsako leto se pripravi materinska proslava, prav tako dan starih. Pustna prireditev je prav tako tradicija. Vsako leto naštudirajo primerno igro. Najuspešnejša prireditev je bil Škofjeloški pasijon, katerega so naštudirali lani. Ponoviti so ga morali ter z njim celo gostovali. Tudi letos so ga priredili ter načrtujejo, da bi to postala tradicionalna prireditev. Kritika je bila ugodna. Pri igri sodeluje okoli 40 oseb, nadaljnjih 20 pa pri sodelujočem zboru.
Sr. Gonzaga Kobentar, Zveza absolventk gospodinjskih šol: V okviru omejenih možnosti, ki jih imajo na šoli, je aktivnost izredna. Vsako leto je na sporedu akademija gojenk, povezana z razstavo šivanja, ročnih del in kuhinjskih izdelkov. To prireditev obišče vedno veliko število ljudi, gredo pa z njo tudi v goste. Priljubljene so tudi pustne prireditve, povezavi z nekdanjimi učenkami služijo vsakoletna srečanja absolventk. V gospodinjski šoli dobijo dekleta tudi primerno znanje, da se morejo potem tudi uspešno in aktivno udejstvovati v domačih društvih, kjer so potem večkrat stebri dela.
Vinko Zaletel, farna mladina Vo-grče: Kljub temu, da je fara majhna, je društvo dokaj aktivno. 22 predstav na odru, štiri gostovanja drugih skupin ter tri radio-oddaje so lepa bilanca. Odrska skupina je nosilec društvenega dela. Režiser Zaletel pedagoško spretno animira otroke, da sodelujejo pri igrah. Popularne so materinske proslave, kjer vedno skušajo naštudirati nekaj prvič igranega. Igre: »Dva para se ženita", »Teta na konju" in »Pričarani ženin". Izobraževalna »ustanova" Vinko Zaletel je kljub hudi bolezni imel tudi še številna skiop-tična predavanja. V zadnji periodi jih je bilo nad sto.
Janez Kuchling, Prosvetno društvo Velikovec: Društvo je bilo ustanovljeno šele 10. marca 1974. 40 ustanovnih članov. Medtem lepo število dobro obiskanih prireditev. Potujoča knjižnica oskrbuje člane s slovensko pisano besedo. Pionirskemu kulturnemu delu v tem izpostavljenem kraju je služilo predavanje dr. Prunča »Kdo je domovini zvest?", lutkovna igra za najmlajše, dobro obiskan koncert graških študentov na Djekšah ter družabna srečanja, ki pomagajo posameznikom, da niso tako izolirani. Nastop gradiščanske folklore pa je občina preprečila, ker ni dala dvorane — v »interesu sožitja".
Dr. Pavle Zablatnik, SKD Celovec: Društvo je imelo sedem prireditev, med drugim literarni večer Haralda Irnbergerja, razstavo igrač v okviru lutkovne igre KDZ »Rdeča kapica", gostovanje odra 73 s kabaretom, učni tečaj »Igra — temeljni kamen življenja", izlet na Kostanje, domači kraj Drabosnja-ka in gostovanje SKD „Rož“ iz Št. Jakoba z veseloigro »Jeppe s hriba". Odbor je lani na seji sklenil poseben delovni program, ki ga bodo izvedli v okviru danih možnosti. Celovškemu kulturnemu društvu pripada naloga, da zajame vse tiste Slovence, ki se za stalno naselijo v glavnem mestu.
v
Koncert zbora Krka iz Novega mesta v St. Vidu
Na povabilo SRD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni je preteklo soboto, 23. aprila, gostoval v Št. Pirmožu pri Voglu mešani pevski zbor „Krka" iz Novega mesta. Že več let gojita oba imenovana zbora dobre prijateljske vezi. Tokrat je mešani pevski zbor „Krka“ že drugič v Št. Primožu. Na prvem koncertu pred leti je zbor vodil nam prav dobro znani koroški rojak prof. Radovan Gobec, sedaj je vodstvo zbora prevzel prof. Miro Kokol. Poleg mešanega zbora je nastopil še in-štrumentalno-zabavni ansambel Matije Slaka,
V pozdrav je našim pevskim bratom ubrano zapel domači mešani pevski zbor „Danica“, pod vodstvom Hanzija K e ž a r j a. Nato jim je društveni predsednik Stane VVakounig v kratkih besedah izre-
ZA TISKOVNI SKLAD
SO DAROVALI:
Marta Kreuz,
Blato pri Pliberku 100.— N. N., Št. Vid v Podjuni 100.— Družina Jože VVakounig,
Mlinče	100.—
Marija Leitgeb, Pliberk 50.— Marija Trampuš, Pliberk 50.— Johana Pachter, Pliberk 50.— Franc Buchvvald, Nonča vas 50.— Marija Buchvvald, Nonča vas 50.— Marija VVutte, Vogrče	50.—
Katarina Zapuder, Vogrče 50.— Hubert Zidej, Vogrče	50.—
Mihael Lubas, Vogrče	50.—
N. N., Gluhi les	50.—
Marija Potočnik, Vesele 50.— Marija Polzer, Vesele	50.—
N. N., Vogrče	40.—
Štefan Hudobnik, Nonča vas 30.— N. N., Dobrla vas	30.—
Marko Marko, Horce	30.—
Marija Artač, Bikarja vas 25.— N. N., Pliberk	20.—
Franc Riedl, Nonča vas 20.— N. N., Vogrče	20.—
Veronika Žmavcer, Vogrče 20.— Ana Logar, Pribija vas 20.— Emil Hobel, Št. Primož 20.— Štefan Rupic, Pogrče	20.—
Matevž VVakounig, Mlinče 20.— Gertrud Nachbar, Nonča vas 10.— Blaž Smolnik, Pogrče	10.—
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V GLOBASNICI vabi na tradicionalni
5.	KULTURNI FESTIVAL,
ki bo od 24. 4. 1977, do 1. 5. 1977 pri Šoštanju v Globasnici.
Spored:
Petek, 29. 4. 1977, ob 20. uri
Dramska predstava igralske skupine SPD „Rož“ iz št. Jakoba v Rožu: „KACIJANAR“, tragedija v 5. dejanjih, režija Peter Sticker.
Sobota, 30. 4. 1977, ob 15. uri Mladinski barvni film „PASTIRCI" — predvaja Slovenska prosvetna zveza.
Nedelja, 1. 5. 1977, ob 14.30
SLAVNOSTNA AKADEMIJA — nastopajo: mešani pevski zbor „PECA“ iz Globasnice, moški zbor „Stane Žagar" iz Krope. Namesto ženskega okteta „Obir“ iz Obirskega, bo nastopil moški zbor „F. L. LE-SIČJAK" iz Štebna pri Globasnici in mladinska folklorna skupina iz Globasnice.
Govor: dr. Matevž Grilc. Zvečer ob 20. uri: PLESNA ZABAVA — igrata priljubljena ansambla „FANTJE IZ PODJUNE" in „MURKA LESCE". V okviru kulturnega festivala bodo razstavljene mladinske knjige, ki sta jih pripravila mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan in Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Ogled razstave priporočamo staršem in učiteljem.
kel prijetno dobrodošlico. Pevsko-glasbene prireditve se je udeležil tudi tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer. Z nestrpnostjo smo potem pričakovali nastop gostujočega zbora, ki je pristavil, če ne v vsej celoti, pa vsaj nekaj lepih interpretacijskih stvaritev, tako da je skoraj polna dvorana pri Voglu lahko uživala in ognjevito zaploskala po vsaki podani pesmi; po odpetih trinajstih pesmi pa še posebej za res lep pevski program.
Zapeli so: Sine mušica nuli vita (Brez muzike ni življenja — Alfred von Beckerath); Belokranjska deklica (Bogdan Habbe); Žrtvam (Miro Kokol); Pesem mladinskih delovnih brigad (Slavko Mihelčič); Os olhos de Marianita (Portugalska); Uspavanka — Berce use (Francija); Moj bik (indijansko obredna iz Južne Amerike); Škrjan-ček poje (narodna, v priredbi Mateja Hubada); Ribce po murjici pvavajo (koroška narodna, v priredbi Oskarja Leva); Dolenjska po-
ŠT. RUPERT:
Z novim šolskim letom 1977/78, bodo vodile šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu dvojezično Kmetijsko-strokovno šolo s pravico javnosti.
Učni načrt bo obsegal s kmetij-sko-gospodinjskega področja predmete, v katerih se bodo mogle dekleta, tako teoretično kot praktično, usposobiti v enem letu obiska šole za naloge, ki se jim stavijo v kmetijstvu in gospodinjstvu v današnjem življenju.
