Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Vi. Jaroslav. (Dalje.)
214.
Potovanje golubaške muhe. Kako ubija domačo živino. Sredstva proti muhi- Človek in muka.
Golubaška muha ne roji po svetu nikdar sama, temveč se vedno zbira v večje ali manje roje. Samo v rojih se spušča na živino na paši, samo v rojih jo vidimo, kako v senčnih mestih ali pred vlažnimi votlinami v zraku pleše. Roji se zbirajo pred solnčnim vzhodom mej šesto in sedmo uro. V tem času ni navadno na Donavi nobenega vetra. Iz vseh potokov vrše na Donavo vse muhe, katere so se šele rodile in tu se v strašnih množinah nad vodo zbirajo. Zbrani roji ne odlete koj, počakajo še po katere dni, da se jim tudi mlajše sestrici pridružijo.   Po noči, in o poludne, kedar pripeka
—    76
soince, poskrijejo se muhe v gojzdu pod perje, v votla drevesa, ali se spuste v ohlajene votline. Okoli zijala v votlino vidiš takrat miljone muh; tu jih je ljudstvo dosta potov videlo, pa je mislilo, da se v votlinah ležejo. Kedar se muhe v roje zbirajo, takrat ne sme pastir goniti živine blizu votlin ali šum, tsmveč jo pustiti na planem polju, kjer je muhe nečejo iznemirjati. Kedar je vetrovna ali deževno vreme, takrat pa je živiaa varnejša v gostej šumi, kakor na planem.
V nekolikih dneh se nabere strašen oblak muh in sedaj je napočil čas za potovanje. Veter, ki navadno na Donavi okoli sedmih začne vleči, žene muhe po ozkej donavskej kotlini, da jih nad Bazijašem prinese na odprte ravnine. Oblak plava dva do tri metre nad vodo, in človek bi od daleč sodil, da je to megla, ki se po reki vleče. Kamo se hoče sedaj nesreča zvrniti, to ovisi o vetru. Ako piha severovzhodnik, odlete muhe v Srbijo, jugozahodnik pa jih vrže na Ogersko. Prigaja se, da enega leta muhe po Srbiji strašno škodo delajo, Ogerska pa skoro ne ve o tem, dočim se drugega leta sreča izmeni. Ako mej tem pritisne na muhe dež in nevihta, poginejo nešteti milijoni, in tega se ne vesele samo gospodarji, temveč tudi ribe v Donavi, ker dobe dosta hrane. Roji ti, kakor smo že omenili, ne povrnejo se nikdar več domov. Katerim je sreča poslužila, da so do krvi prišli, konec jemljo od lakomnosti, dočim se drugi roji vse bolje dele ter v manjih rojih tudi manjo škodo napravljajo, dokler jih vlovi slabo vreme. Kedar prvi veliki roji odlete, potem je v ležišču vse manj muh. čez kaj časa se pokažejo drugi in tretji roji, kateri so se v razvoju zakasnili, in tudi ti odlete po Donavi v dolenje kraje. Ti roji so manjši, niso nikdar tako nevarni Kakor prvi.
Nadloga, ki jo golubaške muhe napravljajo, vedno je manjša v njihovem leglu, kakor v daljnih krajih, kamor se pozneje preselijo. V najbližjej okolici, kjer se muhe kote, širijo se šume in bregovi, pa se zato tu ne morejo nikdar v tolike roje zbrati, kakor kedar izidejo iz donavske soteske v dolenje široke ravnine. Kjer se muhe kotijo, tam jih ljudje vsakega leta čakajo, in so vselaj pripravljeni, da se jim branijo. V oddaljenih krajih pa tega ne morejo, ker muhe se pokažejo izne-nada. Ker ob selitvi mušjih rojev posebno rad piše severovzhodnik, zato te muhe najbolje bijejo v Srbijo in tu največ škode napravljajo. Dr. Medovič računa, da Srbija ima pri živini na leto po čez na miljone frankov škode, in to so navadno doline Mlave in Morave, kjer muhe najhujše udelavajo. V Ogerskej so take nesreče dosta rejše, ali vender ne mine leto brez šsode. Tu prihajajo muhe po Banatu do hunjadske in aradske žu-panije. Leta 1876 so prišle muhe do Ungvara, a 1880. leta do Topanfalve v županiji Also-Feher. Prihajajo pa muhe tudi še dalje, kajti 1830. 1. so v Avstriji poklale do 100 konj, krav in svinj.
