Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. fiako se sadje susi. Edar je sadje zadost zrelo, aaj se posaši, posebao ktero 8e dolgi> braniti ae da, kakor češplje, tepke, breskve, čreŠBJe, splob braške aiasleake, pa tudi jabelka v režBJah. Tak sad se da več let braaiti, tudi v velik dobiček za prodaj ali za domačo rabo obraiti. Edor iaia ainogo sadja, aaj ga v posebai sušivaici suši, ktera iraa od zuotraj podolgovato peč, zgoraj pa več vratec, ki se od vseb straai dobro zapre.jo ia od same prave, ne prehade toplote saši, da ae bo posašeao sadje po diaia okasa imelo, tako sadje malo za prodaj velja. Zatega del je treba vselej zrelo, ztuebčaao aadje za sašilo vzeti ; sušivnico 8 sabiiai, trdimi drvaini kariti, oe pa z mebkinii, smolnatiaii ali preobilao aetiti. Tadi se ae sme suho sadje v sušivaici ohladiti, aaipak zveeer ali zjatraj iz tople sušivaice naglo aa bladea zrak postaviti , da lepo svetlo ia slastno ostaae; po tem se aa sabem ia vetrovaem kraju v saažai posodi sbraai. Tako posnšeao sadje se do 7 let obrži. Edor pa ima malo sadja, aaj ga snši v peči aa leaah ali na peči, ali pa aa solacu. Če sadje aa peči sašiš, izvetraj liišo večkrat, pa tadi prab na peči pometi ali popir podloži, da bo sadje čedno. Olupljeao ia izkosčičeao sadje, slive, breskve, braške, jabelka itd. tako posušiti, da je lepo raiueao, se lahko ia drago proda. Ravao tako se da sadjc aa solaca posušiti. Edor se s sušiloai peča, aaj ima vse anažao, čedao ia lepo. Preveč ae sadje ae srae posašiti ali celo ožgati; tako sadje ni za aič. češpelj se le toliko nabere, kolikor jib aa leae gre, če jih je pa več, se aa solačai kraj epravijo, kjer jih solace sušiti poaiaga, dokler aa nje vrsta ae pride, sicer bi se skazile, posebao če bi še aa kapu bile. Pokuliana jabelka. Prav sladke braške se stlačijo ia mošt za peti del zavreti puati, potem se v kako saažao posodo vlije da se obladi; če je oiošt gost, ga je treba skozi čisto rijubo ali vrečo v posodo precediti. Na to se vzamejo dobra, dišeča jabelka, kdor jib irna, iaače so tadi aavadaa zrela jabelka dobra, ia se aa vodi skuhajo, da postaaejo popolaoma uiebka, in se dadd skuzi sito poriaoti , da se kože ia peškica odstraaijo. Sedaj se spravijo skabaaa jabelka ia ohlajeni luošt v kotel ali raaglo, in ae aad ogajem tako doigo aieša , da je tanjkema testu podobao. Eo se to dožeae, se deae v drago čedao pnsndo, ktera se s pokrovorn pokrije, ia aa pokrov žrjavice aadeva da se skorja naredi ia zrak v to pokuho ae aiore, zadajič ae posoda z niehurjem dobro za veže. Tako pokubana jabelka dajo dolgo časa prijetao jed. Nekteri vzaaiejo aameato jabelk ali brušk češplje, črešaje ali višflje ia jih skahujo, skoz sito potisaejo ia potem 8 zavretiai nioštom pokabajo, aa isti aačia kakor je zgoraj povedaao. Dragi še kake ciruge dišeče reei prideaejo, aa priaier, bezgov sok, da 8 tem okus ia barvo zboljšajn; ali pa, če je sad aiaaj sladak, dodajo nekaj sladkorja itd. Drug aačin jabelka pokabati je ta: Vzame se en del jabelk ia ravao toliko pese, oboje se posebej kuha, potem se vkupaj stlačijo ia pokuhajo do trdega; aaaiesto jabelk se tadi hruške vzamejo. Kadar sadja ai, se zgol iz pese ia mrkevce ali koreaja taka pokaba nareja. Tudi se jeailje mesto pese mrkevca k sadju ia se ravao to doseže. Ce se mi št od hrašek pri zuieraem ogaja zavre in zgosti, se dobi airap, ki se meato sladkorja in sirovega maala rabi. — Tudi izkoseičeae siive ali češplje se tako pokuhajo, da se znierao aeti in vedao uieša, dokler se ue zgostijo. — Slivae kožc se ravao tak<» odstraaijo kakor jabelčae, da ae aamreč s kako saažno tutnpasto metljico skozi sito spravijo. Tadi 8e aekaj diSečih reči prideae, kdor hoče, potein jib pa pri ogaju popolaoma do trdega zgosti. Tako se tudi s črešnjami ia višujann ravaa. P oj as n i 1 a postave glede povzdige rejc goveje živine. O pospeševanju ia oziroma podpori aaprav, po kterib se m o r a voda araetao razpeljavati. Poapeševaaje ia oziroma podpora aaprav, po kterih je mognee vod.» ametno aa travnike m polja aapeljavati ia odtakati, tueri vzlasti na to, da se osnajejo