Pogoj za sprejem je uspešno zaključena osma šolska stopnja. Učenke, ki tega pogoja ne izpolnijo, morajo polagati prej sprejemni izpit. Termin za tak izpit bo šola dekletom pravočasno sporočila. Zavod šolskih sester v št. Rupertu pri Velikovcu sprejema prijave za enoletno Kmetijsko-gospodinjsko šolo na tale naslov: Kmetijsko-gospodinjska šola, 9100 Volkermarkt, KlosterstraBe 2.
Dekletom, ki bi želela nadaljevati po prvem letu šolanja še v dru-
KONATIČE NAD VRBO
Anton Štober, Konatiški kovač je umrl. Star je bil skoraj 88 let. Že nekaj let ga je mučila astma. Drugače pa je bil zdrav in čil. Zadnje tri tedne se je zdravil v beljaški bolnici. Tam je prejel zakrament bolnikov. Pokopali smo ga 23. aprila v Lipi nad Vrbo. Pevci so se poslovili s pesmijo „Gozdič je že zelen". V senci cerkve čaka vstajenja.
Rojen je bil v Lopatniku pri Velenju v spodnji Štajerski. Preživel je trdo mladost. V prvi vojni je bil vojaški kovač. Koval je konje na vseh bojiščih stare monarhije. Usoda ga je pripeljala na Koroško. Na Kostanjah si je izbral ženo iz Šuster j eve družine. V Konatičah je kupil stari mlin, si ga priredil v kovačnico in si sezidal mali dom. Tam se je izkazal kot zvest mož, skrben oče in dober kovač.
Ljubil je svoj narod. Kot Slovenec je bil ponosen. Prepeval je rad slovenske pesmi. Rad je pomagal slovenski mladini pri študiju. Ako je sorodnik ali znanec umrl, je vselej daroval primerno vsoto denarja za študente. Včlanjen je bil pri prosvetnem društvu Drabosnjak na Kostanjah in ga gmotno podpiral.
Nacisti tudi njemu niso prizanesli. Marsikaj je moral pretrpeti s svojo družino. Po nedolžnem so ga mnogokrat ovadili. Rad se je
letna noč (Emil Ulaga); Orkester (Emil Cossetto); Vrabčevo Zdravljico (Prešeren) in Sine vita nulla mušica (Brez življenja ni muzike — Alfrd von Beckerath).
V drugem delu večera je nastopil pevsko-inštrumentalni ansambel, pod vodstvom Matije Slaka, ki je z njemu svojstveno interpretacijo in inštrumentacijskim načinom posameznih glasbenih točk požel navdušeno odobravanje.
Nasploh moramo reči, da je treba izreči priznanje in pohvalo vsem pevkam, pevcem in pevovodjem za ves njihov nesebični trud, ki ga je treba pravilno vrednotiti, hkrati pa jim je treba izreči iskreno voščilo in pristne želje za njihove nadaljnje uspehe.
Kot smo videli in slišali je bil nedeljski koncert skrbno pripravljen in je potekal po predvidenem programu, za kar gre vse priznanje tudi organizatorju, Slovenskemu prosvetnemu društvu „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni.	B. L.
gem letniku Kmetijsko-strokovne šole, bo tudi ta možnost dana. V vseh vprašanjih prijav, študija, bivanja v internatu itd. se obrnite na šolo pismeno ali po telefonu (štev. 0 42 32 - 796).
Po tej poti vabimo dekleta in starše, ki nameravajo poslati svojo hčerko prihodnje šolsko leto v našo šolo, na letošnjo zaključno prireditev, ki bo 14. maja 1 977, ob 13.3 0 in še ob 16. uri, ter razstavo, ki jo bodo pripravile učenke letošnje 8-mesečne gospodinjske šole. Teh večmesečnih gospodinjskih tečajev od prihodnjega šolskega leta ne bo več, temveč se bo šolanje za dekleta podaljšalo na celo šolsko leto.
Šolske sestre bodo vodile Kmetijsko-strokovno šolo v smislu novega zakona za kmetijsko šolstvo, ki ga je sprejel koroški deželni zbor meseca marca tega leta. Pouk na šoli bo v obeh deželnih jezikih.
Vodstvo Kmetijsko-strokovne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu
vozil v Slovenijo, posebno v svoj rojstni kraj.
Vsako leto si je kupil okoli 400 kg grozdja in ga dal sprešati. Rad je sedel pri drvarnici ob potoku na soncu. Vsak, ki je prišel mimo, je bil povabljen: „Pij, pij, en kravji požirek in drugega nalij!"
Kovač je mrtev. Kladivo pa še pobija na naklo: „Za narod, ki toliko trpi, mora priti dan pravice!"
HAVDNOV VEČER
V dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je priredil Consortium musicum zelo uspešen „Haydnov večer". Na programu je bila Simfonija štev. 61 v D-duru in Missa Sanctae Caeciliae. (Obe Haydnovi stvaritvi prvič v Ljubljani!) Zbor in orkester je vodil dr. Mirko Cuderman, ki se je nam Korošcem predstavil pred enim mesecem v Celovcu z Dvorakovo kantato „Mrtvaški ženin".
TINJSKI DELOVNI KOLEDARJI od marca do oktobra 1977 so na razpolago v vsaki župnijski cerkvi.
Vzemite jih s seboj in preglejte poletni program z bogato ponudbo raznih romanj, potovanj in še drugih prireditev.
Slovensko prosvetno društvo „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku vabi v soboto, 30. aprila, ob 19.30 na
Samostojni koncert
v gostilni Folta v Slovenjem Plajberku.
Sodelovali bodo: ansambel »Drava" ter domači kvartet in duet.
Slovensko prosvetno društvo »Vrtača" smo obnovili pred enim letom. Čeprav se mladina izseljuje iz našega kraja, je v zadnjem letu našemu društvu uspelo na prireditve pritegniti mladino iz domače vasi, kot tudi mladino, ki študira v Celovcu in na Dunaju. Skoraj vsi domači prosvetarji sledijo prireditvam društva. Naša naloga je, da bomo v prihodnje skušali vključiti še več mladine v društveno delo. In prav ta koncert bi lahko pomenil začetek takšnega dela.
TELEVIZIJSKA ODDAJA KOROŠKIH SLOVENCEV
NA LJUBLJANSKI TELEVIZIJI
V oddaji »Od vsakega jutra raste dan" bo ljubljanska televizija v ponedeljek, 2. maja, ob 16.20 uri, oddajala posnetke iz Železne Kaple in Obirske. V oddaji bodo nastopali: Zenski oktet „OBIR“ in otroški zbor iz Obirskega, oba zbora vodi Valentin Polanšek, mešani in moški zbor SPD »Zarja" vodi Jožko VVrulich in folklorna skupina iz Železne Kaple.
Oddajo so pripravili: Urednica Jasna Novak, filmski snemalec Slavko Nemec in režiser Igor Košir.
DOM v TINJAH
Od sobote, 30. IV. 1977, ob 14.00 do nedelje, 1. V. 1977, do 17.00
„MOZAIK DNEVNEGA VESELJA"
Dnevi srečanja za študente Voditelj: Jože Kopeinig
KRITIKA — IZZIVANJE ALI POMOČ?
DIE KRITIK —
HERAUSFORDERUNG ODER HILFE?
Srečanje nemško in slovensko govorečih kulturnih delavcev (4. tinj-ski kulturni pogovor)
Prireditelj: Sodalitas in Klub mladje Kraj: Dom prosvete v Tinjah Čas: nedelja, 1. 5. 1977, ob 14.00 Uvodno predavanje:
univ. doc. dr. Aleš Lokar, Trst
Od sobote, 14. V. 1977, ob 15.00 do nedelje, 15. V. 1977, do 17.00 »VESELA SLUŽBA"
Dnevi srečanja za nemške ministrante južne Koroške od 10. do 13. leta Voditelj: kaplan Marko Jernej
Od srede, 18. V. 1977, ob 15.00, do četrtka, 19. V. 1977, do 17.00
»PREMIŠLJUJEMO SVOJO SLIKO V DUHOVNEM OGLEDALU"
Dnevi srečanja za študentke Voditelj: Jože Kopeinig
Od petka, 6. V. 1977, ob 14. uri, do nedelje, 8. V. 1977, do 13. ure »MOČ ZAUPANJA"
Duhovne vaje za žene in može Prireditelj: Dušnopastirski urad, Gradec
Od petka, 13. V. 1977, do nedelje, 14. V. 1977
»KOROŠKA —
ZGODOVINA IN KULTURA"
Potovanje po Koroški, predavanja v Tinjah, nemško Prireditelj: Gimnazija Linz
PEVSKI KONCERT Prireditelj: Pevsko društvo »Planina" v Selah Kraj: Sele, v farni dvorani Čas: nedelja, 1. 5. 1977, ob 10.30 po drugi sv. maši Nastopa: Ženski oktet SPD »Obir" iz Obirskega
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: SPD »Jepa — Baško jezero"
Kraj: Loče, pri Pušniku Čas: sobota, 7. 5. 1977, ob 19.30 Prisrčno vabljene vse mlade mamice, mame ter babice!
