Ła&6 je bilo prejšnje čase? Lepo je bilo urejeno družabno razmerje pri starih Slovencih, kakor smo videli. Bili so razširjeni od Bavarskega notri v Ogersko, od Donave do Jadranskega morja. Če bi jih bilo prošinilo o pravem času krS6anstvo in 6e bi se bili tesneje združili v trdno celoto, razvili se bi bili krasno in dandanes bi bili morda mogo6nejši in sre6nejši nego kateri koli narod: saj so imeli že prostrane in prelepe dežele in velik del moria v svojej oblasti, a razprostrli se bi bili kajpak še dalje, kakor so se v resnici, namesto njih, drugi narodi; prizavzeli bi bili brez težave do mala vso Ogersko, ki je bila tedaj, kar je že nčso imeli Slovenci, precej brezljudna. Če je že vsaka duša 6loveška sploh, kakor piše starodaven cerkven pisatelj, po svojej bitnosti (naturi) krščanska, je to še prav posebno duša slovenska. Z radostjo se mnogokrat spominjain zlasti v teh za nas hudih 6asih, kako mi je dejal pred nekaj leti sivolas star6ek trapist, ki je bil trd Nemec iz Nem6ije in je pastirstvovaldo visoke starosti mej trdimi Nemci, nazadnje pa našel po6itka v rajhenburškem samostanu; rekel mi je, ko je bil progledal in proučil nrav in značaj našega naroda: «To ljudstvo je, kakor navlaš6 zato, da bi polnilo nebesa*. Zares, 6e bi bil naš blagohotni in bratoljubni narod zavladal, ko bi ga bila prodrla in še bolj oblažila in oplemenitila krS6anska vera, bile bi dandanes pa6 druga6ne, vse boljše in milejše razmere v Evropi. Toda zagospodovali so nam Germani, katerih narava je gospodljiva, svojeljubna. Videli smo zadnjič, kako hud jarem sužnosti so nam v začetku naložili, a kako je sv. cerkev vplivala in skrbela, da se je polagoma olajšal in oslajšal: da je bilo ob koncu srednjega veka koli prijetno kmetu živeti. A tudi poslom in kmetiškim delavcem. To dokazujejo razna dejstva iz tistih dob. Sicer so takratne razmere še ubogo malo znane; tisto6asne listine so še malo natisnene in še menj razjavljene. Vendar imam pred soboj ve6 rokopisnih in tiskanih del, katera nas o tem uverjajo in prepri6ujeio. Poleg drugega na primer urbarij Teharski; kakor znano, imeli so Tehar6anje kakor plemi6i tiste pravice, kakor grajš6aki, samo še ve6je. V tem njih urbarju so popisani davki, katere so jim morali dajati njih služni kmetje raznih krajev, dale6 gori v Savinjsko dolino. In ti davki so bili razmeroma prav majhni; n. pr. Tomaž Zupan (ravno pri nieni se mi je spis odprl) je pla6eval od celeKmetije: 43 6rnih penezov, 2 polovici ovsa in 10 jajec; Blaže Valek od polzemlje: 30 6rnih penezov in 5 jajec itd. Tudi tlaka, ki je bila začetkoma res prav huda, ker so jo mogli zahtevati grajš6aki, kadar koli so jo potrebovali — tudi tlaka kesneje, ko so določili natanko tudi to dolžnost, ni bila pretrda. To se vidi že iz tega, da so se odkupovali od nje s kakimi tremi ali štirimi goldinarji; v6asih je pa sploh n6so zahtevali. Res, da raj Se ni bil nikedar nikoli na sveti; a da je takrat, ko je bila katoliška cerkev mogo6na, ko je bilo krš6anstvo že prerodilo in še prošinjalo ljudi, da je takrat bilo še koli dobro na zemlji, kažejo še razne druge istine. Dajali so na pr.