.	, Pn<tni ura(j 902o Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W
skovina R Poštnina pl a m na
pri posti 64290 Tržič
P.n.
Korejska osrednja knjižnica dr.France Sušnik"
Na gradu 1
2390-Ravne na Koroškem - SLO
SLOVENSKI VESTNIK, Tarvi.
«r*tr. 16, A-9020 Celo
IK
Celovec • četrtek • 14. marec 2002
štev. 11 (3160) • letnik 57 • cena 0,73 evra
&Vj

mladinski kulturni festival
kontaktna leča
Klagenfurter Ensemble, Celovec
v V*»
17:30 Odprtje
•	Branje: Janko Messner
•	Podelitev nagrad in predstavitev besedil na temo .Koroški Slovenci“
•	Razstava: & Krištof. Koroška2000
19:00 Chant
[song duo song, Celovec]
20:00 Pan Tau-X4
[Jazz; Dunaj]
22:00 Scap
[african rtiythms; Kamerun-Celovec]
17:00 Diskusija
• Člani AKS m SUK diskutirajo z mag. Rudijem Voukom in gosti.
19:30 Scrap Yard
[Gruncb; Celovec]
20:45 Groove Cafe
[Rourke n Roli; Celovec]
22:15 three feet smaller
[Punk; Dunaj]
' četrtek 21. 3.	petek 22. 3.	sobota 23. 3.	|
17:30 Diskusija
• AKS in SUK .izobrazba in šola“
19:30 Martin Puntigam
.SPAM“ [kabaret]
21:30 Gletschaprise
[Hip-Hop; Radenthein]
22:45 Psycho-path
[Rock; Slovenija]
PREBLISK
Obstoj radia AGORA in Radia 2 do konca leta zagotovljen
Qrejsnji teden se je generalna I direktorica ORF Monika Lindner mudila na delovnem obisku na Koroškem. Generalna direktorica se je srečala tudi z vodstvom slovenskega oddelka pri ORF-Celovec. Sestala pa se
Tudi letos Je Zveza slovenskih žena organizirala praznovanje 8. marca, mednarodnega Dneva žena. V Kulturni dom v Pliberku so prišle ženske iz vse Koroške, posebno tast pa jim je s svojim obiskom izkazala Štefka Kučan, soproga predsednika Republike Slovenije. Več na strani 4.
FUEV podpira zahteve koroških Slovencev
rederalistična unija evropskih I narodnosti - ena izmed obeh interesnih organizacij evropskih manjšin - podpira prizadevanja koroških Slovencev za uveljavitev odločitve ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih topografskih napisov. To sta med drugim povedala predsednik in podpredsednik FUEV, retoromanec Romedi Arquint iz Švice in Lužiški Srb Ludwig Elle na tiskovni konferenci na Dunaju, ki sta jo organizirala NSKS in ZSO. V Evropi danes vprašanje postavitve dvojezičnih tabel ni več problem, razvoj gre v smer dvo- in večjezičnosti, sta poudarila oba govornika. V Nemčiji imajo Lužiši Srbi dvojezične napise, prav tako Retoromani v Švici. Nihče se ne razburja nad tem, nasprotno, manjšina in večina se priznavata k jezikovno-kulturni raznolikosti. Arquint je svaril pred tem, da bi se vprašanje dvojezičnih napisov zlorabilo za emocionalizacijo.
Predsednika ZSO in NSKS Marjan Sturm in Bernard Sadovnik sta poudarila, da je strokovna razprava o odločitvi ustavnega sodišča jasno potrdila, da mora bodoča rešitev upoštevati procentni deleč 10-od-stotkov v daljšem obdobju. Strokovna komisija koordinacijskega odbora bo v mesecu marcu izdelala predlog za razrešitev odločitve ustavnega sodišča. Ze zdaj pa je jasno, da je bila rešitev iz leta 1976 v nasprotju z rezultati ljudskega štetja. Če bi namreč tedaj upoštevali ljudsko šteteje 1971, bi moralo priti do postavitve dvojezičnih tabel v več kot 250 krajih, tudi če bi upoštevali 25-odstotni delež! Dejstvo, da so tedaj upoštevali zgolj rezultate posebnega preštevanja ne, drži, ker so ga koroški Slovenci bojkotirali in tudi ustavno sodišče tega posebnega štetja v svoji odločitvi ni niti omenilo.
Sturm in Sadovnik sta pozvala politike, da upoštevajo pred dvema letoma sprejeto ustavno določilo in se brez ovinkarjenja lotijo uresničitve odločitve ustavnega sodišča. Manjšina je prej ko slej za konstruktivno in konsensualno rešitev, odklanja pa neokusno agitacijo, ki jo vodijo nekatere organizacije na Koroškem.
Predsednik ZSO in sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja dr. Marjan Sturm je napovedal, da bo 20. marca seja slovenskega sosveta na Gradiščanskem, kjer bodo skupaj s člani sosvetov za Hrvate, Madžare in Rome preučili tozadevne iz-
kušnje na Gradiščanskem, nato pa bo še skupna seja vseh sosvetov na Dunaju, kjer bodo avstrijske manjšine predložile predlog za razrešitev odločitve ustavnega sodišča za konsenzu-alno konferenco, na katero bo vabil zvezni kancler.
-an
■ Dan tena je za nami. Vlada si bo spel za eno leto oddahnila, potem pa bodo politiki spet zadnji teden pred datumom mrzlično razmišljali, kaj naj bi pokazali polovici naroda. Tako je bil letos na primer v malem časopisu članek, da sta dve deklici, ki se učita tehničnih poklicev, dobili posebno »Auszeichnung« in lepo fotografirani sta se smehljali bralstvu.
»Zašraufalo« me je v telod-cu. Zdelo se mi je kot zloraba otrok: dekleti sta bili morebiti celo veseli, da ju kdo pohvali. Toda vse skupaj je inscenacija, hvalili so se le politiki sami: dali so nalog nekomu, da je iz računalnika iztisnil »Auszeichtutngi«, poklicali fotografa in poslali časopisu.
To je dandanašnja skrb za ienske. Pika.
Dan tena naj bi spomnil tudi moške, da ienske še zdaleč nimajo enakih motnosti v poklicu in drutbi. Gledala sem jih v Pliberku, naše dobre, delavne, lepo vzgojene, zavedne ienske, brez katerih bi verjetno ne bilo več kot pet Slovencev na Koroškem. Moški so jim
zapeli in čestitali. Pa sem pričakovala drugačnih čestitk. Brez dekoltejev in spodnjih hlačk v pesmi. Hahljanje na račun tensk. Za 8. marec.
In naše delavne, lepo vzgojene ienske so se prizanesljivo smehljale. Saj vemo, kakšni so, ti moški. In vse ostaja pri starem.	S. W.
Marička in 8. marec
AVSTRIJSKA LICA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE, INŠTITUT ZA VZHODNO IN JUGOVZHODNO EVROPO, IZPOSTAVA LJUBLJANA
prirejata diskusijski večer na temo dvojezične table
»Mehrsprachiges Europa - einsilbiges Kärnten«
v mestni hiši v Beljaku, Paracelsusova dvorana
v četrtek, 14. marca 2002, ob 20. uri
Sodelujejo: mag. Terezija Stojsič, mag. Melitta Trunk, mag. Rudi Vouk in dr. Christof Zernatto; moderira prof. dr. Peter Gstettner
Prisrčno vabljeni!
je tudi s predstavniki slovenskih osrednjih organizacij in z zastopnikom manjšin v Svetu gledalcev in poslušalcev (Publikumsrat), Reginaldom Vospernikom. Med drugim je beseda tekla tudi o prihodnosti obeh zasebnih radijev, radia AGORA in Radia 2, ki z ORFom kooperi-rata. Glavna direktorica Lindner je izjavila, da je obstoj obeh radijev do konca leta zagotovljen. S tem je vsaj trenutno zablokirala zahteve koroškega deželnega glavarja Haiderja in nem-škonacionalnih domovinskih združenj, da je treba oba radia zapreti. Kaj bo potem, pa je po besedah Lindnerjeve odvisno od finančnega oz. gospodarskega uspeha podjetja ORF. V bistvu je od nadaljnjega obstoja do ukinitve možno vse.
Nikakor pa ne bo prišlo do ukinitve dnevnih slovenskih radijskih oddaj na ORF-Koroška.
Na osnovi zakona, ki ORF nalaga skrb za radijske in televizijske oddaje v manjšinskih jezikih, je ORF glavni nositelj stroškov za delovanje Radia 2. Manjšine v Avstriji že dalj časa zahtevajo, da jim ORF kot državni medij v radiu in na televiziji zagotovi celovito oskrbo v njihovem jeziku. Konec koncev se je Avstrija za to obvezala v številnih dokumentih, pripadniki manjšin pa seveda pridno plačujejo davke in pristojbine.
Koroški Slovenci zahtevajo, da se dolgoročno zagotovi obstoj Radia 2 in se tako konča nezanesljiv pilotni projekt. Prav tako je treba na ORF razširiti oddajni čas manjšinskih oddaj.
Franc Wakounig
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO RADIŠE
vabi na premiero
Tuja hiša
(Dea Loher)
Režija: Marjan Bevk
v petek, 15. marca 2002, ob 19.30
v kulturnem domu na Radišah
<9
ponovitev: v soboto, 16. marca 2002, ob 19.30
Igra domača igralska skupina
Prisrčno vabljeni!
2	14. marec 2002____________________________I? O OTOKA _______________________________SLOVENSKI VESTNIK
OB 60-LETNICI PREGONA KOROŠKIH SLOVENCEV
Preveč smo trpeli, da bi lahko pozabili
1 # začetku letošnjega leta je v V hišo prispel letak, v katerem ena izmed domovinskih združenj zahteva konec pričevanja o drugi svetovni vojni, zahteva, da je končno treba potegniti črto, skratka pozabiti, kaj se je tedaj dogajalo. Torej nič več besed o zločinih, nič več občutka slabe vesti, ki marsikoga še vedno vznemirja. Črto pod to zgodovinsko obdobje bi lahko potegnili takoj po zlomu tretjega rajha, če bi priznali sodelovanje v Hitlerjevem režimu, ki je napovedal uničenje vsakemu, ki je bil proti nacionalnemu totalitarizmu, ki se ni odpovedal svojemu narodnemu izvoru, veri ali načelom enakopravnosti. Lahko bi pričeli z novim obdobjem zgodovine, če bi priznali, da so stali na napačni strani ter obžalovali svoje zablode in stopili na pot nove, pravične politike, ki bi tudi mladino seznanila z grozodejstvi fašizma. Tako bi tudi bivše žrtve lažje odpustile občutene zločine nad njimi. Toda pozabiti neštete žrtve in ponižanja, bi bilo proti naravi spomina, brez katerega človeštvo ne bi imelo pravega smisla, saj ne bi moglo graditi na izkušnjah preteklosti in ne usmerjati pogleda v boljšo prihodnost.