LUTKOVNA PREDSTAVA: »HUDOBNI GRAŠČAK"
Kraj: Sele-Kot, v ljudski šoli Čas: sobota, 30. 4. 1977, ob 12. uri (po šoli)
Nastopa: Lutkovna skupina
SPD »Bisernica" iz Celovca
LUTKOVNA PREDSTAVA: »HUDOBNI GRAŠČAK"
Kraj: Bilčovs, pri Miklavžu Čas: sobota, 30. 4. 1977, ob 18. uri Nastopa: Lutkovna skupina
SPD »Bisernica" iz Celovca
SPEKTRUM 77 IN LUTKOVNA SKUPINA KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE V CELOVU
vabita na lutkovno predstavo ŽOGICA MAROGICA Gostuje: lutkovno gledališče
KUD — Kobanci Kamnica pri Mariboru
Režija in scena: Tine Varl
Lutke: Breda Varl
Glasba: Bojan Adamič
Tehnično vodstvo: Janko Potočnik
Prireditelj: KPD Šmihel
Kraj: farna dvorana Šmihel
Čas: sobota, 30. 4. 1977, ob 16. uri
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu Čas: nedelja, 1. 5. 1977, ob 14.30
POZOR!
Slovensko prosvetno društvo »Vrtača" v Slovenjem Plajberku prireja v začetku meseca maja
PLESNI TEČAJ
ki bo v gostilni Folta v Slovenjem Plajberku.
Mladina iz Slovenjega Plajberka, Brodi in Borovelj je prisrčno vabljena, da izkoristi to ugodno priložnost, ki se nudi v domačem kraju.
Prijave so možne: pri funkcionarjih društva, v gostilni Folta in v gostilni Malle v Brodeh.
Molitveni shod
za duhovniške in redovniške poklice
v petek, 13. maja 1977, v farni cerkvi v Žitari vasi.
Spored:
Ob 19. uri rožni venec in spovedna priložnost.
Ob 19.30 slovesno somaševanje in pridiga. Nato pete litanije.
Verniki iz vseh župnij dobrolske dekanije in drugih krajev prisrčno vabljeni!
Občni zbor KKZ ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
razvidno, da je sodelovanje med obema osrednjima kulturnima organizacijama v zadnij periodi nazadovalo. Izraženo je bilo upanje, da se bo to v prihodnje izboljšalo. Volitve novega odbora so prinesle sledeči rezultat: predsednik Lovro Kašelj, podpredsednik dr. Janko Zerzer, 2. podpredsednik Marjan Olip, tajnik Nužej Tolmajer, namestnik Martin Pandel, blagajničar Janez Kuchling ter odborniki Jožko Kovačič, Leonard Kac in dipl. inž. Franc Kattnig.
Kmetijska strokovna šola
PRIJAVE DEKLET
slika občine slika občine slika občine slika obč
Globasnica
čepu, pa je nekaj praznih okvirov: tam je bil nameščen svoj čas dvojezični kažipot v Globasnico, ki so ga deželni uradniki leta 1972 nesmiselno popačili v „Klobasnico“ in ki so ga tafelsturmerji potem odstranili.
V središču vasi pa sta gostilni Štekl — Greiner (pred cerkvijo) ter Šoštar — Smrečnik, ki je prizorišče številnih kulturnih prireditev.
Nadaljnji problem, s katerim se mora boriti občina, so nihači-pend-lerji, ki se morajo voziti izven občine na delovno mesto. Število tistih, ki gredo na ta način s trebuhom za kruhom, znaša nad 200. Precejšnje število Globašanov se vozi na delo celo izven domačega okraja. Tozadevne davke potem kaši ra tista občina, v kateri so ljudje zaposleni.
Industrije v Globasnici ni nobene. Obrtnih podjetij, ki bi zaposlovala več kot pet ljudi, prav tako ni. Tako je globaška Posojilnica in Zadruga tisti delodajalec, ki daje največ ljudem kruha: polno zaposluje tri in delno dve osebi. Na občini delajo tri osebe, poleg tega zaposlujeta nekaj oseb tudi slovenska trgovina in gostišče. V občini je tudi še inštalacijsko podjetje, eno osebo zaposluje Maschinenhof. Ohranil pa se je tudi še en kovač (konjev so lani našteli devet).
Tudi v Globasnici število kmetov nazaduje in se večina od njih le v prostem času ukvarja s kmetijo. To kažejo že številke volilnih upravičencev za kmetijskozborske volitve. V občini je 1025 volilnih upravičencev (tokrat so volile tudi žene oziroma možje posestnikov), a le 182 posestnikov ima doma tudi goveda ter 196 kmetovalcev svinje.
lobaška občina je velika 37 V3 km2 in šteje 1648 prebivalcev — po podatkih t. i. posebnega ljudskega štetja 14. novembra 1976. S prvim januarjem 1973, ko so zložili občine, je dobila Globasnica dodeljeno tudi Strpno vas. Prebivalstvo občine je do pred kratkim lahko raslo, v obdobju zadnjih dveh rednih ljudskih štetij, med leti 1961 in 1971, pa je prebivalstvo prvič padlo, in sicer za 3,6 odstotkov.
Občina Globasnica spada med finančno šibkejše občine, kajti nima ne industrije in ne prav razvitega tujskega prometa. Ta dejstva že narekuje lega občine: akoravno je za časa Rimljanov bilo znano naselje „Juena“, je Globasnica danes odrezana od glavnega prometa. Turisti, ki na zemljevidih zazna-nijo večja naselja kakor Pliberk in Dobrlo vas, tega kraja pri površnem listanju po prospektih skoraj ne opazijo ter se z naglimi koraki oziroma z nezmanjšano brzino avtomobila gibajo proti Klopinjske-mu jezeru.
V središče občine, v kraj „Glo-basnica" pelje pravzaprav le stranska cesta, tako da se zatečejo v kraj le tisti, ki ga poznajo in ga cenijo kot mirno idilo, ki je v marsičem, kljub raznim sodobnim zgradbam, ohranila nepopačen vaški obraz. — Predvsem je to opaziti na raznih likih, ki obiščejo gostilne. Nič izumetničnega ni opaziti na zakoreninjenih kmetih in delavcih, ki ob vrču piva pripovedujejo, kar jim gre k srcu. Obrazi razodevajo, kar mislijo možgani za njimi. Odkritosrčnost in prostoduš-nost domačinov pripomore, da se marsikdo zaljubi v to vas, ki pravzaprav ne blesti po možnostih razvedrila, ki jih imajo današnji turistični centri.
Turistični center Globasnica še nikoli ni bila in najbrž tudi ne bo. Globasnica pač nima jezera ali pozimi mreže vzpenjač, h katerim bi hrumeli gostje. Tudi ostalih možnosti razvedrila je le malo.
Številke o turizmu govorijo temu primerno: v občini je 26 hiš, ki razpolagajo s sobami za turiste, od tega je le 5 obrtnih podjetij. Lani so na občini registrirali le 5028 prenočitev. Tudi tu gre število nazaj, kajti pred dvemi leti so gostje še 5778-krat greli blazine globaških gostiteljev. Poprečno ostane turist 10 dni na dopustu. Izkoriščenost postelj je nadpoprečno nizka. V deželnem merilu tožijo gostinjska podjetja, da so postelje zasedene le v eni tretjini noči, v Globasnici pa samo za dobo tretjine od tretjine — le v 11 procentih. Tisti, ki nudijo postelje, so torej pravi pionirji, ker zaslužka ni preveč.
Kljub temu: Globasnica ima kar tri gostilne, ki jih moremo imenovati slovenske in katere priporočamo vsakemu izletniku, ki si hoče kdaj ogledati Globasnico: na glavni cesti, na odcepu proti Globasnici, leži gostišče „Juena“ — Gregorič s kegljiščem. To je videti že na dvojezičnem napisu gostilne. Nekaj metrov proč, direktno na od-
idita ob Lesičjakovem spomeniku v Globasnici
Luka Hudi, predsednik SKD Globasnica: Društvo je eno najstarejših na Koroškem. Drugo leto bo staro 75 let. Ima 150 članov, od tega je tretjina aktivnih. Zbor F. Le-derer-Lesičjak pod vodstvom Janeza Petjaka šteje 36 članov in je nastopil med drugim skoraj v vseh jugoslovanskih republikah. V okviru društva so zelo aktivni tudi siikarji-amaterji, ki tudi razstavljajo v okviru globaškega kulturnega festivala. Skupno z gostilno šoštar so pred leti zgradili novo dvorano.