- kmetje svojim h6eram dote po 400, 500, 600 gld., kar je ogromno mnogo, 6e premislimo, kako veliko ceno je tedanje 6ase imel denar: polovica pšenice je stala 30 kr., polovica soržice 28 kr., polovica ovsa sarao 12 kr., par kokošij 4 ali 5 kr., 8 do 10 iajee jeden cel krajcar. Gorenjski kmetje so gonili velike 6rede živine in ovac na Italijansko in nosili težke novce domov. Oblačili so se radi v drage tujezemske ali svilene (židane) obleke, nosili zlate in dragokamene ovratnice in okraske. Rolewink piše, da ima kmet mnogo ve6 kredita nego plemenitaš, a "VVimpheling trdi: »Poznam kmete, kateri ob svatbah sinov ali h6er ali ob krstitkah potrošijo toliko, da bi se mogla zato kupiti cela hiša in lastinica z malim vinogradom vred. V bogastvu svojem so mnogokedaj mo6no zapravljivi v hrani in obleki in pijo dragocena vina.> Unrest pa zatrjuje 1478. leta o koroSkih poljedelcih, da nikomur ne gre bolje nego kmetom: oni da se opravljajo draže in pijo boljša vina nego gospoda. In tedanji pridigarji se zelo pritožujeio, da preslastno živ6 in se preošabno obla6ijo kmetje. To gotovo ni znamenje, da bi jim bilo šlo slabo. In kako hrano so tedaj imeli! Mogunški nadškoi Bertold s Heneberga je zaukazal: Vsak delavec ali posel dobodi zjutraj juho in kruh, za južino (ymbs) krepko juho in meso s prikuhoj in pol vr6a vina, zve6er meso in kruha ali vsaj krepko juho in kruha. Ob nedeljah so pa, kateri n6so ostajali in jčli pri hiši, dobivali na dora raesa in kruha in vina. HiSni red bavarskega grofa Joakima z Etingna zabteva: daj se poslom in delavcem o poldne dvojno meso in Stiri jedi, zve6er tri jedi in dvojno meso. In saska vojvoda Ernest in Albert velevata 1. 1482. v deželnej zapovedi: naj bodo zadovoljni delavci, da dobodo o poludne in zve6er po štiri jedi: juho, dvojno meso in prikuho, o postnih dneh pa pet jedi in sicer mej drugimi dvojno vrsto rib. Meso je bilo tako navadna jed, da je bil že velik siromak, kdor nekaj dnij ni jel mesa. Ravno tako je bilo vino prav navadno; omenja se posebej, 6e se je kdo domenil, da ne bode zahteval vina. Delavski red openhajmski n. pr. zahteva, naj se da vsakomur po leti jeden bokal vina, po zimi naj se pa zadovolji s poličem ali dvema tretjinkama bokala. Če so se delavci hranili tako dobro in krepko, razvidi se lehko, da kmetje nikakor nčso stradali, ampak da so živeli še bolje. Kateri gospodar bi pa sedaj mogel sebe ali družino svojo tako preživljati ?! Kako dobro je šlo tiste 6ase kmetom, spozna se tudi iz tegs, kako plačo da so dajali poslom in delavcem. Ob Nižjem Renu na pr. si je prislužil delavec poleg hrane v šestih dneh toliko, da si je lehko kupil: polovico rži in 10 luntov svinjine ali 12 funtov teletine in šest velikih posod mleka in dva svežnja drv in si je vrh tega v štirih ali petih tednih prihranil toliko, da si je še poleg tega mogel kupiti hla6e in šest sežnjev platna in par 6revljev. Okrog Avgsburga je zaslužil v 15. stoletji navaden dninar navadna leta na dan toliko, kolikor je stalo 5 do 6 funtov najboljšega mesa, v Klosterneuburgu toliko, kolikor je stalo 7 funtov volovskega mesa ali do malega vsak dan par 6revljev. V saskem gradu Dohna je poleg hrane in stanovanja dobival na leto vozni hlapec trikrat toliko, kolikor }e bil vreden pitan vol, kravarica dvakrat toliko. V Mozbahu je prejemala na leto, kakor ima zapisano iz leta 1483.: kravarica 6rez Stirikrat toliko, kolikor je stal debel vol, nadhlapec sedemkrat toliko in še nekaj obleke. Mnogo bi se še dalo navesti tega in podobnega. Pa bodi dovoljl Razvidimo lehko že iz tega, da je v tistih dobah šlo kmetu dobro. Nikedar sicer še ni poljedelec bolje živel, nikedar še ne dobival boljših prihodkov in dajal (in lehko dajal) boljše