Letos mineva 60 let pregnanstva slovenskih družin iz Koroške. Številni rojaki so morali zapustiti svoje domove in bili prepuščeni kruti roki usode, ki sprva ni dopuščala upanja v zmago dobrega nad zlim. Med izseljenci sem bil eden izmed številnih otrok, ki so doživeli jutro 14. aprila 1942, ko so prišli po nas vojaki in nas odvedli v neznano. Tedaj se nisem zavedal, zakaj smo morali z doma. To sem spoznaval v teku
let v tujini, v taboriščih Reh-nitz, Rastatt in Gerlachsheim, kjer so zlasti starejši morali na delo in se trudni ter potrti vračali na trda ležišča v taborišču. Počasi sem tudi dojel načrt, da nas nameravajo naseliti nekje na vzhodu, da svoje domovine nikoli več ne bomo videli. Tako bi se tudi zgodilo, če ne bi bilo upora, ki je naposled premagal sovražnika in tudi nam prinesel svobodo in z njo vrnitev na svoje domove.
Domovina, ena izmed besed, ki jo pravilno ceni le tisti, ki jo je moral zapustiti in za zapahi taborišča hrepeneti po njej in se v svobodi vrniti v rojstni kraj. Ko je napočil dan in smo se resnično podali na pot in končno prispeli domov, je naše veselje bilo neizmerno veliko, tedaj smo pozabili leta trpljenja in se napajali v nepopisni sreči svobode. A pre-
pričanje, da smo se vrnili v nov čas, v katerem ne bo več sovraštva, da bo končno zavladala pravičnost, da bomo lahko govorili svoj materin jezik in kot enakopravni državljani živeli v svoji domovini, se je kmalu izkazalo kot utvara, kajti stvarnost, v kakršni smo se znašli, je bila podobna tisti, ko so nas pregnali. Spet smo bili osovraženi, zasramovani in mnogokrat nezaželeni.
Razočaranje se je sprevrglo v potrto molčečnost. O naši usodi
smo govorili le doma. Tudi upanje, da se bo vrnil naš pogrešani brat Jožek, seje razblinilo potem, ko nam je domača občina po osemletnem zavlačevanju izročila dokument, da je bil umorjen v koncentracijskem taborišču Mauthausen na Zgornjem Avstrijskem. Šele polagoma je v nas zorel spomin in čedalje bolj smo se zavedali, da
moramo o svoji usodi v času fašizma spregovoriti tudi javno. Preveč smo trpeli, da bi lahko pozabili. To nam narekuje tudi naša vest, da moramo, posebno mladini povedati, da smo bili pregnani zato, ker smo bili Slovenci. Predvsem tisti, ki smo ta kruti čas pregnanstva preživeli, moramo z besedo na dan. Danes, ko tudi uradna Avstrija priznava svojo krivico, je lažje stopiti na plan. Posebno pri nas na Koroškem, kjer se spet oživlja
nestrpnost, je treba povedati, da naše žrtve niso bile zaman, da smo trpeli za lepši čas, za svet brez sovraštva.
Osebno me vznemirja kričanje tistih, ki zahtevajo pozabiti čas groze, hkrati pa evforično častijo brambovske junake za domovino, ter 10. oktober, ko je dežela ostala »ungeteilt.« Nihče pa ne spregovori, kaj so
slavljenci in domovini zvesta združenja počeli v letih 1938 do 1945? Vsi molčijo in ničesar ne vejo, kot da se v teh letih ni nič zgodilo, nočejo priznati, da so bile meje Evrope nasilno odstranjene, narodi njenih dežel — tudi slovenski - pa zatirani. Nočejo priznati, da se je Avstrija navdušena vrgla v objem takratne Hitlerjeve Nemčije. Ta dejstva me vznemirjajo tudi zaradi tega, ker se dnevno soočam s kljukastim križem, nemško nacionalnimi ter sovražnimi parolami do tujcev, ki kričijo s sten novega železniškega podvoza na Šentpetrski cesti. Pred dobrima dvema letoma sem varnostno direkcijo obvestil o podobnih napisnih akcijah v začasnem prehodu za pešce iz Šentpetra proti kolodvoru. Sovražne parole so sicer prepleskali, kljukasti križ na prometnem znaku pa je mimoidočim dolge mesece nesramno svetil v obraz.
Tako obnašanje mi dejansko zbuja skrb, pa tudi bojazen, da se nihče ne zaveda, kaj to pomeni. S tem nočem reči, da bo že jutri spet vladal fašizem. Kot nekdanji žrtvi pa mi vsekakor ni vseeno, da prepovedana neofašistična dejavnost pri nas očitno nikogar več ne vznemirja? Kot kaže, tudi ne del našega tiska, saj sem oba časopisa o tej mazaški akciji opozoril. Ali malodušni postajamo tudi mi, ali pa se naši politični vrhovi bojijo zameriti tistim, ki imajo pri nas v rokah oblast? Komentar prepuščam bralcem, sam vsekakor vem, da moramo vsaj tisti, ki smo trpeli, ostati budni in ne smemo kloniti tistim, ki bi vse krivice, storjene nad nami, najraje pozabili. Spomin ostaja spomin, tudi če komu zbuja slabo vest.	Andrej Kokot
***1942-2002 ***
60-letnica
pregona
koroških
Slovencev
14. in 15. aprila letos bo minilo 60 let od pregona in izgona nad 300 slovenskih družin v Nemčijo.
To je bil začetek široko načrtovanega etničnega čiščenja Koroške, v bistvu najbolj radikalna oblika izvršitve Hitlerjevega ukaza „Macht mir das Land deutsch!» (Napravite mi deželo nemško!). Zločin pregona koroških Slovencev so do potankosti in dolgo časa
načrtovali domači, torej koroški nacisti, ukaz za izvedbo pa je dal reichsführer SS Heinrich Himmler v Berlinu.
V spomin na ta dogodek in v opomin mlajšim rodovom bomo v Slovenskem vestniku objavljali spomine nekaterih pregnancev pred obletnico in po njej, saj je vse leto posve-čenu temu spominu. Začeli bomo s pesnikom in bivšim urednikom Andrejem Kokotom, nadaljevali pa s Francijem Černutom in s Florjanom Lapušem.
Ker je pregon pripomogel k temu, da se je iskra upora vnela tudi na Koroškem, bomo objavili tudi spomine koroških Slovencev, ki so bili partizani in so sodelovali v uporu proti nacifašizmu.	Uredništvo
VELIK USPEH ZA BENEŠKA DUHOVNIKA
Sodišče je ustavilo sodni postopek
I/ petek, 8. marca, se je pred V kazenskim sodiščem v Pordenonu končal proces, ki so ga proti dvema duhovnikoma v Benečiji, in sicer Božu Zuanelli in Marinu Qualizzi, naperili potomci treh italijanskih nacionalistov. Proces se je končal s pravnim pobotanjem. Duhovnika Božo Zuanella in Marino Qualizza sta prizadevna in vneta duhovnika ter kulturnika med beneškimi Slovenci in zategadelj kot vsi ostali beneš-koslovenski duhovniki tarča stalnih napadov italijanskih nacionalistov in neofašistov.
Zuanella in Qualizza sta morala pred sodišče zaradi knjige »Mračna leta Benečije«, ki je izšla pred skoraj petimi leti. V njej avtor Božo Zuanella opisuje in dokumentira pritiske, ki so jim v teku let bili podvrženi beneški Slovenci, Marino Qualizza pa je knjigi napisal spremno besedo.
Pred dobrimi štirimi leti so potomci treh italijanskih nacionalistov, visokih predstavnikov vojske in uprave, proti Zu-
anelli in Qualizzi sprožili sodni postopek, češ da v njej obrekujeta njihove starše. Obrekovani naj bi bili Luigi Olivieri, general organizacije O, Renzo Mar-seu, »trikolorist« in nekdanji občinski tajnik v Grmeku ter Aldo Specogna, čuvaj skladišča orožja organizacije Gladio (»Meč«).
Po dolgem preiskovanju in predhodni obravnavi je zadeva pristala na pordenonskem sodišču. A že v prvi obravnavi se je pokazalo, da se v grmu skriva več kot samo obrekovanje in da bi odkrivanje vseh ozadij lahko bili zelo neprijetno za tožilce, saj bi zadeva kar hitro zdrsnila na raven političnega procesa o protislovenski gonji v povojnih letih v Benečiji oz. bi prišle na dan dejavnosti organizacij, ki so najraje delovale tajno in brez političnega nadzora družbe.
Odvetnika obtoženih duhovnikov - Čedermacev, Andrej Berdon in Damjan Terpin, sta prav v to rano položila svoje prste in dala jasno vedeti, da bosta v prid svojih mandantov kot priče poklicala ugledne slovenske in italijanske zgodovinarje, ki naj bi razkrinkali delovanje italijanskih nacionalistov proti beneškim Slovencem oz. v Benečiji.
Ta odvetniški namig je očitno zadostoval, da se je obtožnica proti slovenskima duhovnikoma sesula v prah. Tožitelji so namreč sprva zahtevali eno milijardo lir odškodnine, umik knjige iz obtoka in ponatis nove knjige s spremenjeno vsebino in objavo oprostilne izjave v številnih vsedržavnih in krajevnih časopisih. To bi pomenilo eksistenčni zlom obeh duhovnikov in seveda izjemno zmago italijanskih nacionalistov.
Do vsega tega pa ni prišlo. Kajti tako predsednik sodišča Rossi kot tudi javni tožilec Pur-gato sta se prizadevala za mirno in čim manj spektakularno poravnavo, za spravno pobotanje. Po daljši razpravi so tožitelji pristali na besedilo spravnega pobotanja, ki sta ga izdelala in predložila odvetnika- branilca. V tem spravnem pobotanju Zuanella in Qualizza izjavljata, da nikogar nista hotela obrekovati, ampak je njima šlo le za ugotavljanje dejstev in njihovo tolmačenje. Predstavila sta zgodovinski pogled na povojna dogajanja v Benečiji. Kot moralno odškodnino sta položila simbolično vsoto 1 evra. Besedilo spravnega pobotanja bojo objavili krajevni slovenski in italijanski časopisi, priloženo pa bo tudi vsem še neprodanim izvodom knjige in ponatisom.