Goved je v vsej občini 1228, svinj pa 3185. Razmeroma precejšnje število svinj si je treba razlagati zaradi tega, ker je krožek za vzrejo pujskov v tej občini naletel na dobro sodelovanje in je s tem kmetom zasiguran določen del rednega dohodka.
Glede kmetijske samopomoči je treba navesti še iniciativo globa-ške Zadruge, ki si je nabavila precejšen park kmetijskih strojev, ki jih potem posoja zainteresiranim kmetom. To so predvsem stroji, ki jih kmet ne rabi celo leto ali celo samo en, dva ali tri dni na leto. Takšni stroji so zelo dragi v nabavi, toda izkoriščenost bi bila za enega kmeta minimalna. Stroj se amortizira kvečjemu, če ga uporablja več kmetov. Tudi tukaj je Zadruga bila pionir, kajti deželna Landmaschi-nenhilfe se sprva ni hotela naseliti v Globasnici, ker se ji je kljub subvencijam, ki jih dobi, zdelo nerentabilno. Zadruga se nato ni ustrašila rizika in nakupila lastni strojni park, nakar je tudi Landmaschinen-hilfe zavohala pečenko ter ustanovila konkurenčno podjetje v Globasnici, ki pa kljub subvencijam ni pri vseh strojih ugodnejše.
Globasnica je znana tudi po izredno živahni lovski tradiciji. Lov-
ZGODOVINA IN ZNAMENITOSTI:
Že za časa Rimljanov je bil ta kraj naseljen in na gori pri Sv. Remi je bil znan kraj Juena. Pa tudi pod goro, ob vasi Globasnica, je moralo biti naselišče, kajti pred kratkim so našli tam kamne iz rimskega časa, akoravno so bili le-ti drugič ali tretjič rabljeni. Občina si prizadeva, da bi izkopavanje pospešila in je v ta namen tudi ustanovila posebno društvo, v katerem naj bi bili zastopani vsi občinski odborniki. Predvsem slovenska frakcija je bila v tem vprašanju iniciativna, saj je sprva podpirala privatno iniciativo, na podlagi katere je zdaj nastalo občinsko društvo. Razstavljene izkopanine na gori pri Sv. Remi pa bi bile tudi atraktivnost za tujski promet. Občinski očetje upajo, da ne bo preveč birokratskih ovir in da bodo tudi dodelili s strani dežele in države primerna denarna sredstva, ki so že svoj čas bila zagotovljena, da bi iz Globasnice in Sv. Heme postala Štalenska gora v majhnem.
Na gori Sv. Heme je vsako leto tradicionalno rozalsko žegnanje, katerega se udeleži vedno več tisoč ljudi. Pod vrhom pa so znamenite rozalske skale, ki so ponoči tudi razsvetljene.
Slovenska frakcija v globaškem občinskem odboru: Janez Hudi, Rajmund Greiner, Alojz Gregorič in Jože Fera.
Konstruktivna komunalna politika
V občinskem odboru sedi 15 oseb, od tega je šest socialistov, pet mandatarjev dVP ter štirje odborniki slovenske frakcije. Župan je od leta 1970 naprej socialist Albert Sadjak. Ker nobena frakcija nima absolutne večine, vlada v občinski sobi konstruktiven duh in prevladuje sodelovanje. — Pri izvolitvi župana je bilo potrebno kar štirikratno zasedanje, ker sta večinski stranki imeii dogovore posebne vrste, od tega časa naprej pa je sodelovanje vsekakor zadovoljivo.
Letni redni proračun znaša skoraj 4 milijonov šilingov, izredni pa
1,6 milijonov. Največji projekt je trenutno gradnja nove ljudske šole, s katero so začeli spomladi in mislijo dokončati dela tako, da jo bodo odprli ob začetku šolskega leta 1979/80. Gradbena dela sama bodo stala 4,5 milijonov, ves projekt pa bo stal 14 do 15 milijonov. Pri podelitvi gradbenih del je predlagala slovenska frakcija, da bi poverili z njimi tvrdko, ki zaposluje tudi številne Globašane, a je s predlogom propadla. Gradbeno podjetje, ki sedaj gradi šolo, pa je — nenazadnje na podlagi argumentov slovenske frakcije — sedaj vendar zaposlilo več Globašanov.
ska družina sloni na dobrem fun-damentu. Domači lovci se udejstvujejo v občinskem lovišču. Lovci se zbirajo vsak zadnji petek v mesecu na družabnem večeru pri Steklu ali v Jueni, kjer razpravljajo tudi o odstrelih. Največje lovišče v občini ima grof Orsini-Rosen-berg. Svoj čas je imel zaposlenih v svojih gozdnih podjetjih ter v žagah 25 ljudi-domačinov, pred petimi ali šestimi leti pa je ta podjetje hipoma ukinil in ljudje so stali na cesti. Sedaj morajo na delo izven občine.
Občina Globasnica ima tudi otroški vrtec, ki ga v mesecih od maja do oktobra obiskuje okoli 90 otrok. Le-ta oskrbuje štiri otroških vrtnaric. Žal pa morajo Slovenci-domačini ugotoviti, da slovenščina v otroškem vrtcu ni dovolj upoštevana.
Globasnica ima tudi svoje športno društvo in nogometno igrišče. Društvo je do pred kratkim veljalo za slovensko ali vsaj dvojezično. Potem pa so na občnem zboru izrinili vse aktivne Slovence iz odbora, večina Slovencev potem tudi ni več hotela igrati, zdaj pa ima nogometno društvo bolj nemški značaj.
Jože Puschnig, predsednik SPD „Edinost“ Šteben
Društvo je sicer do pred nekaj leti žal spalo, sedaj pa je aktivnost precejšnja: v zadnjih treh letih je bilo nad 30 prireditev, zbor, ki ga vodi Janez Petjak, je imel 24 gostovanj, večkrat tudi v Sloveniji in Srbiji ter na Hrvaškem. Poleg tega je bilo več skioptičnih predavanj. Izvajanja zbora, ki je opora društvenega delovanja, je snemala tudi ljubljanska radiotelevizija. Letos bo društvo praznovalo 30-letnico svojega obstoja.
FRANC AICHHOLZER:	(4. nadaljevanje)
V rokah gestapa
(IZ SPOMINOV NA KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE BUCHENVVALD)
Kar se zaposlitve jetnikov v koncentracijskem taborišču Buchen-wald tiče, je treba povedati, da so le-tega sezidali in oskrbovali izključno priporniki sami. Ti ubogi sužnji so bili tisti, ki so v teku let sezidali mestece, na kraju, kjer so prej bili bukovi gozdovi. Od tod tudi ime. Tu so zrastle številne barake za pripornike, lepe, razkošno opremljene vile za esesovske oficirje, garaže, vojašnice, kuhinje, pralnice, kopališča, delali so ceste, žage, drvarnice, vrtnarije, opekarno, hleve za svinjerejo in uredili delavnice. V zloglasni kamnolom pa so pošiljali navadno žrtve, ki jim je bila namenjena smrt, da so mogli potem objavljati, da so jetnika na begu ustrelili.
Taborišče je imelo tudi bolnišnico, katere se je vsakdo izogibal, kolikor dolgo je mogel, nadalje pisarne, shrambe za obleke, ograjen prostor za rejo policijskih psov, za katere je kazal posebno zanimanje esesovski general Heinrich Himmler. Navsezadnje tudi ni manj-
kalo taboriščne godbe, saj je bilo dovolj muzikantov v taborišču.
Vsa te ogromna, deloma zelo težka dela, so morali izvrševati jetniki ob vsakem vremenu, pozimi tudi v najhujšem mrazu, pod nadzorstvom esesovcev, ki so z izmuče-
nimi in sestradanimi priporniki ravnali često zelo surovo in nečloveško.
Le nekaj so še pogrešali v taborišču. In to je bil krematorij. Sprva so prevažali mrliče v Wei-mar. Ker pa je njih število naraščalo iz dneva v dan, so postali transporti že preobilni in preočitni. Zato so leta 1940 sezidali v Bu-chenvvaldu lastni krematorij. S tem so si olajšali delo, hkrati pa, in kar je bilo glavno, odtegnili zunanjemu nadzorstvu, da so tem lažje izvajali načrtno iztrebljanje, pri katerem so bili Poljaki in Židje najbolj prizadeti.