Kjer  se   mušji  roj   spusti   na  živino,   po njej je. Muha sede   na   živino   kjer  more,   najrajže pa na tako
77
mesto, kjer je   rejša   in   slabejša dlaka.   Tako   se   rada vseda na gobec,   na   smrček, v golt,  ca trebuh itd. ter «e kaj v kožo zabode.   Bivolu   je   muha   najnevarnejša, ker se   ne   umeje   dobro   braniti,   in tudi   alaka  mu je rejša. Za   bivolom   se   najslabejše godi angleškej svinji, a potem našemu govedu.   Konji   se   še najbolje branijo, ker morejo   kožo   stresati, z repom   opletati  in tudi po zemlji se dobro povaljati.   Čim muha sede na žival, koj «e mej dlako do kože   pririje,   iti kmalu je okoli nje še 40 do 60   tovaršic   kakor v klopčiču.   Muhe   se   v kožo tako globoko zarijejo,  da jim se še glava ne vidi.   Dokler živalca   kri   sesa,   drži   se   tako   trdo. da jo samo mrtvo moreš izvleči. Kedar se dovolj nasesa, potem sama pade iz rane na zemljo,   in se ne more gibati.   Kjer je kepa muh sesala, tam se  napravijo trdi boleči otoki in če dobi žival več takih otokov, moremo si misliti, kako strašne bolečine   trpi.   Radi velikega   izgubitka krvi, ki jo muhe izpijo, mora žival oslabeti, po vrhu se jej vname ^e koži od ubadov in strupene sline, ki jo maha v rano spušča, pa ni čudo potem, da žival kmalu pogine. Žival postane lena, pobesi glavo in ušesa, oči jej zgube svit-lobo, ne je in   ne   pije več.   Kmalu jo oblije mrzel pot, grozna mrzlica jo začne tresti,   naposled pade onemogla na zemljo, rujove in stoka,   dokler jo smrt reši groznih bolečin. Ako obolela žival nima postrežbe, pogine  v nekolikih urah.
Zatreti muhe ni moči. Bila bi nespamet, ako bi kdo hotel očistiti one silne potoke, kjer se muha leže. S te strani gospodarju.ni pomoči. Kjer se muha vsakega leta redno ponavlja, tam mora gospodar s»7ojo živino suvati. Čim se pokažejo prve muhe, mora čez dan vso živino v hlevih imeti, pa tudi še pred vrati ogenj netiti, a na pašo jo sme samo po solnčnem zahodu spuščati. Kjer gospodar mora z živino na delo, naj jo po-preje po gobcu, vraoi, nogah in na trebuhu namaže s petrolejem, mastjo ali oljem, da tako od nje muhe odganja. Tam, kjer se muha koti in kjer se redno vsakega leta pojavlja, čuvajo gospodarji na ta način svojo živino od 20. aprila pa do 15. junija, in to jim pomaga. V oddaljenih krajih, kjer ljudje ne morejo na to nadlogo biti pripravljeni, tam gledajo, da nesrečnej živali saj ublaže bolečine, ako je ne morejo oteti. Mažejo jo s kisom in milom, zmivajo s hladno vodo, oljem in karbolno kislino, in če ni žival zelo ogrizena, more se še oteti.
Golubaška muha ni samo živini, temveč je tudi človeku nevarna, Človek se ve da se jej laglje brani, in zato reje prihaja v večjo nesrečo. Pripovedajo, da je več potov deca v povojih, ko so jo matere brez nadzorstva pustile, od muh pomrla. V tamiškem Banatu so sedle nek pot muhe na golonogo ženo, ki je imela zelo kratko krilo, in so jo tako grdo oklale, da je od tega umrla. Ako človeka samo jedna muha zbode, utegne se mu napraviti kot oreh velik otok, ki ga grozno peče, in tudi mraz ga stresa.
(Dalje prihodnjič.)               x