Zuanella in Qualizza sta bila zelo zadovoljna z izidom proce-
sa, v isti sapi pa sta poudarila, da »smo bili pripravljeni na nadaljevanje procesa, če ne bi prišlo do take sprave, ki bi nam bila po godu«. Qualizza je dodal, daje sodišče tako rekoč »odobrilo knjigo o Benečiji«. Avtor knjige Božo Zuanella pa je poudaril, da je »ta proces vsekakor izzval veliko solidarnost ljudi, zaradi česar menim, da podobnih procesov v Beneški Sloveniji ne bo več, ker si nihče ne bo upal tožiti beneških Slovencev zaradi zgodovinskih dejstev«.
Podobno sta izjavila tudi od-vetniika Berdon in Terpin, ko sta dejala, da »je taka rešitev tudi moralna podpora rojakom v Benečiji, saj je bilo dokazano, da je mogoče pravice, stališča in gledanja na zgodovino naših beneških rojakov predstavljati v knjigah in jih tudi zagovarjati na sodišču«.
Franc Wakounig
Qrejsnjo sredo, 7. marca 2002, I je Lipej Kolenik na povabilo Dokumentacijkega arhiva o odporu v Avstriji (DÖW) in v sodelovanju z založbo Drava predstavil svojo knjigo na Dunaju.
Predstavitve so se udeležili ravnateljica založbe Drava dr. Helga Mračnikar, vodja Dokumentacijskega arhiva dr. Wolfgang Neugebauer, zastopnik Boltz-mannovega inštituta dr. Franci Zwitter in zgodovinar na celovški univerzi dr. Valentin Sima.
Wolfgang Neugebauer je na začetku poudaril, da je upor koroških Slovencev bil vojaško najbolj učinkovit upor proti nacizmu znotraj avstrijskih meja, čeprav takrat Avstrije kot države ni bilo. Zavezniške sile so že v Moskovski deklaraciji zahtevale lasten doprinos Avstrije k ponovni vzpostavitvi.
Sklicevanje na upor
Kot dokaz tega doprinosa je po vojni avstrijska stran pri pogajanjih za Avstrijsko državno pogodbo in za suverenost države stalno in tudi uspešno opozarjala na upor koroških Slovencev proti nacifašizmu.
To so dejstva, mimo katerih nihče ne more, a jih na Koroškem kaj radi zamolčujejo oz. tajijo.
Neugebauer je opozoril na dolgoletno strokovno in publicistično sodelovanje med dokumentacijskim arhivom in slovenskimi organizacijami na Koroškem, med drugim s Slovenskim znanstvenim inštitutom in Zvezo koroških partizanov. Sad tega sodelovanja so skupno izdane in predstavljene knjige, kot na primer nemški prevod Prušnikovih »Gamsov na plazu« in drugih.
Zaradi tega, tako Neugebauer, »nas je desnoekstremna stran stalno napadala, kar pa nas ni ustrahovalo!« DÖW je med drugim zahteval odstop Haiderja, ki svojčas koroškim partizanom ni hotel podeliti odličij za svobodo.
Franci Zwitter je dejal, daje Lipejeva knjiga izraz resnice, da slednjič le mali ljudje pišejo zgodovino, pa najsi so še tako teptani. Lipej Kolenik je edini koroški partizan poleg Karla-Prušnika-Gašperja, ki je napisal in izdal svoje spomine. Zwitter je poudaril, da je nacistično nasilje bilo vzrok, da so se koroški partizani priključili ostalemu slovenskemu partizanskemu gibanju. Svoja izvajanja je zaključil z vprašanjem. »Če koroškim Slovencem očitajo, da so hoteli k Jugoslaviji, potem je z naše strani potrebno vprašati, zakaj pa so Renner in Bauer ter drugi leta 1938 glasovali za Nemčijo in »anšlus« tudi pozdravili?«
Antiherojska knjiga
Valentin Sima je opozoril na pomembno lastnost knjige Lipeja Kolenika, da namreč presega ozek okvir osebnega spo-
LIPEJ KOLENIK BIL GOST DOKUMENTACIJSKEGA ARHIVA
Bodite studenci stalnega spominjanja
V času, ko znani krogi na Koroškem in v Avstriji, pa tudi drugod, hočejo za vsako ceno očrniti in kriminalizirati upor proti nacifašizmu in iz žrtev storiti zločince, so zapisani spomini partizanov še kako potrebni in važni za pravilno ocenjevanje in vrednotenje tega boja proti nasilju. Med koroške partizane, ki so svoja doživetja in spomine zapisali in jih tako ohranili pred pozabo, sodi Lipej Kolenik-Stanko. Objavil jih je v knjigi »Mali ljudje na veliki poti«, ki je izšla pri založbi Drava v Celovcu in je doživela med bralci velik uspeh. Lani je knjiga izšla tudi v nemški izdaji, prevod je oskrbel znani prevajalec Cankarja Erwin Kös-sler. Naslov nemške izdaje je »Für das Leben gegen den Tod«.
Spominjanja ne gre zamenjavati z obračunavanjem.
Z zelo osebno obarvanimi besedami je Lipej Kolenik spregovoril o svoji knjigi. To da je »preprosta pripoved, ki pa ima nekaj v sebi, kar druge zanima«. Zelo je srečen, da se mladina zanima za to tematiko. Če nekdo kot Lipej Kolenik pravi, da sta svoboda in mir največji dobrini človeštva in da se nekaj tako hudega, kot je bila druga svetovna vojna, ne bi več ponovilo, potem odpadejo vsi atributi nadutega herojstva.
Upor kot breme
Lipej Kolenik je spregovoril tudi o svoji biti kot partizan.
Knjigo so predstavili: z leve: Franci Zwitter, Wolfgang Neugebauer, Lipej Kolenik, Helga Mrač- »To je pa posvetilo za vas,« pravi Lipej Kolenik nikar in Valentin Sima	ambasadorju Slovenije Ivu Vajglu
mina in vključuje tudi druge ljudi in dogodke v uporu. Knjiga je važen prispevek k razpravi o uporu koroških Slovencev, saj je o njem napisanih zelo malo knjig, več je spominskih člankov. O uporu obstaja samo eno znanstveno delo, to je knjiga prof. Rauscha, ki osvetljuje vojaško plat upora.
Kolenikova knjiga ni opis herojstev in junaštev, ampak verodostojna podoba socialnih, političnih in ekonomskih dejstev, v katerih so doraščali Lipej Kolenik in njegovi sovrstniki. Avtor opisuje bedo, trpljenje, pomanjkanje in lakoto ljudi. »To je resničen opis slovenskega kmeta o
uporu in boju za preživetje in za narod. V boj in upor je bil Lipej Kolenik prisiljen«, je poudaril Sima. Posebej se je zahvalil založbi Drava, daje izdala njegove spomine.
Pri akceptanci partizanskega boja in upora je Sima opozoril na različna stališča koroških Slovencev in Nemcev. Koroški Slovenci partizanski boj in upor vidijo in ocenjujejo pozitivno. Drugačna pa je podoba na nemški strani. Tu sega lok od tudi pozitivne ocene do popolne ob-soje in odklanjanja. Ostala Avstrija ima na splošno do boja bolj pozitivno mnenje kot Koroška.
Tudi Sima je zavzel stališče do znanega očitka, češ, koroški partizani so se borili za Jugoslavijo. Sima je poudaril, da so nacisti slovenski narod obsodili na smrt, pri čemer so se se odlikovali prav koroški nacisti. Zato so koroški Slovenci videli rešitev za preživetje prav v združenju z ostalimi Slovenci.
Upor = preživetje
V samem partizanskem boju je bila jugoslovanska orientacija zanemarljiva. V prvi vrsti je šlo za vojaški upor naroda proti nacističnemu nasilju. In ta upor je združeval vse Slovence. Pri tem ne smemo pozabiti, da takrat Avstrije kot države ni bilo, da se je upor na Koroškem dogajal znotraj meja tretjega rajha. Na začetku tega upora je ta rajh bil na višku svoje okupacijske, vojaške in osvajalske moči.
Sima še posebej navaja, da so predvsem ZDA in Velika Britanija zagovarjali politiko povojne obnovitve Avstrije in da je seveda v tem kontekstu bila želja po spremembi meja zanemarljivo dejstvo. Avstrijska stran se je pri pogajanjih za državno pogodbo sklicevala na koroški partizanski boj kot lasten prispevek k osvoboditvi Avstrije.
Ravnateljica Helga Mračnikar je opozorila na korenine založbe Drava, ki segajo v dobo antifašističnega, partizanskega upora in boja koroških Slovencev. Lipej Kolenik je bil in je osebna vez do teh korenin. Mračnikarjeva je svarila pred zavestnim mešanjem pojmov.
»Nam upornikom, partizanom na Koroškem in v Avstriji nikoli ni bilo lahko. Od vsega začetka smo bili izdajalci domovine, tej gonji so se pridružili pozneje belogardistični in ustaški krogi, cerkvene strukture in komin-form, ki so naš partizanski boj črnili kot izdajstvo«. Vse to prestati ni bilo lahko. Kajti »biti zaznamovan kot partizan, je hudo breme, ki nas bo spremljalo do groba in še preko njega«.
Lipej Klenik je dejal, da mu ni žal, da se je uprl nacističnemu režimu in se pridružil partizanom. Kajti »borili smo se za Evropo miroljubnih ljudi, za mir in pravičnost, za Evropo brez nacizma in fašizma«.
Na očitke, da se partizani niso borili za svobodo Avstrije, je odvrnil: »Vsi tisti, ki nam to očitajo in zase trdijo, da so se le oni borili za Avstrijo, nosijo nacistična odlikovanja!«. Tem besedam ni kaj pridati, kot tudi ne dejstvu, da na Koroškem uradno sicer polagajo vence na grobove in spomenike padlim za tretji rajh, ne pa na partizanska obeležja.
Svoja izvajanja je Lipej Kolenik zaključil s pozivom k spravi in budnosti. »Bodite studenci stalnega spomina. Kajti preveč krvi je bilo prelite za svobodo, da bi zdaj spominjanje in pozabo prepustili našim sovražnikom«.