Da so zaradi napornega dela in ob slabi hrani jetniki po nekaj mesecih začeli naglo hirati, je bilo povsem razumljivo. Saj je bil namen taborišča vendar ta, da tam poginemo, kakor nam je vodja taborišča ob našem prihodu tako prostodušno povedal. Toda, ne le slaba hrana in delo, marveč še v veliko večji meri je vplivala na jetnike duševna potrtost in zaskrbljenost, kadar so
se spominjali svojega doma, svoje usode in svoje družine. Naravnost pretresljivi prizori so se tu dogajali. Ljudje v takem položaju so tožili, jokali, obupavali, da celo znoreli. Spominjam se jetnika, ki je živel v stalni ideji, da je general.
Dajal je povelja, držal nagovore vojakom, se kregal itd. Njegovi tovariši v isti delavski koloni so ga vsi poznali in imeli z njim potrpljenje in usmiljenje. Pripetilo se je celo, da so si taki nesrečneži v obupu in duševni zmedenosti jemali življenje. Večkrat so jih našli
usmrčene v žici z električnim tokom, viseče na ograji taborišča. To je bila usoda dostikrat najbolj poštenih in značajnih ljudi, samo zaradi tega, ker niso hoteli verovati v Hitlerja.
Od koroških sotrpinov se spominjam posebno še bivšega veli-kovškega okrajnega glavarja Le-
TV Ljubljana
NEDELJA, 1. maja: 8.30 Praznični zvoki: Pihalni orkester štorskih žele-zarjev — 9.00 Poročila — 9.05 625 —
9.30	Kapetan Mikula Mali — mladinski film — 11.00 Naj živi pesem — prenos iz Čačka — 11.58 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 12.45 Poročila — 14.30 Cesarjev slavček — 14.50 Medved —
15.05	Veseli Tobogan: Ravne — 16.05 Okrogli svet — 16.20 Poročila — 16.25 Sladka Irma — film — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Benečija, I. del
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Morava 76, nadaljevanka
—	21.00 Tito, generalni sekretar KPJ, dokumentarna oddaja — 21.45 TV
stoka, ki je tudi tamkaj izgubil življenje. Bil nam je dober tovariš in tudi Slovencem naklonjen. Z Martinjakom sta se kaj rada pogovarjala o šegah in navadah med koroškimi Slovenci. Vse to ga je zelo zanimalo. Še dan pred mojim odhodom me je obiskal in tolažil, ker
sem ravno tega dne prejel kazen. Vse bo zopet minilo, mi je rekel. Bil je tedaj že precej oslabel, da se je moral opirati na palico. Kakor so mi pozneje pravili, se je zadušil v neki mlaki, ker so mu noge popolnoma odpovedale. Bodi mu ohranjen blag spomin.
(Dalje prihodnjič)
dnevnik — 22.00 Intervju: Pepel in kri
—	22.25 Spekter: Sneg, dež in toča — 22.35 Športni pregled.
PONEDELJEK, 2. maja: 9.00 Poročila — 905 Naša pesem — 9.20 H. de Balzac: Blišč in beda Kurtizan — 10.20 Sezamska ulica — 11.20 Pesem izpod Bohorja — 11.50 Poročila — 15.05 Križem kražem — 15.20 Morda vas zanima: Mi mladi raziskovalci — 15.50 Narava Japonske — serijski film — 16.20 Železna Kapla — 16.50 Poročila
—	16.55 Dunaj: Svetovno prvenstvo v hokeju: ČSSR — ZDA — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Štan-deker-Grabner: Rudnik je naš, TV drama — 21.35 Mozaik kratkega filma —
22.05	TV dnevnik — 22.20 Odrske luči, zabavno-glasbena oddaja.
TOREK, 3. maja: 16.50 Šolska TV: Vulkani, iz cikla Geografija za sred-
nje šole II — 16.25 Mucin rojstni dan
—	iz cikla V znamenju dvojčkov — 16.40 Pan Tau — serijski film — 17.10 Koncert na salašu — 17.40 Obzornik
—	17.55 Mozaik — 18.00 Sledovi srca v pesku — balet — 18.40 TV trimski test — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — 21.00 Košarka: Jugopla-stika — Reprezentanca Evrope — 22.30 TV dnevnik.
SREDA, 4. maja: 8.10 TV v šoli: Elektronika, Kulturni spomenik, Slovnica —
9.00	TV v šoli: Kocka, kocka, Boj za obstanek — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 16.55 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — 16.55 Dunaj: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 film tedna: Ljubi domek — 21.40 TV dnevnik — 21.55 Včeraj, danes, jutri
—	Evropa v naših rokah: Velika Britanija — 22.40 Nogometni finale za pokal UEFA.
ČETRTEK, 5. maja: 8.00 TV v šoli: Avstralija, Pravljica, Računalniki —
9.00	TV v šoli: Francoščina — 9.30 TV v šoli: Reportaža, Risanka — 14.00 TV v šoli — ponovitev — 15.00 Šolska TV: Vulkani, Geometrija za srednje šole, II. del — 17.15 Colargol — 17.30 Obzornik — 17.45 Mozaik — 17.50 Filmska burleska — 18.10 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 18.45 Tito — film
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Variacije — 20.30 V živo... PETEK, 6. maja: 8.10 TV v šoli: Geometrija, Žitarice, Makedonščina, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina
—	14.10 TV v šoli — ponovitev — 17.00 Križem kražem — 17.15 Pisani svet —•
17.50	Obzornik — 18.05 Tuja folklora, barvna oddaja — 18.35 Mozaik — 18.40 Izbira študija in poklica — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar —
20.05	G. Prosperi: Življenje Michelangela — TV nadaljevanka — 20.50 Razgledi: Evropa Evropejcev — 21.55 Ulice San Francisca — serijski film — 22.45 TV dnevnik — 23.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
SOBOTA, 7. maja: 8.00 Colargol, lutkovna serija — 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — 8.30 V znamenju dvojčkov: Kužkov praznik — 8.55 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 9.30 Poljudno znanstveni film — 9.55 Prva pomoč — 10.15 Dokumentarna oddaja
—	17.10 Obzornik — 17.25 Mozaik —
17.30	Ne obračaj se sinko — film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik —
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 TV žehtnik — 20.35 Človek iz Ria — film — 22.35 TV dnevnik
—	22.50 625 — 23.10 Pesem Evrovi-zije — posnetek iz Londona.
ZADOVOLJSTVO »Sosed, ali ste zadovoljni z mi-solovko, ki ste jo kupili?«
»Pa še kako! Miši so namreč po-crkale od smeha, ko so jo videle, čeprav vanjo nisem vtaknil niti koščka slanine!«
Strahoten pogled na morišče: nedolžne pripornike obešajo
WtVAVA,M%WAVW.,.WMV.V.VAW.WWAWMiWWW'AVJW/AW.VMVA%WA,.VA«W/AV.WA%V.WW.W.,i^^VAW.,AW^WW.WAVA
DR. FRAN DETELA:	16
huda mtienje
POVEST
WAV.WA%W.W.VUW.V.V.V.V.W.W.WW.,.V
„Sveti Jurij je patron kmečkega stanu, Štefan, če še ne veš," razlaga mati.
„E, pa ga slabo varuje," ugovarja Štefan, „če ne bo drugače, si bomo morali drugega izbrati. Komu pa se godi slabše na zemlji ko kmetu?"
„Dokler nam ni večje sile," meni gospodar, „hvalimo Boga in prosimo ga ljubega zdravja!"
„Zdravja, oče?" povzame Štefan. ..Presneto, kje bodo pa ljudje zdravi, če ne po gorah, kjer veter čisti zrak in odnaša bolezen. Le poglejte, kakšni ljudje so po dolini!" In Štefan pogleda Jurija po strani. „Velik je pač in širok, a znotraj je votel, in vsako težje delo ga užene. Z eno roko ga suneš, pa pade. Kratek človek in dobro podstavljen, tak je za v goro, ali ni res?" Pomilovalno se je obrnil Štefan k visokemu, suhemu Juriju, ki je klal pri peči polena.
„E, kjer sence ni, tudi grma ni," opomni Matija. „Toda pustimo to govorjenje, ki ne velja nič. Povej rajši, če pojdeta z očetom na semenj k Sv. Andreju tja drugi teden!"
„Ne vem še, mislim pa, da pojdeva."
„Jaz ne bom mogel iti; morebiti bosta imela pa priliko zame kupiti par mladih voličkov, da bi jih spomladi učil delati. Časih se je ondi dobro kupilo."
„Bom že povedal očetu," pravi Štefan in se obrne k Rozalki. „No, Rozalka, ti pa nič ne govoriš?"
„1, saj ne morem vmes," odgovori dekle, „ker si ti tako zgovoren."
„Zakaj bi pa ne bil, dokler sem mlad? — Jurij, kaj pa je v Dolini novega?"
„Jaz ne vem nič posebnega," odgovori Jurij.
„Kaj pa je s tistim fantom — čigav je že bil? Ti ga moraš poznati. Od vojakov je ušel. Ali je doma?"