izgledae drenaže ia izgledna aapeljavaaja vode; vrbu tega bode tadi Ugodao, ako se osaujejo izgledna ganjišča. V vsakeni nkraiu aaj bi se enake izgledae aaprave osaovale vpričo gospodarjev, ktere je treba pri tej priliki podučiti ia pokazati, kako se jitu je pri osaovi takib naprav ravaati. V vsakeai okraju aiora kdo delati za ta posel potrebae cevi, da aiso predrage ib jih vzlasti to ae podraži, da jib dobivajo iz daljaib krajev. Štnjersko kmetijsko društvo je vaelej pripravljeao v ta aarriea pripustiti potrebao orotlje za izdelavo cevi ia vrhu tega ta<ii rado pošlje avojega potajočega učitelja, da podaei kmetovalce, kako a cevini ravaati ter kako vodo v innkrih tleh raz|>eljati. Ni drugega treba , ko želje draštvu izreči, da aaj bi podpiralo osaovo tako aaprave v OBieajeaeai saiisla. Poglavitna stvar pospraviti obilo klaje ia kioč vsakega posestva 80 travaiki in pašaiki. Ejer tla aiso tnočvirBata, 8e aioča po prav Bevkretaeai aačiaa skuša Bapeljati; ker ae voda vedao aa travaik stakn ia ae skrbijo , da bi se tudi redao odtakala, poscaae ves travaik sčasoma močviraat, io se Bakosi aa Bjeni kisl«itae piče. Maogo aiokrih travaikov bi se dalo prav lahko izsušiti, čeato bi bilo že z aekterimi jarki opravijeao, a še cel<> teh goapodar ae Bapravi. Pri marsikterih suhih travflikih teče voda miino, in lahko bi je bilo aa travaik aapeljati ia po tera aačiau maogo več Bakositi; a tudi tega ae stonjo. Pogaojeaje travaikov je celo redka prikazea, ia zarad tega travaik leto aa leto bolj pešti ia nakosi ae vnnko leto manj ia maaj. Ne da se tajiti, da je doataovir pri aapravi vodovodov, a take zapreke se bodo <idstraoile po posebni, po deželnetn zbora vladi priporočeai postavi, določujodo pravico do vode, ki bode v občni blagor take aaprave pospešcvala. Ces. kr. ministerstvo kmetijstva, ki marl|ivo dela za povspeb poljedelatva, podpira eaake naprave z deBaraimi pripomočki; aaaa skrb Biora tedaj biti, da po osao?aaju takih aaprav dobivamo obilo dobre ia žlahne klaje, kar bode aaoi ia aašini BHsledinkom niaogo poaiagalo. Plaamski paaaiki 80 tudi manj ali več v prav slahera staou; grmje ae razširja, kaaieaje se ae odpravlja ia oboje zmanjša nialjavu. Močviraata tla 86 ae izsušijo, živiaa pije gajilobao vodo izmočvirit, zboli ia pogiae; živinoki odpadki ae ae pobirajo ia kuristao ae porabljajo, s kratka, za plaaiaska goapodaratva se aihče ae briga, ia akasaja ači , da imajo ca enakein proatoru danes veliko maBJ živiae oJ aekdaj. Vne te napake aioraaio sami odstraniti, saj je to v našo koriat; skuš jtuo le aapako prar spnznati ia popravili boaio radi kaiala, kar smo do zdaj zauiujali. Gospodarsko- obrtnijska razstava t Gradcu 8e je alove8Bo odprla 15. t. m. ob 11 uri zjutra. Vai graaki uaiforrairaai aaestjaBi so 8e postavili pred raztavaičBa vrata, bili 8te tudi aazoči dve vojaški godbi ia eaa aiestjaaska. Odhor razstave je sprejel goste pred lepo okineaoimi vrati. Nazoči so tadi hili Biestai župaB ia odboraiki, tamošni deželni poslaaci, F. M. L. Joha, deželai poglavar Eiibek z aamestBijskimi svetovalci, vsi predstojaiki uradov, predstojaik V8eučelišča ia trgovske zboraice ia grof Meraa. G. Eaiserfeld, kot predsedaik štajarskega gospodarskega društva ,je nagovoril goste iu je v svojeia govora posebao naglaševal velike zasluge ranjkega aadvojvoda Jaaeza, ki je pred 50. leti društvo osBoval ia zmiroai zdatBO podpiral. Zdaj ae bode pokazalo, kaj jc društvo v 50. letih koristilo v obrtfliji in gospodarstvti. Zabvalil ae je vseia, ki ao materijalno podpirali draštvo, da je aiogoče bilo aapraviti vezdajao razstavo. Deželai poglavar je odgovoril in poaebno povdarjal to, da država pripozaava velike zasluge gospodarskega draštva ia da to pripozuaaje hoče posebno pokazati a tiai, da bode Njih Veličaastvo ceaar saai počastil razstavo 8 svojo aazočnostjo. Po tem so 8e vsi podali v lepo okiačaao razstavino poslopje." Vstopaiaa v razatavaico je 40 kr. Razstava bode trajala do koaca tega Bieseca. Koliko bodo pri razstavi zaatopaai pridelki iz Sloveaije, še zdaj ae vemo, budemo veadar tudi o teai ob času pororali.