Predstavitev knjige je naletela na velik odmev, udeležila sta se je tudi veleposlanik Slovenije Ivo Vajgl in državnozborska poslanka Zelenih Terezija Stoj-sič.	Franc Wakounig
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
Objava
Za popravo škode žrtvam nacističnega preganjanja je bil v Avstriji ustanovljen tako imenovani Splošni odškodninski sklad za žrtve nacizma (Allgemeiner Entschädigungsfonds für Opfer des Nationalsozialismus).
Ta sklad razpošilja zdaj prizadetim osebam tiskovine za prijavo škode, ki jim je bila povzročena s strani nacizma. Tiskovine so zelo obsežne in izpolnjevanje precej zahtevno. Zato bosta na povabilo naših dveh organizacij pristojni referentki sklada obiskali
Koroško ter posredovali pojasnila in nasvete za pravilno vlaganje prošenj oziroma prijav. Pogovor v tej zadevi bo v
sredo, 17. aprila, ob 9. uri v Kulturnem domu »Danka« v Šentprimožu v Podjuni.
Čas za vlaganje prijav je še do meseca maja 2003. Potrebno pomoč pri izpolnjevanju tiskovin bodo prizadeti lahko dobili pri g. mag. Rudiju Vouku v odvetniški pisarni Grilc 8« partner v Celovcu, Karfreit-straße 14/III ali pa v pisarni naših dveh organizacij v Celovcu, Tarviserstraße 16/ (ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure).
4}1	14. marec 2002	imm	im&	SLOVENSKI VESTNIK
		
Štefka Kučan je bila slavnostna govornica na prazniku žena v Pliberku	Milka Kokot, predsednica ZSŽ in organizatorka praznika
Ne pozabimo, da pridobljene pravice niso trajne!
Q lovenske žene smo lahko po-«Jnosne vsaj kar zadeva praznovanje Dneva žena: tudi letos je izredno velika množica žensk z vse Koroške prišla v novi Kulturni dom v Pliberk na ta njihov dan. Nabito polna dvorana je občutek skupnosti še povečala, vzdušje je bilo prijetno in praznovanje sproščeno.
Posebno veselje pa je bilo, da je Korošice obiskala slovenska first-lady Štefka Kučan, so-
Milko Kokot na čelu in jo v krajšem pogovoru obvestile o delovanju koroške organizacije.
V pozdrav je ženam najprej zapel kvartet bratov Smrtnik; voščili so tudi z besedami in obljubili, da se bodo možje potrudili, »da bodo še boljši« kot doslej.
Na oder je potem stopila predsednica Zveze slovenskih žena - ki je, mimogrede povedano, ena najmopčnejših orga-
Kvartet bratov Smrtnik
proga republiškega predsednika Milana Kučana. Visoko gostjo so sprejele odbornice Zveze slovenskih žena s predsednico
nizacij koroških Slovencev oziroma Slovenk - in ženskam namenila pozdravne besede, posebej pa je pozdravila še
častne goste, med njimi že omenjeno gospo Kučan, generalnega konzula Repubulike Slovenije Jureta Zmauca s soprogo Janjo, soprogo konzula Borisa Jelovška Marino Jelovšek ter predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma.
Gospa Kokot je v svojem nagovoru omenila, da bo ZSŽ naslednje leto praznovala svojo 60-letnico. Zveza slovenskih žena je bila ustanovljena v času, ko ni šlo le za upor proti sovražniku, temveč tudi za upor proti zatiranju slovenskega jezika in kulture. S svojimi praznovanji Dneva žena pa organizacija nadaljuje tradicijo, ko se zavedamo poguma ustanovitve ženskega gibanja na Koroškem.
Cilj in namen organizacije -tako Kokotova, je hotenje po več enakopravnosti in priznanju, po ustvarjanju vzdušja medsebojnega spoštovanja in zaupanja, ki je predpogoj za skupno in enakopravno prisotnost na vseh področjih družbenega življenja, s tem pa tudi garant za čim boljši razvoj in obstoj narodne skupnosti.
Kokotova se je dotaknila tudi poslabšanja socialnega po-
ložaja žensk in dejala: »Zavedamo se, da se je v teku zgodovine ob neprestanem boju žensk marsikaj spremenilo na bolje. Zato ne smemo dopustiti, da na začetku novega tisočletja, ko se Evropa združuje, razne
vičen do soseda in do samega sebe, ostati zvest in ponosen na svoj jezik in kulturo ter posredovati mladini zdrav narodni ponos.
Program so nadaljevali še člani Okteta Suha pod vodst-
Oktet Suha pod vodstvom Berteja Logarja
politične sile doma in v svetu z vrsto sprememb, zakoni in določili povzročajo socialna poslabšanja, ki največkrat posredno ali neposredno prizadenejo predvsem ženske.«
Navedla je tudi nekaj mak-sim stremljenja vseh, ne le žensk: Treba je spoštovati različnost, ohraniti oziroma gojiti čut za malega človeka, biti pra-
vom Berteja Logarja, za dramsko besedo pa je poskrbela igralka Nataša Burger z odlomkom iz monokomedije »Gospa Margareta«.
Drugi višek popoldneva pa je bil seveda pogovor ob izredno dobrem ričetu in tradicionalno doma spečenih slaščicah, ki so jih ženske nanosile z domov.
S. W.
NAGOVOR ŠTEFKE KUČAN:
Drage Korošice, spoštovani gosti!
Mednarodni dan žensk je lep praznik, zelo človeški je v žlahtnem pomenu človečnosti. Z resolucijo Združenih narodov, sprejeto leta 1977, je posvečen vsem ženskam tega sveta, v oporo njihovim prizadevanjem za izboljšanje življenjskih razmer enakopravno za vse ljudi in v oporo upravičenim pravicam žensk, da enakopravno z moškimi sodelujejo v političnih, gospodarskih, znanstvenih, kulturnih in socialnih družbenih procesih.
Njegova zgodovina pa sega daleč nazaj, v čas pred skoraj dvema stoletjema, sega v še posebej razburkani čas na začetku prejšnjega stoletja, v čas pred prvo svetovno vojno, ko so si ženske v Ameriki in v evropskih državah utirale pota k enakosti pri delu, v življenju,
se borile za volilno pravico in socialno pravičnost. Ta čas je bil za mnoge ženske zelo trd. Vztrajale so in mnogo dosegle.
V mnogih, a ne še v vseh deželah tega sveta je enakopravnost ljudi ne glede na spol danes dejstvo, zajamčeno z ustavo in zakoni, a ta je bolj ali manj fonnalna, vendar brez nje tudi resnična enakopravnost ne bi bila uresničljiva. Tako je tudi v Sloveniji.
Drage Korošice, vesela sem, da sem danes tukaj med vami, saj sem tudi jaz Korošica, samo z druge strani Drave in Karavank. Zgodovina nam je določila različna življenja, ni pa nas mogla nikoli ločiti.
Korošci smo na avstrijski in na slovenski strani vselej živeli trdo, zahtevno in ustvarjalno življenje. Od Pliberka do Trab-erka so nas pri tem spodbujale in povezovale prelepe slovenske pesmi, te zveste prijateljice naših rodov, še posebno mater in žensk, ki so skrbele za trdnost slovenskih domačij, za živ
jezik materinščine, za slovensko knjigo in pesem.
Drage Slovenke in Slovenci, zaradi vas, zaradi vašega spoštovanja in ljubezni do vaših dedov, mater in otrok, je v vaših krajih ostajala živa in rasla iz roda v rod slovenska beseda, ohranjala svojo intimno lepoto in izrazno moč, tudi skozi neprizanesljive, nasilne in uničevalne čase. Za vse to bi se vam rada čisto preprosto zahvalila, tudi kot Korošica iz Prežihovih krajev, iz krajev samorastnikov in Hudabivške Mete. Materinščina, ta posebna vrednota in lepota, ki nas v človeka oblikuje, nam je na Koroškem dana živeti različno. V marsičem nam to razliko določa državna meja. Do nedavnega jo je še bolj. Med državama in deželama so razlike. Mnoge med njimi so razumljive zaradi različnih zgodovinskih poti, a ne vse. Mera prostosti slovenskega duha in kulture je na moji strani Karavank drugačna kot pri vas.
Skrb za materinščino pa je pri vas gotovo večja kot pri nas doma. Pri nas je samoumevna, pri vas je poslanstvo. Rada bi in prav bi bilo, da bi vas lahko ohrabrila v vašem poslanstvu, v poslanstvu slovenskih žensk in mater na Koroškem, učiteljic in učiteljev, pevk in pevcev, v vaši občutljivosti za živi zven slovenske besede.
Slovenija in vsi v njej upamo in si vztrajno in zavzeto prizadevamo za bolj prijazne čase za nam skupno slovenstvo tostran in onstran Karavank in tostran in onstran Soče in Mure. Verjamemo v čase, ki nastajajo s širitvijo Evropske unije, v katero vstopa tudi Slovenija. Tega pričakovanja si ne pustimo vzeti.
Mednarodni dan žensk zato ni le praznik, je tudi dogodek, ki odraža dosežen napredek v uresničevanju temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, pravic narodnostnih manjšin in stopnjo demokratične ozaveščenosti javnosti. Zato
naj namesto čestitk za vse nas nekaj dobrih želja:
■	najprej vsem ženskam, ki še zmeraj niso dosegle družbene enakopravnosti z moškimi:
■	naj gredo dobre želje vsem ženskam, ki jih delodajalci v modernih družbah tržnega gospodarstva s tihim nasiljem postavljajo pred neizprosno izbiro: ali kariera ali materinstvo;
■	vsem ženskam, ki trpijo zaradi nasilja drugih, zaradi nasilja v družini in jim je klic v sili edino upanje, da jim bomo pomagali;
■	naj gredo naše dobre želje vsem materam tega sveta, ki se borijo za preživetje, za preživetje svojih otrok, ki trpijo v vojnih konfliktih in v posledicah naravnih nesreč in drugih katastrof;
■	naj gredo naše dobre želje vsem moškim, da bi nam bili boljši zavezniki in resnično korektni partnerji na skupnem popotovanju skozi enkratnost življenja.
K & K CENTER
Mlakarjeve štorije kot vselej navdušile
Trubadur slovenskega pri-I morskega ljudstva Iztok Mlakar, igralec in pevec, je minuli petek nastopil v Šentjanžu v Rožu s svojim programom in - kot običajno - občinstvo nima njegovih pesmi in njegovih šaljivih zgodbic nikoli dovolj. Kar nekajkrat je moral nazaj na oder in verjetno bi ga zadržali do jutra, če bi mogli.