Jurij se skloni po poleno, da bi skril rdečico, ki ga je oblila, dasi bi je pri slabi luči ne bil zapazil nihče.
„Nič ne vedo," pravi, „kje je zdaj."
„Taki so fantini," modruje Štefan. — „Kaj pa tepo se še kaj ponoči?"
„Po malem še zmeraj."
„Da se ta navada ne da odpraviti," pravi Matija. „Koliko nesreč se zgodi ob tej neumnosti!"
„E, kaj se bo zgodilo!" se ponese Štefan. „Človek ima trdo betico, da še sam ne ve kako."
..Zdravje se zapravlja," nadaljuje Matija. „ln koliko je vredno delo takega človeka, ki po cele noči okrog oglari, čez dan pa dremlje. Če bi imeli starši in gospodarji resno voljo, bi bilo tega kmalu konec."
„To mora biti, oče, pa mora biti!" se brani Štefan. „Kar svet stoji, so hodili mladi ljudje v vas in se pretepavali."
„Oh Štefan," se smeje Rozalka, „kaj bi rekli oče, če bi ti začel naenkrat rjuti okrog hiše ponoči? To je že bolje, da si modrejši."
„1, presneta reč!" pravi Stefan, „naj bi kdo drug poskuša! kaj tod okrog, bi se jaz že postavil po robu."
„Torej bi se?“ vpraša Rozalka.
„No, in pa kako!" se baha Štefan. ..Poštenemu človeku bi ne privoščil, da mi pride v pest. Ne bi se hitro pobral, če bi ga vrgel jaz ob tla."
„Štefan, Štefan," se smeje dekle. „Ne smeš biti tako neusmiljen! Kar nečeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti njim ne stori. Ali bi ti rad, da bi te kdo tako stresal?"
„Naj me, če me more! Nič mu ne branim, ampak svetoval pa bi nikomur. — Smejati se moram, kadar se spomnim, kako sem bil onegavega Florjana, ki je tudi tak kakor žrd, lepo na tla položil. S tistimi dolgimi rokami je začel mahati, kakor bi orehe klatil; jaz pa se mu zakadim pod noge in precej je ležal."
Ura je odbila devet, in materi se je že zehalo za kolovratom pri teh važnih pogovorih. Jurij je dokončal svoje delo in položil naklane trske na peč, da se posuše, in Štefan se je odpravljal.
„Še en šopek mi daj, Rozalka," pravi pri odhodu, „da bom bolj moški in da se bo vedelo, da sem bil v vasi!"
„Kar zunaj si ga natrgaj," odvrne Rozalka. „V meji menda koprive niso pozeble. — Pozdravi Anico in ona naj pride tudi kaj gor!"
Jurij vošči vsem lahko noč in odide s Štefanom, Rozalka pa ju spremi do vrat.
„Znaš ti zaukati, Jurij?" pravi Štefan in zavriska tako žalostno, da je Jurija smeh silil. „Zaukaj še ti!" pravi Juriju.
„Ne, jaz ne znam," se brani Jurij. „ln kaj bi ljudi budil iz spanja!"
„Nihče še ne spi; kar zaukaj! Kajne, Rozalka, da mora zaukati?"
(Dalje prihodnjič)
IV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 1. maja: 15.10 Vesela igra s petjem o brezposelni dramski igralki ~~ 16.30 Kralj Tunix; predstava mladinskega gledališča — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič; Marcel Prawy razlaga Mozartovo opero „Figarovo svatbo" — — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Veseli dan ali Figarova svatba po Beaumarchaisovi (izgov. Bomaršejevi) komediji — prevedla Gerda Scheffel
22.30	Šport — 22.40 Nočni izbor: O prostem človeku: Jura Soyfer — 23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 2. maja: 9.00 Za ci-
cibane — 19.30 Igre odraslih: Igra in posel — 10.00 Francoščina (TV v šoli)
—	10.30—12.05 Ob Donavi, kadar cvete vinska trta; šaloigra o malem dečku, ki išče novo mamo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živalski raji —
18.25	ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.40 Pojoči teniški igralec Lance Lumsden (6) — 20.55 Nastop v Manhattnu: Slučaj samoobrambe? — 21.40 Poročila in šport.
TOREK, 3. maja: 9.00 Za cicibane —
9.30	Fizika — 10.00 Analitične metode (TV v šoli) — 10.30—11.50 Vesela igra s petjem o brezposelni dramski igralki (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Pave! in Virginija (1) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Predstavili bodo novega znanega pisatelja — 20.55 Pa-
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 1. maja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 2. maja:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo (Pogovor s Kristino Špic v Štebnu pri Globasnici).
TOREK, 3. maja:
09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi —
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 4. maja:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Lijak domislic in glasbe.
ČETRTEK, 5. maja:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Dr. P. Apov-nik: Pravni nasveti za vsakogar (Sosesko pravo) — Jakob Aljaž.
PETEK, 6. maja:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
SOBOTA, 7. maja:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
norama — 21.55 Hiša na lepem kraju: Frontovec na dopustu — 22.40 Poročila in šport.
SREDA, 4. maja: 9.00 Živordeči avtobus — 9.30 Poljedelstvo danes —
10.00	Montafon (TV v šoli) — 10.30— 12.00... in večno streljajo razbojniki; parodija o poskusu plačljivega krojača, da bi ustanovil razbojniško tolpo
—	17.00 Bakrena gora; predstava lutkovnega gledališča — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Risanke z Adelheido —
18.25	ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Peter Pavel Rubens — 20.10 Polkovnik Redi; vohunstvo polkovnika Redla, vodje avstrijske obrambe, katerega so razkrinkali kot ruskega vohuna — 21.50 Poročila in šport.
ČETRTEK, 5. maja: 9.00 Za cicibane
—	9.30 Resna knjiga ali listi z datumi
—	10.00 Na poti do združene Evrope (TV v šoli) — 10.30 Tretji; osamosvojitveni poskusi 35-letne ženske — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kuhinja v televiziji — za materinski dan — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 18.55 Izložba —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Prevratna komedija ali izmena dela; komedija v štirih dejanjih Franca Nabla — 21.50 Emmingerjevi (2) — 22.15 Poročila in šport.
PETEK, 6. maja: 9.00 Za cicibane —
9.30	Hudobni ljudje nimajo nobenih pesmi — 10.00 Emil Nolde in ekspresionizem (TV v šoli) — 10.30 Klub seniorjev — 11.00—12.40 Kdo je spal v moji postelji?; šaloigra o lahkomišljenem televizijskem zvezdniku malo pred poroko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Zvvickelbach & Co.: Ime v zemljiški knjigi — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas
KUPUJEM STANOVANJSKO HIŠO ALI STARO KMEČKO HIŠO NA DVOJEZIČNEM OZEMLJU.
Ponudbe pošljite prosim na uredništvo Našega tednika.
Možen je tudi najem.
Koroški Slovenec, Rožan.
Darujte za tiskovni sklad!
v sliki, kultura in šport — 20.00 One-dinova linija; potop ladje Helen May
—	21.00 Bojni čoln na reki Jangceki-ang (2. del) — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 7. maja: 15.00 Potepuhi; spor zdravniške zakonske dvojice — 16.45 Pojoči teniški igralec Lance Lumsden (6) — 17.00 Poskušajte z nami? — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes —
18.30	Heinz Conrads v soboto zvečer
—	18.55 Prijetni dom — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko-aktualno —
19.30	Čas v sliki, kultura — 19.55 Šport
—	20.15 Nedeljske zgodbe — 21.25 Šport — 21.35 Navihanci; vrsta šal, parodij in skečov z znanimi zvezdniki: Frankom Sinatrom, Deanom Martinom, Udo Jiirgensom itd. — 22.25 Vprašanja kristjana — 22.40 Kmalu se bo zgodilo; kriminalna zgodba o starajočem se ženskarju, ki je svojo ženo poročil samo zaradi premoženja — 0.15 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 1. maja: 18.00 Spotlight
—	18.30 Iz ceylonske džungle v schon-brunnski živalski vrt — 19.30 Pošast; v angleškem jeziku z nemškimi podnaslovi — 20.00 Knjižni sejem — 20.15 Prizma — 22.05 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Kanada — Romunija in Finska — Zvezna republika Nemčija.
PONEDELJEK, 2. maja: 16.55—19.23 Hokej: Združene države Amerike — Češkoslovaška — 19.30 Fizika — 20.00 Hiša na lepem kraju: Frontovec na dopustu — 20.55 Vstop prost — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Hokej: Švedska
—	Sovjetska zveza.
TOREK, 3. maja: 17.30 Kmetijstvo danes — 18.00 Angleščina — 18.30 (TV v šoli) — 20.00 Hiša mojih sinov; poljski televizijski film — 21.00 Koncert brazilskega kitarista — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Hokej: Posnetek iger: 8. :5. in 7. :6.