pla6e. Res je, da so grajšžaki kmete ve6krat hoteli pritisnoti in naložiti jim ve6je davš6ine in ve6je robote; toda deželni knezi (ali cesarji ali necesarji) so se, ko so se pritožili, uprli zanje in prisodili jim pravico. In prav to, da so se v tistih 6asih kmetje tolikrat pritoževali zoper grajš6ake, 6e prav so jim bili podložni, prav to kaže, da so bili in so se 6utili vkljub vsemu podložništvu zelo svobodne. GrajS6aki so se tudi ve6krat tožili zoper nje, kako samosvojsko in trmoglavo se vedo proti njim. Ob za6etku 16. stoletja se je pa njih razmerje zaobrnolo na hujše. Tuje, neversko rimsko pravo se je za6elo zarivati v krš6anske narode; opiraje se nanj in na nove vojne doklade so jeli grajš6aki stiskati kmete in nalagati jim večja bremena. Kmetje so se pritoževali in se sklicevalina «staropravdo»: zahtevali so, naj se ne tšrja od njih ve6, nego, kar je bilo dolo6eno v «starih pravicah», to je v urbarjih, v katerih so bile opisane, kakor smo že omenjali, natanko njih dolžnosti in njih pravice. Cesarji bi jim bili pa6 radi pomagali; toda imeli so preve6 opraviti z vojskami in zato se n6so mogli zameriti grajš6akom. Ne dobivši pomo6i in boj6 se, da ne bi zgubili, kar so si s6asoma pridobili z vplivom sv. cerkve, uprli so se kmetje «za staro pravdo*. Bili so kajpak v kratkem premagani in prišli so z dežja pod kap. Vender bi se bila stvar dala še poravnati, da bi bili dosegli svoje zapisane pravice, zakaj deželni knezi so jim bili naklonjeni. Toda rimsko pravo je podložnikom bolj in bolj izpodjedalo tla, izpodjedalo tla ob jednem tudi javnemu vplivu katoliške cerkve. Vrh tega je nastopil tedaj tudi Luter in napravil veliko zmeto ne samo v sv. veri ampak tudi v družabnem življenji. Iz prva se ie Luter laskal kmetom, da bi si pridobil več ljudij. Ko so mu bili pa v kmetiškem «puntu» preve6 rogovilili in ko so mogo6njaki sami prestopili na njegovo stran, preokrenol je ta krivouk in začel grozno hrumeti na kmete: «Pobijte jih, kliče plemenitašem. Prišli so 6asi, 6udoviti 6asi, da si knez laže zasluži nebesa s krvolitjem nego z molitvoj. Pobijte jih! Pomorite jih! Ge bi se komu kmet smilil, je, kakor da bi Boga zatajil in boga klfel in sam sebi vzel zadnje upanje na nebesa. Kmetom ovsčno slamo! Če nehtč žreti, pa kar palico in karabinec . .!» Take besede so kajpada silno vplivale na razjarjene grajš6ake, ki so nazadnje premagali uporne kmete; zakrivile so, da se ne samo ni obrnčlo kmetiško stališ6e na bolje, ampak se jim je z dne do dne slabšalo. Pospššilo in dovršilo je to pešanje kesneje svobodnjaštvo. Toda o tem o drugej priliki! Denašnje vrstice nam razjasnjujejo, kako res je, kar je trdil glasoviti Irancoski državnik in minister Gizo, 6e ravno je bil protestant: «Ce prav se zdi, kakor da bi katoliška cerkev skrbela samo za 6n svet, vender v istini skrbi prav raogo6no tudi za ta svet in pri- skrbčva že tukaj ljudem sre6o in zadovoljnost». Da ie sedaj stanje tako slabo, tega ni kriva sv. cerkev, 6e prav židje in židovš6aki (judovski demokratje) to lažejo; krivo je marveč to, da neso hoteli ve6 posluSati sv. cerkve. Ona je s svojim vplivom vzboljšala in osre6ila kmetištvo; bila bi ga sre6ila in zadovoljevala še vedno bolj in bolj, 6e bi gori omenjene zapreke ne bile zavrle njenega vplivanja in delovanja». Ravno tako ie pa skrbela sv. cerkev tudi za razvijanje obrtnega in delavskega stanu, kar razvidimo prihodn]i6. J. M. Kržišnik.