Mlakarjeve pesmi, ki jih sam komponira, piše besedila zanje in jih poje, pa tudi spremlja na kitaro ob pomoči dolgoletnega glasbenega pomagača in izvedenca na več instrumentih Davida Šuligoja,
so zrasle iz avtorjeve ljubezni do ljudi, med katerimi je zrasel. Vsaka, še tako hudomušna ali pa kritična, je prežeta s to ljubeznijo. Poje o vsakdanjih ljudeh, ki pa so vsak zase unikat, poje o bolečini in veselju, o vinu in vsakdanjih skrbeh, o velikih ljubeznih in velikih in majhnih težavah. Ne nazadnje pa učinkuje s svojim izrednim igralskim darom, program pesmi povezuje s humorističnimi teksti, izreki, ki zvenijo tako, kot da bi jih pravkar slišali iz ust modrih, vsakdanjih ljudi: »Človek je dober, samo ljudje so žleht«, pravi, in jih ima kljub temu rad.
Iztok Mlakarje diplomirani dramski igralec (njegov nono tega zvenečega naslova ni čisto razumel, pa se je sprijaznil z njim rekoč: »Glavno, da nisi fašist!«) in je član igralskega ansambla v Novi Gorici. Na Koroškem je gostoval že večkrat, a kot je bilo videti, še vedno premalo!
S. W.
Iztok Mlakar je »žlahtni komedijant«
SLOVENSKA GIMNAZIJA
Socialno učenje in možnosti mirovne vzgoje
S pomočjo igre do dragocenih etničnih vrednot
T o je naslov projekta, v kate-I rega so v tem šolskem letu vključeni učenci in učenke 2. A, B, C in 3. B razreda slovenske gimnazije, njih starši in skupina učiteljic in učiteljev.
Cilji projekta
V centru projekta je socialno učenje s ciljem, da zboljšamo vzdušje v razredih, med dijaki in učitelji ter individualno počutje posamezne učenke, posameznega učenca.
Težišče projekta je oblikovanje konstruktivnih medsebojnih odnosov. Gre za pozoren način ravnanja drug z drugim, za način govorjenja, za vlogo posameznika v skupini in za vzpostavitev zdrave konfliktne kulture.
Po eni strani naj imajo učenci in učenke dovolj možnosti, da lahko razvijajo močno samozavest in krepijo pozitiven odnos do samega sebe. Prav tako pa naj utrdijo v sebi občutek za skupnost s tem, da doživljajo in spoznajo, kako potrebno je, da ravnajo obzirno in odgovorno drug z drugim.
Centralni aspekt socialnega učenja je zmožnost do empatije. Otrok, ki se zna vživeti v situ-
acijo sošolke ali sošolca, je manj nagnjen k izvajanju nasilja.
Važno nam je, da se posameznik nauči dopuščati perspektivo sošolke ali sošolca in da je pripravljen priznati tudi drugačno mnenje ali nasprotno stališče.
Dijaki naj odkrijejo, v kakšni meri verbalno nasilje moti dobre odnose med njimi. Cim jim uspe, da bolj zavestno poslušajo, kako se med sabo pogovarjajo, napravijo že velik korak v smer dobre komunikacije.
Medsebojno sporazumevanje je tesno povezano s tem, da znajo po eni strani drug drugega poslušati, po drugi strani pa tudi jasno in primerno izraziti svoje lastne potrebe in občutke.
Eden glavnih ciljev je, da učenke in učenci spoznajo razne strategije za premostitev problemov in nenasilno reševanje konfliktov.
Učiteljice in učitelji, ki smo se aktivno vključili v ta projekt, vsebinsko in metodično na različne načine in z različnimi pristopi vnašamo omenjene aspekte v svoj pouk: v obliki raznih kreativnih vaj, primernega dela v skupinah, iger v vlogah, obdelave ustreznih delovnih li-
stov, branja primernih tekstov in knjig, razrednih in individualnih pogovorov.
Vključitev staršev
Starši kot tretja skupina v pedagoškem trikotniku »učenke/ učenci-učitelj/ica-starši«, so v smislu dobre medsebojne povezave vključeni v projekt s tem, da jih vabimo na roditeljske sestanke na gimnazijo, kjer jih informiramo o poteku projekta, nadaljnjih načrtih in jim hkrati nudimo strokovna predavanja.
Tako je meseca februarja ob dveh večerih predavala klinična psihologinja mag. Gusti Gasser na temo »Agresivno vedenje in nasilje pri mladostnikih«.
Workshop z gledališčno skupino »NANU«
Socialno učenje se v prvi vrsti ne odvija na mentalni, temveč na telesni in čustveni ravni. Socialne veščine dijaki in dijakinje najlaže dojamejo in sprejmejo, če se jih učijo aktivno, z vsemi čuti in s celim telesom.
Prav zato smo na šolo povabili gledališko skupino »NANU«. Za tem imenom stojita dve izkušeni gledališki pedagoginji in igralki: Andrea La-tritsch-Karlbauer in Sabina Dittl. Z njima učenci in učenke vsakega razreda po dva dopoldneva v obliki delavnice spoznavajo zgoraj omenjene elemente socialnega učenja na pretežno emocionalni in telesni ravni s sredstvi gledališča. Doživljajo pomen neverbalne komunikacije in odkrivajo, kako mimika, dihanje in glas vplivajo na lastno počutje in na počutje drugih. Nadalje delajo sprostitvene igre, vaje za zaznavanje in samozavest, vaje za empatijo in z igrami v vlogah preskušajo pozitivno ravnanje v konfliktih.
S to delavnico, ki v celoti traja osem dopoldnevov, želimo posredovati učencem in učenkam nekaj najvažnejših socialnih kompetenc na zelo sproščen, igriv in kreativen način.
Mag. Vera Wutti-Incko
35. REVIJA »OD PLIBERKA DO TRABERKA«
V Pliberku gostovali zbori iz koroške regije
Študenstki zbor »Mohorjan« iz Prevalj, vodi ga Marjan Berložnik
»»Od Pliberka do Traberka« se ” imenuje ena najstarejših pre-komejnih kulturnih iniciativ, katere sopobudniki in sonosilci so koroški Slovenci. »Od »Pliberka do Traberka« je pevska revija, ki se letos odvija že petintridese-tič in ki slej ko prej privablja in navdušuje pevce in poslušalce, pač vse, ki sta jim pri srcu lepa in ubrana domača pesem ter prijateljstvo in sožitje ob meji in preko nje. Res je, da so na eni strani po 35 letih opazni in vidni sledovi obrabe, morda celo utrujenosti, in bo treba to popraviti in izboljšati. Na drugi strani pa na reviji vedno znova nastopajo sveži in mladi zbori, kar ji daje zagona za prihodnost. Skoraj bi lahko rekli, da se revija obnavlja in oživlja iz leta v leto in tako črpa moč za svoje poslanstvo, to je kulturno in pevsko sodelovanje preko meje.
Minulo nedeljo, 9. marca zvečer, je revija gostovala v Pliberškem Kulturnem domu.
Koncert so oblikovali zbori iz Prevalj, Črne ter Dravograda, povezovala pa je Klavdija Danijel. Kot prvi je na oder stopil nonent »Črnjanski pobi«, ki
obstaja 11 let in se v glavnem posveča koroški pesmi. Od vseh nastopajočih najbolj znan je vokalni oktet »TRO« s Prevalj, ki poje že 35 let in je seve-
da stalen gost na reviji. Oktet »TRO« ima za sabo tudi številne turneje po svetu. Svoje svojskosti ne more skriti mešani pevski zbor župnije Črna. Na-
rodni in rodoljubni pesmi se zbor posveča šele nekaj let in tako skuša razširiti svoj repertoar. Zelo sveže, in to ne le po videzu, ampak predvsem pevsko, deluje dravograjski oktet »IGEM«, ki poje tudi pesmi drugih narodov.
Koncert v Pliberku je zaključil študentski oziroma mladinski zbor »Mohorjan« s Prevalj, ki ga vodi Marjan Berložnik, bivši dirigent MePZ »Srce« v Dobrli vasi. Nastop zbora je bil višek koncerta. Kljub mladosti so člani zbora že zelo usklajeni in glasovno stabilni, repertoar skupine je pester in zahteven. Upati je, da bo zbor »Mohorjan« nadaljeval bogato pevsko tradicijo koroških zborov na drugi strani meje in da bojo njegovemu zgledu sledile še druge pevske skupine.
Koncert v KD Pliberk so organizirali SPD »Edinost«, MoPZ »Kralj Matjaž« in MePZ »Podjuna«. Franc Wakounig
PRIREDITVE
ČETRTEK, 14. 3.______________
GLOBASNICA, gostilnqa Steki -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
19.30 Globaški kulturni praznik.
Literarni večer s Kati Marketz, Johnom Winchesterom in Andrejem Kokotom; glasbeni okvir: Kvartet Foltej Hartman
BELJAK, v mestni hiši, Pracelsusova dvorana -Avstr, liga za člov. pravice 20.00 »Mehrsprachiges Europa - einsilbiges Kärnten?« - diskusija o dvojezičnih tablah; sod.:mag. Terezija Stojsič, mag. Melitta Trunk, mag. Rudi Vouk, dr. Christof Zernatto; moderacija dr. Peter Gstettner
PETEK, 15. 3.________________
RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
19.30 Premiera gledališke predstave »Tuja hiša«. Režija: Marjan Bevk
CELOVEC, mladinski center Point, Benediktiner Str. 10 -oddaja »kakkoi« (radio Agora) 20.00 Večer anime filmov (risanih japonskih filmov) na temo vampirji
BILČOVS, pri Korenu - K KZ, SNI Urban Jarnik, SPD Bilka 20.00 Predstavitev knjige »Ujeti trenutki življenja - Bilčovs o fotografijah 1900-1970
ROŽEK, ljudska šola - KD Peter Markovič
20.00	»Bauernbefreieung und Revolution 1848 in Kärnten«. Predava ddr. Wilhelm Baum
SOBOTA, 16. 3.________________
ŠENTJAKOB, Regionalni center 9.00 Sprehod v pomlad v spremstvu poznavalca narave Petra Sko-berneta iz Ljubljane (v Svatne)
GLOBASNICA, gostilna Šoštar -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
15.00	Globaški kulturni praznik:
Otroški popoldan »Igrajmo se s klovni«
RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
19.30	Gledališka predstava »Tuja hiša«. Režija: Marjan Bevk
PLEŠERKA, pri Habnerju - SPD Zvezda
19.30	Koncert »Pesem združuje«. Sodelujejo: MePZ Fran Venturini (Trst), Coro misto Haliaetum (Izola), Männerquintett Ponfeld (Celovec), MoPZ Trta, Chor Can-tamus (Nižja Avstrija), Ansambel Unikat (Gorica pri Slivnici), Styrian Classic-Duo, Seental-stimmen Keutschach/Hodiše
NEDELJA, 17. 3.______________
PLIBERK, Kulturni dom - SPZ, SPD Edinost, MPZ Podjuna,
MoPZ Kralj Matjaž
11.00	»Živalski mjuuuzikal - Ko-komedija«. Gostuje plesna skupina »Mojca Horvat« iz Ljubljane. Predstava za otroke in odrsle.