SREDA, 4. maja: 16.55 Za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: 3.: 2. —
19.25	Na poti do združene Evrope (TV v šoli) — 22.15 Čas v sliki 2 in kultura.
ČETRTEK, 5. maja: 17.30 Hudobni ljudje nimajo nobenih pesmi — 18.00 Ruščina — 10.30 Vstop prost — 19.30 Emil Nolde in ekspresionizem (TV v šoli) — 20.00 Slavnostna revija z mnogimi zvezdniki — 21.30 Čas v sliki 2 in kultura — 22.05 Hokej na ledu: Posnetek iger 5. : 7. in 6. : 8.
PETEK, 6. maja: 16.55 Za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Igra 1. : 3. — 19.25 Gost pri Gertrudi FuBenegger (TV v šoli) — 19.55 Hokej na ledu: Igra 2. :4. — 22.15 Čas v sliki 2 in kultura — 22.50 High Chaparral: Ponovno jeza z El Lobom.
Zaposleni 26-letni fant, strojni inženir, mirnega značaja, čiste preteklosti ter s svojo hišo v Zeitvvegu na gornjem Štajerskem, želi spoznati zaradi ženitve slovensko dekle veselega značaja in dobro gospodinjo.
Samo resne ponudbe pošljite „Našemu tedniku" pod šifro: KOROŠKI CVET.
T>,osebnost (e frolfia, Uajjti navadno. ima{o mnogi! žacadi tega cafii iaUo{ U
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
..mein tiichtigster Kollege:
Der Hoval TEU Doppelbrand
-derAllesheizer
Tiichtig, weil er alles heizt, was gut und gerade preiswert ist, ob 01, Kohle, Holz oder Gas. Und das jahrzehntelang. So stabil, leistungsstark und zukunftssicher, wie er gebaut ist, iibersteht er muhelos auch harteste Beanspruchung. Seine Qualitat macht, daB Sie sich mit HOVAL-Warme wohl und sicher fuhlen konnen.
___________Hoval,
was andene versprechen


'*«Pon
v

<4?
V" :
//
s?

GLASBENI DOGODEK:
Verdijeva opera „Ples v maskah"
krasen popoldan z ljubljanskimi opernimi umetniki
Vsekakor sem že večkrat slišal Verdijevo opero „Ples v maskah", pa vendar me ta glasba ponovno vsega prevzame in pretrese. Spet in spet obstrmim pred mogočno arhitektoniko njegovega dela polifonega stila. Zlasti me v tem pretrese globoko človeško čustvo, ki poslušalca osrečuje in plemeniti.
Ljubljanska opera se nam je v nedeljo predstavila z eno izmed naj-poetičnejših, na izraznih kontrastih najbogatejših Verdijevih stvaritev. Velike težave so bile, predno so mogli delo prvič uprizoriti, ker so se bali, da ne bi v Neaplju kraljev umor, s katerim konča opera, razjezil Napoleona lil., ki se ni strinjal z izvedbo dela, ki obravnava kraljev umor, pri katerem je storilec celo simpatična oseba. Prav zaradi tega je zahteval vrsto sprememb, v katere Verdi ni hotel privoliti. Šele pozneje se je vdal cenzuri, ko je ta zahtevala popravke. Privolil je spremembo kraja dogajanja (iz Stockholma je nastal Boston), v spremembo glavnih oseb (kralja Gustava je zamenjal Riccar-do, guverner, morilca grofa Anker-stroma — Riccardov tajnik Renato, zarotnika Horna in Ribinga pa Samuel in Tom).
Verdi je v „Plesu v maskah" psihološko poglobil svoj izraz, zaostril nasprotja, uvedel in glasbeno izredno močno upodobil dvoje pošastnih, neprijetnih prizorov pod vislicami in v vedeževalkini votlini, ter vobče poskrbel za učinkovite scene, kot jih srečamo v velikih operah. Glasbeni genij je v „Plesu v maskah" stkal v glasbeno celovitost intimnost človeških usod, tenkočutno inštrumentacijo in plemeniti espressivo.
Ljubljanska uprizoritev je izpolnila skoraj vse zahteve, ki jih postavlja tako velika opera, kot je to Verdijevo delo. Dirigent Lovrenc Arnič je posvetil interpretaciji Verdijevega „Plesa v maskah" svoje široko znanje. Lotil se je oblikovanja z vso zavestjo odgovornosti do velike umetnine, zato tudi uspeh ni izostal. Izvedba pomeni pomemben dogodek v našem tako skromnem glasbenem življenju. Mislim tu namreč na dejstvo, da koroški Slovenci nimamo svojega lastnega dramskega gledališča, kaj šele opernega. Zato smo iz dna srca hvaležni našim bratom-umetnikom onkraj meje, da nam od časa do časa v Celovcu, ali kjerkoli že na našem dvojezičnem ozemlju, posredujejo velike glasbene in dramske umetnine.
Čudovita Verdijeva glasba je zaživela v vsej plastičnosti in z mogočnim notranjim zagonom. Dirigent je za celovško predstavo izbral soliste, ki so za to opero morda še najbolj ustvarjeni.
Sopranistka Ženi Živkova ima sicer lep liričen glas, ki pa ni primeren vprav za to opero, ki zahteva polnega dramskega soprana, kajti le tako more vloga Amelije, ki jo je Živkova predstavila, polnokrvno zaživeti. Verdijevim predstavam v pevskem oziru se je še najbolj približal baritonist Stane Koritnik v vlogi Renata; Koritnik je pevec velikega formata, ki je požel še največ pristnega odobravanja avditorija. Tenorist Dimitar Damjanov (v vlogi Riccarda) niha med junaškim in liričnim glasom. Njemu bolj uspeva lirično petje. To je dokazal ob pretresljivi sceni umiranja v zadnjem dejanju.
šport-šport - šport - šport
SELE — BISTRICA V ROŽU 0:3
(0:2)
Medtem ko so se Selani kolo poprej utegnili izkazati, so v nedeljo na domačem igrišču popolnoma odpovedali. Na drugi strani pa so Bistričani pokazali, kako se je treba boriti, in kako je treba izrabiti slabosti v nasprotnikovi obrambi.
Na začetku so Selani še kar solidno igrali in prve priložnosti so se nudile prav njim. Po prvem zadetku gostov pa se je rdeča nit v selskem moštvu mahoma pretrgala, dokončen zlom pa je sledil pet minut navrh, ko so Bistričani povišali na 2:0. Ne samo pri tem, ampak pri vseh zadetkih je selska obramba napravila prav slab vtis. Lahko bi rekli, da je ves čas vsaj dremala, če že ne spala. Tudi v sredini, odkoder je pri drugih tekmah izžarevala največja moč, se tokrat ni dosti posrečilo. Brez pritiska iz sredine tudi napadalci niso mogli priti do veljave. Poleg tega so nasprotni branilci dosledno pokrivali. Tudi pri prostih strelih Selani niso imeli sreče, saj so jih naravnost šušmarsko zastrelili. Edina tolažba ob tem porazu je dejstvo, da je istočasno s Selani podlegla tudi Gospa Sveta in sicer v
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Šmarjeti. Gospa Sveta torej prej ko slej vodi z dvema točkama prednosti.
Igrali so: Marjan Olip, Tomi O raže, Erik in Oto Travnik, Tomi Pristovnik, Flori Jug, Nanti in Franci Dovjak, Nanti, Peter in Stanko Olip, (Flori Dovjak).
Prihodnjo nedeljo igrajo Selani v Škofjem dvoru proti tamkajšnjemu moštvu. To bo vnovič težka preizkušnja. Lepo bi bilo, če bi selski nogometaši izpričali, da je bil poraz proti Bistrici samo spodrsljaj!
SAK — 2:1 (2:0)
SV ST. MICHAEL/LAV.
Zadnjo soboto je SAK igral svojo drugo prvenstveno tekmo. Tokrat je igral na igrišču v Št. Janžu. Premiera je izpadla zelo pozitivno.
V prvem polčasu so začeli slovenski nogometaši s takšno paro, da nasprotnik ni mogel slediti. Logična posledica je bil gol za SAK, katerega je dal Polanšek. Pritisk na nasprotnikova vrata je bil vedno večji, tako da je sledil še drugi gol, katerega je dal „Gogo“ Rogi. V drugem polčasu je SAK popustil, toda zmaga nikoli ni bila v nevarnosti. Nekaj minut pred koncem so dali gostje častni gol. Za SAK je igral: Beton; VVoschitz, Lampich-ler, J. Pandel; Rogi, Zablatnik, VValdhauser; Hobel, Fera, Polanšek (Velik).