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica, SPZ
14.00	»Živalski mjuuuzikal - Ko-kome-dija«. Gostuje plesna skupina »Mojca Horvat« iz Ljubljane. Predstava za otroke in odrasle
LEDINCE, v kulturnem domu -SPD Jepa-Baško jezero
14.30	»Pokaži, kaj znaš« - otr. skupina Jepca, vrtec Ringa raja, vrtec Loče, učenci Glasbene šole, ljudske šole Ledince, Loče in Bekštanj
GLOBASNICA, Posojilnica-Bank - SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
15.00	Globaški kulturni praznik. Otvoritev razstave mag.
Richarda Bošiča; glasbeni okvir: mag. Janez Gregorič
PONEDELJEK, 18. 3.___________
BOROVLJE, glavni trg - mestna občina Borovlje Jožefov sejem
CELOVEC, v Mlad. domu - SAK
18.00	Občni zbor Slovenskega atlet-
______skega kluba___________________
SLOVENSKI
VESTNIK
PRAZNUJEJO! Kati Osojnik iz Lepene - rojstni dan; Zefka Glinik iz Žitare vasi - rojstni dan; Rozina Kropfitsch z Golšove pri Žihpoljah - rojstni dan; Joži Golavčnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Ljudmila Sienčnik iz Dobrle vasi
-	rojstni dan; Jožefa Boschitz z Met-love - rojstni dan; Matilda Fido iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan; Hildi Anderwald iz Tihoje - rojstni dan; Pepca Roblek iz Borovnice - rojstni dan; Pepi Oraže iz Sel - rojstni dan; Pepi Doujak s Srednjega Kota - rojstni dan; Fric Pototschnig iz Pliberka - 50. rojstni dan; Sabina Greiner iz Podroja
-	rojstni dan; Erna Partl z Bistrice -rojstni dan; Jože Pečnik s Komlja - rojstni dan; Francka Lubas iz Vogrč -rojstni dan; Francka Košutnik iz Libuč
-	rojstni dan; Janez Milač z Blata - rojstni dan; Jože Kropivnik z Rut pri Rin-kolah - rojstni dan; Jožefa Kral z Bistrice - rojstni dan; Janez Smrečnik iz Globasnice - rojstni dan; Gretka Božič iz Velike vasi - rojstni dan; Tili Su-mitsch z Doba - rojstni dan; Ivan Živ-kovič iz Stranj pri Kotmari vasi - rojstni
dan in god; Travdi Upnik z Metlove -70. rojstni dan; Roswita Kulmesch iz Vogrč - 50. rojstni dan; Justina Miki iz Svaten - rojstni dan; Heribert Kulmesch iz Sel - 40. rojstni dan; Pavla Juch iz Galicije - rojstni dan in god; Frančiška Smolle s Kota v Selah - rojstni dan; Jerica Borstner s Suhe - rojstni dan; Veronika Sablatnig iz Šmohorja - rojstni dan; Ciril Malle iz Železne Kaple - 80. rojstni dan; Gertrude Kogoj iz Dobrle vasi - rojstni dan; Marlies Perdacher iz Škofič - rojstni dan; Jožica Sadovnik - 33. rojstni dan; Hanzej Smrečnik iz Čepič - 65. rojstni dan; Mira Jagoutz v Hmelšah - 60. rojstni dan; Sabina Greiner iz Globasnice - 60. rojstni dan; Jože Gregorič iz Podjune - 40. rojstni dan; dr. Niko Otto-witz iz Srej pri Šentjakobu - 40. rojstni dan; dipl. trg. Joža Habernik iz Rikar-je vasi - rojstni dan; dr. Tomi Partl z Mač - rojstni dan; Travdi Uršič iz Železne Kaple - rojstni dan; Rozi Piskernik z Obirskega - rojstni dan; Gabriel Lipuš iz Celovca - rojstni dan; Franc Jožef Smrtnik iz Kort - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
TOREK, 19. 3._________________
DUNAJ, SZI, Seilerstr. 2, prvi okraj - SZI, Dunajski krožek
18.00	Predavanje »Jurij Trunk med Koroško in ZDA«; pred. dr. Matjaž Klemenčič
SELE, farni dom - KPD Planina
19.00	Predavanje: Rak na splošno (rakasta obolenja na črevesju); predava: dr. Dušan Schlapper
SREDA, 20. 3._________________
ŠENTJANŽ, k & k - Slov. planinsko društvo
19.00	Občni zbor. Po občnem zboru bo predaval slovenski vrhunski plezalec Marko Prezelj iz Kamnika
SVEČE, farni dom - SPD Sveče
19.00	Predavanje: Rak na splošno
(rakasta obolenja na črevesju); predava: dr. Dušan Schlapper
ČETRTEK, 21. 3._______________
PLIBERK, kulturni dom -Društvo Glasbena šola
19.00	Prvi skupni koncert učencev Glasbene šole z učenci deželne glasbene šole (okraj Velikovec)
DUNAJ, Slov. kult. center Korotan, Albertg. 48
19.30	Otvoritev razstave del Karla Vouka in koncert Tonč Feinig kvarteta »Wel'll see«
PETEK, 22. 3._________________
ŠENTPETER pri Šentjakobu -Zavod šolskih sester
16.00	Predstava »Nerodna Avguština« in pogovor v družini; pogovor vodita Sten Vilar in Pavel Zablatnik
GLOBASNICA, gostilna Juenna -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
19.30	Globaški kulturni praznik.
Predavanje »Miteinander reden - se pogovarjati« - predava univ. prof. dr. J. Klingler
SOBOTA, 23 .3.________________
GLOBASNICA, ljudska šola -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
19.30	Globaški kulturni praznik.
Koncert. Nastopajo: plesna skupina ljudske šole, MePZ Peca, Oktet »Globaški puebi«, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, MePZ iz Gorišnice
TOREK, 26. 3._________________
ŠENTJANŽ, k & k
19.00	Post. Ženske poročajo o osebnih izkušnjah, ko se postijo
SOBOTA, 30. 3.________________
RADIŠE, pri kulturnem domu -SPD Radiše
22.00	Velikonočna baklada
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig ...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------VSI--------------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 14. 3. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 15. 3. | 18.10 Utrip kulture_________
SO 16. 3. | 18.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 17. 3. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica
PO 18. 3. | 18.10 Kratki stik___________
TO 19. 3.1 18.10 Otroški spored_________
SR 20. 3. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored____________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 17. 3.113.30 ORF 2 . V dvojezičnem otroškem vrtcu v Škofičah pripravljajo velikonočni bazar. • Odločba ustavnega sodišča še naprej tema razprav. • »Ujeti trenutki življenja - Bilčovs v fotografijah 1900-1970« • 14. pokal prijateljstva v Podnu: Srečanje smučarjev in smučark treh dežel
PO 18. 3.13.00 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper
12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant__________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
Dnevno po programu do 6. ure Glasba -jazz/world 5.45 Na današnji dan_______
PE 15.3. I 18.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Zrcalo kulture: Kulturabkommen 20.00 BBC News 20.06 Proud to be loud 21.00 Glasba 23.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 24.00 Soundtrack: Don't Say A Word 1.00 Zrcalo kulture (pon.)________________________________
SO 16.3. 118.00 Campus 18.45 Poročila
19.00	Glasba 20.00 BBC News 20.06
Yugo-Rock 23:00 Zajtrk s profilom: Flori-jan Sablatschan_______________________
NE 17.3. I 18.00 Glasba/Musik 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni mag’azin 21.00 Nedelja drugače: Leonard Cohen 22.00 For Those About to Rock 24.00 Izven Zakona (pon.) 1.00 Ne-delja drugače (pon.) _________________
PO 18.3. I 18.00 Zdrava ura: dr. Wutti 18.45 Poročila 19.00 Ta mera / ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Ta mera
21.00	Take the Jazz Train 23.00 Context
XXI 24.00 Forum: Werner Vogt - Sozial-staat 1.00 Ta mera (pon.)_____________
TO 19.3.118.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Werner Vogt Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Kakkoi
21.00	Noche Latina 22.00 Campus (pon.)
23.00	Vešča 0.30 Glasba 1.00 V pogovoru
(pon.)__________________
SR 20.3. I 18.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Literarna kavarna: Claudio Magris 20.00 BBC News 20.06 Voz Latina
21.00	Ruff Radio / Hip Hop 22.30 Mad
Force / Hip Hop 24.00 Glasba 1.00 Liter-arna kavarna (pon.)___________________
ČE 21.3.1 18.00-20.00 Prenos »Kontaktne leče« 18.45 Poročila 20.00 BBC News 20.06 Yesterday & Today 21.00 Freak Show 22.00 Izven zakona 23.00 Sto decibelov
NEJASNOSTI MED LOVCI
Ali je odstrel vranov še dovoljen?
|k I e le steklina, ki se vse bolj IM razširja, ampak tudi vprašanje odstrela vranov (Rabenvögel), to so krokar, siva in črna vrana, sraka, kavka in šoja, trenutno zelo razburja duhove med lovci in pravnimi strokovnjaki. Po utečenih in splošno razširjenih zakonskih smernicah za odstrel, veljavnih od leta 1998 (Abschussrichtlinien 1998), je odstrel krokarja, sive in črne vrane, kavke, srake in šoje dovoljen skozi vse leto. Septembra 2001 pa je bila sprejeta novela koroškega lovskega zakona, ki zaradi usklajenosti z določili EU prinaša bistvene spremembe pri odstrelu vranov. Vrani štejejo med pticepevke.
Čeprav odredba o noveli lovskega zakona iz leta 2001 še ni bila objavljena, pa v javnosti že krožijo različne in dostikrat nasprotujoče si in nepravilne informacije o njej. Kaj zdaj velja, česa naj se lovci držijo? Odstrelnih smernic iz leta 1998 ali pa novih predpisov, ki so usklajeni z določili EU? Vsa ta odprta vprašanja seveda večajo zmešnjavo ter negotovost med lovci in tudi nelovci.
Slovenski vestnik se je pri pristojnem oddelku za agrarno pravo pri deželni vladi pozanimal, kako in kaj je s smernicami za odstrel vranov. Mag. Brand-stätter je dejal, da so krokarji, ki že vseskozi veljajo za lovno
divjad, zdaj celoletno zavarovani. To pomeni, da zanje trenutno velja celoletni lovopust ali varstvena doba (Schonzeit).
Isto velja tudi za vrane, pri čemer pa se mnenja Koroške lovske zveze in pravnikov deželne vlade nekoliko razhajajo. Pri lovski zvezi menijo, da
za sivo in črno vrano, srako, kavko in šojo še veljajo odstrel-ne smernice iz leta 1998, nikakor pa ne za krokarja. Pri deželni vladi pa stojijo na stališču, da so z lansko novelo koroškega lovskega zakona siva in črna vrana, sraka, kavka in šoja bile sprejete med lovno divjad in da so celoletno zavarovane. Zato, ker sodijo med lovno divjad, mora deželna vlada s posebno odredbo za vse vrste vranov, to so krokar, siva in črna vrana,
sraka, kavka in šoja, določiti lovno dobo (Schusszeit) in lovopust (varstveno dobo/Schon-zeit). To odredbo bo deželna vlada po vsej verjetnosti izdala začetek maja.
Ne glede na različno tolmačenje smernic o odstrelu in manjkajočo odločbo novele
deželnega lovskega zakona pa Koroška lovska zveza in mag. Branstätter soglasno opozarjata na to, da je trenutno čas valjenja (Brutzeit) in vzreje mladičev. Lov na vrane vseh vrst je zdaj strogo prepovedan, obenem pa tudi grobo kršenje lovskega etosa.
Seveda pa s tem še zdavnaj ni zaključena diskusija o smiselnosti oz. nesmiselnosti lovskega varovanja vranov.
Franc Wakounig
Zdaj bodo tudi vrani »uživali« lovopust
9.-24. marca 2002
27.
Rožanska
kulturna
vigred
sobota, 9. 3., Bilčovs, obrezovanje sadja, inž. agr. Tatjana Župan - SPD Bilka in Dom v Tinjah
ponedeljek, 11. 3., 19.30 Šentjakob v R., Regionalni center, Postiti se z dušo in telesom - Regionalni center torek, 12. 3., 19.00 Radiše, Kulturni dom, Zdravstveno predavanje »Vse o ženskih bolezih današnjega časa« predava dr. Silvija Velik - SPD Radiše
sreda, 13. 3., 19.00 Šentjakob v. R., Regionalni center, Ure poglobitve »Poklicali so me po imenu« - Regionalni center
sreda, 13. 3., 19.30 Šentjanž, k & k. Razsodba ustavnega sodišča v manjšinskem pravu, Rudi Vouk in Mirko Borotschnik - SPD Šentjanž četrtek, 14. 3., 19.30 Šentjakob v. R., Regionalni center, Podijska diskusija »Selig die Religionslosen...« Lehre aus dem 11. Sep. 2001 - Regionalni center
petek, 15. 3., 20.00 Bilčovs pri Korenu, predstavitev knjige »Ujeti trenutki življenja« -
Bilčovs o fotografijah 1900-1970, Polona Sketelj - SPD Bilka, Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik petek, 15. 3., 20.15 Ljudska šola Rožek. DDr. Wilhelm Baum, »Bauernbefreiung und Revolution 1848 in Kärnten« - KD »Peter Markovič« nedelja, 17. 3., 14.30 Ledin-ce, Kulturni dom, Otroška revija »Pokaži, kaj znaš!« - SKD »Jepa-Baško jezero« nedelja, 17. 3., (10.30 po maši) Sveče, pri Adamu, Nerodna Avguština, predstava za male in velike - SPD »Kočna«
ponedeljek, 18. 3., 19.30 Šveče, farni dom . Predavanje dr. Jožeta Tilla »Hemmas Welt« - SPD »Kočna« torek, 19. 3., 19.30 Sele, Predavanje »Rak na splošno -rakasta obolenja na črevesju« predava prim. dr. Dušan Schlapper - KPD »Planina« sreda, 20. 3., 19.00, farni dom Sveče, Predavanje »Rak na splošno - rakasta obolenja na črevesju« - predava prim. dr. Dušan Schlapper četrtek, 21. 3., 19.30 Šentjakob v. R., Regionalni center, Predavanje mag. Elvire Sematon »Mobbing« (v nemščini) Regionalni center sobota, 23. 3., 19.00 Pri Cin-gelcu na Trati, Pričevanja o izseljenstvu - SPD Borovlje nedelja, 24. 3. Trata, gostilna Petritsch-Antonič, Dan domačih jedil v Glinjah
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
Občni zbor in predavanje vrhunskega alpinista
Qedni občni zbor Slovenske-l\ga planinskega društva Celovec v sredo, 20. marca, ob
19.00	uri, v k & k centru v Šentjanžu v Rožu bo nudil koroškim planincem spet poseben užitek: predavanje slovenskega vrhunskega alpinista Marka Prezlja, dobitnika »zlatega cepina« (Piolet d' Or), priznanje za najboljši vzpon I. 1991 (prvi vzpon po jugozahodnem grebenu Kangčendžende), ki ga vsako leto podeljuje mednarodna alpinistična organizacija UIAA, dobitnika Bloudkove nagrade 1992 ter odlikovanja Kristal FFME 2000 (za ponovitev Angleške v Spantiku). Prezelj je po Tomažu Humarju (1998), Reinhardu Messnerju (2000) in lansko leto Davu Karničarju četrti vrhunski alpinist, ki se je odzval vabilu slovenskih planincev na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom na predavanje na Koroškem. V Šentjanžu bo Prezelj predaval o svojem vrhunskem plezanju v Pakista-
nu, Indiji, Alaski in na Škotskem. 37-letni vrhunski alpinist iz Kamnika, ki je zaposlen v Slovenski vojski, je v svoji alpinistični karieri opravil več kot 1700 alpinističnih tur, na pogled plezal do vključno 7b+, z rdečo piko do vključno 7c+. Izbor največjih tur, odprav in vzponov po poklicu univerzitetnega diplomiranega inženirja kemijskega inženirstva od leta 1988 dalje, ko je uspešno opravil svoj prvi vzpon preko severne stene na Co Oju (8201 m), lahko preberete tudi na spletni strani vrhunskega slovenskega alpinista pod naslovom http:// www.planid.org/ LJU/P/Pre-zeljMarko.htm. Marko Prezelj, ki bo na razpolago tudi za avtogramsko uro, je dosegljiv tudi po elektronski pošti in sicer pod: mark@amebis.si
I. L.
Marko Prezelj - Mark
MLADINA
Kontaktna leča vabi na prireditve
Scap(verolareine)
l"\ ijaki slovenske gimnazije LJ so za letošnjo Kontaktno lečo spet pripravili zanimiv program, na katerega vabijo med 21. in 23. marcem. Vse prireditve bodo v stavbi Klagenfurter enseble (KE) na Südbahngürtel 24 v Celovcu.
Glavni organizatorji tega srečanja so dijaki 7. razredov Simon Štukelj, Hanzi Schellander, Ajda Sticker in Gregor Wakounig. Prireditve so finančno podprle razne organizacije in firme: Kulturkontakt Austria, Schülerunion, mesto Celovec, SPZ in KKZ, založba in tiskarna Drava,
Three feet smaller
Radio 2 in druge; ob tem je treba povedati, da je koroško podjetje Kelag »odskočilo« od sponzorstva, kajti prireditev jim je menda preveč politična...
Za uvod so dijaki razpisali literarni natečaj za spise na temo »Koroški Slovenci«. Najboljša besedila bodo predstavili ob otvoritvi, izbral pa jih bo nekdanji profesor na slovenski gimnaziji pisatelj Janko Messner. Zmagovalcu je namenjena tudi majhna nagrada. V kontekstu bo tudi razstava fotografij Gregorja Krištofa »Koroška 2000«. Vse tri večere bodo imeli obiskovalci dovolj priložnosti, da bodo poslušali dobro sodobno glasbo, za soboto, 23. marca, pa so povabili tudi ka-baretista Martina Puntigama s kabaretom »SPAM«.
Oba popoldneva v petek in soboto sta namenjena diskusiji. Člani AKS (Aktion kritischer Schüler) in SUK (Schülerunion Kärnten) bodo diskutirali z mag. Rudijem Voukom, ki je sprožil ustavno odločitev o dvojezičnih tablah, pa z gosti Vido Obid in Mirkom Messnerjem, ki sta soavtorja knjige »Haiders Exer-ziersfeld«. Drugega dne pa bo beseda tekla o izobrazbi in šoli.
Kontaktno lečo organizirajo dijaki z namenom, da se mladina z raznih šol spozna med seboj; kot akcija proti predsodkom in za samoumevnejše sobivanje v tej deželi.
Glasbene skupine prihajajo iz Koroške, pa tudi z Dunaja in iz Slovenije.
Natančnejši program je objavljen na prvi strani.
PODEN:l4. POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL
»Senza confini« še živi - rekordna udeležba na športnem srečanju
Silke Užnik, Andrea Parti, Desiree Žnidar in tajnik SŠZ Ivan Lukan (z leve)
-* ■ - -—"
Drzni Mihi Sablatnik na poti k zmagi
Foto: Štukelj (3)
Toliko tekmovalcev in tek-I movalk, nad 350, Poden verjetno na kakšni športni prireditvi še ni videl. S funkcionarji, trenerji, organizatorji in starši vred se je število še znatno povečalo. Na tekmovanju je sodelovalo 19 športnih klubov.