Mladinci SAK igrajo v soboto, dne 30. aprila, ob 16.00 v Št. Janžu proti Velikovcu.
1. moštvo igra v nedeljo, 1. maja, ob 15.30; rezerva 1. maja, ob 13.45 v Marija Rojah (Roje).
Rezerva in 1. moštvo se odpeljeta ob 12.00 z avtobusom (pred dijaškim domom).
Vedeževalko Ulriko je pela mezzosopranistka Božena G lava kova , ki je navdušila z razkošnostjo svojega glasu. Lepo presenečenje je bila Sonja Hočevarjeva v vlogi paža Oskarja, ki je s srebrnimi koloraturami in lično zunanjostjo močno ugajala. Ne smemo pozabiti odlična basista Ivana Sancina (Tom) in Franca Javornika (Samuel), ki sta igrala in pela z vso lokavostjo. V manjših vlogah so nastopili še Anton Prus (Silvano, mornar), Jaka Jeraša (sodnik) in Karlo Jerič (Ameli-jin sluga).
Operni zbor, pod veščim vodstvom Jožeta Hanca, je s svojim lepim petjem prijetno presenetil. Koreografija, scenografija in režija so vsaka po svoje prispevali k uspehu gostovanja Opere iz Ljubljane.
Zal pa je lahko tistim našim ljudem, ki niso prišli, da bi napolnili avditorij celovškega Mestnega gledališča, saj so zamudili izreden umetniški glasbeni dogodek. Navzoči poslušalci so z dolgotrajnimi aplavzi med dejanji, zlasti še na koncu predstave izrazili priznanje in hvaležnost opernemu ansamblu, ki je na tako visoki umetniški ravni predstavil našemu občinstvu neminljivo Verdijevo umetnino. Prireditelj, Slovenska prosvetna zveza, pa mu je na oder postavil krasno cvetje v znak hvaležnosti. B. L.
Valentin Oman v Domu umetnikov
V Domu umetnikov so v petek, 22. aprila, odprli razstavo našega znanega likovnega umetnika Valentina Omana. Valentin Oman razstavlja 155 del, ki jih je naš umetnik ustvaril v nekaj zadnjih letih. Njegova razstava predstavlja živ prerez njegove umetniške poti. Za Omana, kot je znano, je namreč značilno, da je v središču njegovega likovnega ustvarjanja zmerom le človek, sicer ne človek v jasni obliki, ampak le kot nakazan lik, pri katerem dobi opazovalec vtis, da se njegove postave polagoma izgubljajo v temo.
Omanova razstava bo odprta še do 7. maja, dnevno od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Več bomo o našem umetniku poročali v naslednji številki našega lista.
Lepo uprizorjena igra »Molčeča usta“
Kapelska mladina je vabila 23. aprila na igro „Molčeča usta" — dramatizacija romana Elmerja Har-rixa. Petnajst igralcev se je trudilo, da nam pokaže življenje trdoživih ribičev in farmarjev na otoku princa Edvarda. Pokrajina je odmaknjena od velikega sveta, zato so v njej ohranili svoje šege in navade in seve tudi strogo cerkvenost. V ta, v sebi zaokrožen in vase zaprt svet zanese zdravnika Robertsa. Ubežal je velikemu mestu in si želi preprosto življenje. Tu sreča zaničevano gluhonemo Belindo in ji hoče pomagati. Ko jo neki vaški pohotnež posili in se izve, da je noseča, dolžijo doktorja. Kljub vsem govoricam Roberto ne odneha. On uči siroto jezik gluhonemih in ji tako odpre vrata v svet in ji omogoči stik s svojci. Ko sirota porodi, ji hočejo vzeti otroka. V svojem obupu vzame puško in ustreli otrokovega očeta. Pri sod-
SPECTRUM 77:
3. MEDNARODNI GLEDALIŠKI TEDEN V BELJAKU
V času od 1. do 6. maja bo v Beljaku mednarodno srečanje Gledalec, tako imenovani SPECTRUM 77.
Na gledališkem srečanju se bodo predstavile skuotne iz Argentine, Brazilije. Zahodne Nemčije, Anglije, Francije, Nizozemske, Indije, Italije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske. Madžarske, Venezuele in seveda iz Avstrije.
Zanimivost za nas je gostovanje dveh slovenskih gledališč, in sicer bo Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici v četrtek, 5. maja, ob 19. uri uprizorilo v Delavski zbornici v Beliaku Behanoveaa „Talca“, marionetno gledališče KUD Koban-ci iz Kamnice pri Mariboru pa bo gostovalo v torek, 3. maja, ob 10. uri dopoldne v Delavski zbornici v Beljaku z igrico „Žogica Marogica". Slovenski lutkarji bodo gostovali poleg tega še v naših dveh krajih, in sicer v Šmihelu v soboto, 30. aprila, ob 16. uri ter v Št. Jakobu v Rožu v nedeljo, 1. maja, ob 14.30.
nijski obravnavi priča žena umorjenega, da je le-ta sam tudi umoril Belindinega očeta. Zato jo oprostijo in ji vrnejo sinčka. Takrat ona prvič spregovori ime svojega otroka.
Režiser Polde Zunder in igralci so se zavedali, da je igra zahtevna in so se dolgo in temeljito pripravljali. Pokazali so, da obvladajo slovensko fonetiko. Da so oči zelo važno igralsko sredstvo je dokazala Belinda s svojim igranjem. Ostali igralci se lahko pri njej učijo.
Igra pa je predvsem besedna kultura in zahteva dobro oblikovanje dialoga. Temu služijo tudi odmori, ki naj ne bi bili zgolj slučajni, temveč dobro premišljeni.
Žal se igri pozna, da je dramatizirana po romanu in je zato dolgovezna. Marsikateri prizor bi lahko izostal in igra bi bila bolj strnjena. Igri manjka pravega viška in napetost prenaglo upade.
Zaradi aktualne vsebine igre, želimo igralcem še mnogo gostovanj in uspehov.
OBIŠČITE GRAŠKI VELESEJEM! } Na mednarodnem spomladan-) skem graškem velesejmu, ki bo t od 30. aprila do 8. maja, bo tu-) di poseben jugoslovanski dan.
Zveza koroških partizanov vabi
od 5. 6. do 12. 6. 1977 na izlet na Češko
programom:
1.	dan: Zjutraj odhod iz Celovca ogled mesta po dogovoru in vožnja mimo Leob-na in Brucka do Kindberga. Po krajšem postanku vožnja preko Semmeringa do Dunaja. Postanek in krožni ogled mesta. Potovanje ob Donavi do Bratislave, Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče.
2.	dan: Po zajtrku vožnja po Slovaški skozi Trenčin in Tešin na Poljsko. Kosilo in potovanje do Osvičima (Auschvvitz). Ogled taborišča in filma o taborišču. Vožnja do Censtohove. Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče.
3.	dan: Zajtrk. Ogled mesta in cerkve Marije Čenstohovske. Nato vožnja po avtocesti do Varšave.
Nastanitev v hotelu. Kosilo na poti.
Orientacijski ogled mesta. Večerja in prenočišče.
4.	dan: Celodnevno bivanje v Varšavi. Polni penzion. Ogled mesta in mestnih znamenitosti med drugim: stari del mesta, nacionalni muzej, grad Wi!lianow, bivša rezidenca kralja Jana lil., židovski geto in spomenik, film o porušeni Varšavi itd.
5.	dan: Vožnja do Železove Wole in ogled Chopenovega rojstnega kraja, dalje do Lodža. Postanek za
in Poljsko z naslednjim
in kosilo. Popoldne potovanje do industrijskega centra Šlezije VVroclavva. Ogled mesta in znamenitosti. Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče.
6.	dan: Dopoldne potovanje na Češko mimo Jelenie Gore in Mlade Boleslav, kosilo. Popoldne iz-let v Lidice in ogled spomenika. Povratek v Prago. Nastanitev v hotelu. Večerja v pivnici. Prenočišče-
7.	dan: Celodnevno bivanje v Pragi. Polni penzion. Dopoldne ogled mesta in znamenitosti: Staro mesto, Hradčani, praško uro, Waclawske namsti in drugo. Popoldne prosto za individualne oglede. Večerja in prenočišče.
8.	dan: Zgodaj zjutraj vožnja skozi Tabor do Č. Bodjejovice. Na poti postanek za ogled gradu Ko-nopište ali Hluboke. Kosilo. Popoldne vožnja do Mauthausna. Postanek za ogled taborišča. Nato vožnja skozi Linz, Liezen, Trieben in Št. Vid v Celovec.
Cena potovanja je 3600.— šil-V ceno potovanja je vključen prevoz z avtobusom, gostinske storitve na bazi polnega penziona, ogledi in vstopnine ter organizacija in vodstvo potovanja.
Pripravljalni odbor