Rano dopoldne so se pripeljali udeleženci tega priljubljenega dogodka treh dežel z avtobusi in osebnimi avtomobili iz raznih krajev Slovenije in Italije. Vrata na dveh progah so bila postavljena in ob desetih so se spustili najmlajši po veleslalomski stezi. Nato so še tekmovali šolarji, mladinci in starejši na 920 metrov dolgi progi s 23 vratci, ki je bila kljub visokim temperaturam še kar dobro prevozna in je zdržala do zadnjega tekmovalca.
Po teku se je vsak udeleženec/udeleženka lahko okre-
pil/a s klobaso in žemljo ter osvežilno pijačo, nekateri so se sončili pri gostilni Sereinig, drugi so se sprehajali po lepi dolini pod skalnato Vrtačo, eni so se smučali, nekateri so se pogovarjali in navezovali stike s predstavniki raznih športnih klubov.
Napetost pa se je proti popoldnevu stopnjevala v ciljnem prostoru, kjer so predvsem mlajši nestrpno čakali na razglasitev rezultatov in podelitev lepih pokalov in nagrad. Ob 16. uri je bilo končno tako daleč in po-slovodeči predsednik ŠD Šentjanž Hanzi Pscheider je slavnostno razglasil rezultate, Ivan Lukan od SŠZ pa je srečnim zmagovalcem in zmagovalkam podelil krasne pokale in jim čestital k uspehu.
Najboljša dneva pri ženskah je bila Mojca Pečelin (SK Lo-
ŠPORTNE NOVICE IZ SLOVENIJE
Majdičeva kar druga v Stockholmu
Slovenska tekačica Petra Majdič je minuli teden na Sprinterski tekmi za svetovni pokal v Stockholmu v klasični tehniki že drugič letos osvojila drugo mesto. Tudi tokrat je 22-Ietna tekačica iz Dola zaostala le za Bente Skari, a Majdičeva je napovedala, da bo v kratkem premagala tudi Norvežanko.
Laščani v polfinalu pokala Radivoja Korača
Košarkarji Pivovarne Laško so na povratni četrtfinalni tekmi premagali izraelski Mac-cabi Ironi s 75:65 in se po zmagi na prvi tekmi z 68:58 kot prvi slovenski klub uvrstili v polfinale tega pokala, kjer bodo igrali proti francoskemu Nancyju 27. marca v gosteh in teden dni kasneje v Laškem D. T.
KOŠARKA
Visoka
zmaga in poraz
Članska ekipa slovenskega kluba KOŠ je na domačih tleh slavila prepričljivo in visoko zmago proti gostom iz Wolfsberga s 134:58 (67:33). Preteklo soboto pa so v gosteh žal podlegli močni ekipi WSG Radenthein z 71:84 (35:25). Priložnost za zmago so Koševci zapravili v zadnjih petih minutah srečanja. Z bolečim porazom so tudi zapravili možnost, da bi na vrhu lestvice vsaj po točkah ujeli vodečega PASUTL
KOŠ mini so premagali SPF gladko s 33:8 (14:6).

Kapetan KOŠa Stefan Hribar je uspešno zaključil tečaj športnega menedžmenta na celovški univerzi. K temu uspehu mu čestita tudi uredništvo SV!	fo»o siuk«ii
gatec), najhitrejši dneva pa domačin Daniel Užnik, najuspešnejši v zgodovini tega pokalnega tekmovanja pa je Joži Partl (ŠD Šentjanž), ki stal kar šestkrat na stopničkah. Izvedbo tekmovanja je vodila ekipa ŠD Šentjanž s Hanzijem Pscheider-jem na čelu ob podpori odbornikov in številnih prostovoljcev. Srečanje je potekalo v športnem in prijateljskem vzdušju in v duhu prekomejnega povezovanja in sodelovanja.
M. Š.
REZULTATI:
Superbaby: l. Kaja Kranjec (SK Postojna), 52.85; 2. Ivana Skerk, 1:00,07; 3. Jasmin Franza (obe SK Devin), 1:05,07; 5. Lisa Žnidar ($D Šentjanž), 1:09,47
1.	Ožbej Jereb (SK Logatec), 46.92; 2. Michael Kuess, 49.43; 3. Markus Partl (oba Šentjanž), 52.33; 9. Mitja Oraže, 1:57.51; 10: Igor Oraže (oba SPD Zarja), 5:12.72 Mlajše cidbanke: 1. Nika Kranjec (SK Postojna), 44.82; 2. Anja Modic (SK Logatec), 45.36; 3. Nina Kermauner (SK Kristiania), 48.60; 9. Romina Gasser (Šentjanž), 56.86 Mlajši cicibani: l. Rožle Jereb (Logatec), 43.56; 2. Jaka Poljšak (Postojna), 44.02; 3. Tim Frantar (SK Portorož), 45.05
ODBOJKA
Dobljani iztržili dva niza
V polfinalnem srečanju z vrhunskim klubom Vienna hot volleys so Dobljani igrali zelo drzno in sproščeno in v obeh srečanjih doma kot tudi na tujem podlegli z 1:3. V borbi za tretje mesto bodo morali Dobljani nastopiti proti Salzburgu, ki bo igral prvo tekmo doma 23. marca. Tekme bodo vsekakor napete, kajti Dobljani bodo dali vse od sebe, da se uvrstijo v končnici na odlično tretje mesto. Vse je še odprto.
ŠPORTNI TERMINI
18. marec: Občni zbor SAK, Mladinski dom, ob 18. uri 20. marec: Redni občni zbor Slovenskega planinskega društva Celovec, k & k center Šentjanž, ob 19, uri. Po občnem zboru bo predaval vrhunski alpinist Marko Prezelj ■ KOS - W. Piraten, Mladinski dom, ob 19.15
Cicibanke:	I.Valeria
Facchini (SK Brdina),
42.12; 2. Lisa Stangl (Šentjanž), 42.74; 3. Miša Oblak (Logatec), 42.85;
5. Natalija Hartmann,
44.18; 6. Alena Wieser (obe Šentjanž), 45.12;
12.	Timea Ošina, 1:15,74;
13.	Nadja Ošina (obe Zarja), 1:27.46 Cicibani: 1. Luca Bezjak (Portorož), 41.84; 2. Christoph Srienc, 42.10; Manuel Maierhofer, 42.11;
8. David Kraxner (vsi Šentjanž), 45.89 Dame: 1. Nija Šircelj,
56.75; 2. Boža Rozman (obe Snežnik), 1:01.56;
3. Darja Slokan (Grosuplje), 1:03.01
Starejše danice: 1. Mojca Pečelin (logatec), 39.18;
2.	Lydia Oraže (DSG
Sele), 40.79; 3. Vlasta Vadnjal (Portorož), 47.68; 7. Traudi Kraxner (Šentjanž), 54.14 Mlajše pionirke: 1. Andrea Partl (Šentjanž), 40.86; 2. Silke Užnik (Sele), 41.72; 3. Desiree Žnidar, 43.08; 8. Nadja Wieser, 48.20; 14. Jasmin Kuess (vse Šentjanž), 53.71 Pionirke: 1. Vanessa Gasser, 40.19; 2. Nicole Kruschitz (obe Šentjanž), 42.12; 3. Ursulina Horvat (Postojna), 43.92 Mlajše mladinke: 1. Vanja Čeligoj (SK Pivka), 44.56; 2. Mateja Božič (Snežnik), 1:34.22 Članice: 1. Brigitte Esel, 39.40; 2. Andrea Kruschitz. 40.76; 3. Birgit Filipič (vse Šentjanž), 41.47
Super veterani: 1. Erih Užnik (Šentjanž), 41.40; 2. Janez Markovič (Grosuplje), 44.28,
3.	Hanzi Oraže (Sele), 45.35; 12. Otto Sablatnik (Šentjanž), 52.45
Veterani: I. Gusti Zablatnik, 40.55; 2. Bojan Nemec (Sežana), 3. Johann Sablatnik (oba Šentjanž), 42.00;
Mlajši pionirji: 1. Daniel Simonettig (Brdina), 43.34; 2. Andreas Karničar (Zarja), 43.40; 3.
Daniel Užnik in Mojca Pečelin
Christian Ogris (Sele), 43.56; 7. Marko Boštjančič (Šentjanž), 46.22 Pionirji: 1. Patrick Quantschnig. 40.50; 2. Marcel Quantschnig (oba Šentjanž), 40.90; 3. Luka Pavlovič (Postojna), 40.97; 4. Bernhard Roblek (Sele), 43.85
Starejši dani: 1 Pavel Pečelin (Logatec), 38.65; 2. Joži Partl (Šentjanž), 39.17; 3. Ernst Ku-kesch (Zarja), 30.97; 9. Johann Oraže, 43.24; 10. Willi Ošina, 43.48; 13. Marjan Oraže (vsi Zarja), 44.35; 19. Günther Turner (Šentjanž), 47.81
Mlajši mladinci: 1. Mihi Sablatnik (Šentjanž),
37.12; 2. Luka Burger (Postojna), 42.95; 3.
Matej Štolfa (Devin), 45.58
Mladina: 1. Christian Köter (Šentjanž), 39.70;
2. David Ottowitz (DSG Podgorje), 40.75; 3.
Marko Roblek (Sele), 41.08
člani: 1. Daniel Užnik (Šentjanž), 35.99; 2.
Joško Ottowitz (Podgorje), 38.79; 3. Emil
Zgonc, 40.07; 4. Tomaž Moschitz, 40.20; 11.
Peter Moschitz, 41.68; 14. Tomi Partl (vsi
Šentjanž), 42.09
ŠAHOVSKI OREH Št. 190	Silvo Kovač
Igralec na potezi zmaga! (SV 12/2001)
Na diagramu je pozicija, ki je nastala v praktični partiji. Oba kralja sta na osnovnih vrstah stisnjena v obroču nasprotnikovih figur. Naloga reševalcev je, da poiščejo zmagovito pot za belega, ki je na potezi, prav tako pa tudi za črnega, ki abcdcfgh
s prvo potezo prisili belega na predajo. Veliko uspeha pri reševanju naloge!
Rešitev štev. 189
Napad belih figur na osamljenega črnega kralja se pričenja z napadom trdnjave po g liniji
1.	Tg8+! in črni ne sme vzeti darila, saj na l,..Kg8: sledi
2.	ef7+ in črni izgubi damo, ki jo je branil skakač. Črni kralj zato potuje l...Ke7 2.Df:+ Kd6 3.Te5: Kar naenkrat so na šahovnici vse figure pod udarom, toda krajši konec je potegnil črni, ki je izgubil damo in po 3„.Tg8: 4,Dg8: podpisal predajo!