URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA St. 5/98 Ivančna Gorica, 8. 9. 1998 Leto 4 Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju ( UL RS, št. 48/90 ), 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95 ) in 48. člena Poslovnika Občinskega sveta ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 3/95 ) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 6. ( šesti) korespondenčni seji, dne 10.09.1998, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Ivančna Gorica 1. člen Spremenijo in dopolnijo se : • Dolgoročni plan Občine Grosuplje za obdobje 1986 - 2000, dopolnjen leta 1989, 1993 in 1994 ( UL SRS, št. 23/86, 16/90, UL RS 3/93, 17/94 in 78/94 ) - v nadaljnem besedilu dolgoročni plan Občine Grosuplje, • Družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1986 - 1990, dopolnjen leta 1987, 1990, 1993 in 1994 ( UL SRS, št. 36/86, 9/87, 29/90 in UL RS 3/93, 17/94 in 78/84) - v nadaljnem besedilu srednjeročni plan Občine Grosuplje, • Dolgoročni plan Občine Litija za obdobje 1986 - 2000, dopolnjen leta 1989, 1992 in 1993 ( UL SRS, št. 4/89, UL RS 34/90, 40/92, 20/94 ) - v nadaljnem besedilu dolgoročni plan Občine Litija, • Družbeni plan Občine Litija za obdobje 1986 - 1990, dopolnjen leta 1989, 1992 in 1993 ( UL SRS, št. 14/87, UL RS, št. 34/90, 40/92, 20/94 ) - v nadaljnem besedilu srednjeročni plan Občine Litija, • Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje in dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 ). Spremembe in dopolnitve izhajajo iz : a) nove zakonodaje o varstvu okolja, b) novega tržnega sistema, ki vpliva na vrsto in dinamiko investiranja posegov v prostor in pristojnost občin, c) spremenjenega statusa naselij glede na novo območje občine, d) predlogov povečanja stavbnih zemljišč, podanih s strani lokalnih skupnosti in občanov, e) potrebe po novih dejavnostih v prostoru - predlogi podani s strani lokalnih skupnosti in/ali občanov, f) potrebe po novih infrastrukturnih objektih in napravah ter ažuriranje že zgrajenih, g) ažuriranja v skladu z Uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Grosuplje ( UL RS, št. 62/94), h) dopolnitev v skladu z dosegljivimi strokovnimi podlagami za varovanje naravne in kulturne dediščine, i) uskladitev z novim odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov na območju Občine Ivančna Gorica, j) uskladitve grafičnega in tekstualnega dela prostorskega plana v enoten ažuren dokument. 2. člen Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje in prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Ivančna Gorica se preimenujejo v Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica. 3. člen Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica sestavljata pisni in kartografski del v merilih 1 : 5 000, 1 : 10 000, 1 : 25 000, 1 : 50 000 in 1 : 100 000. Kartografska vsebina prostorskega plana je na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica ter na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje. 4. člen Besedilo dolgoročnega plana se spremeni in dopolni tako, da se glasi : 1.1. Razvoj občine v širšem prostoru Nova Občina Ivančna Gorica zajema predvsem vzhodni in jugovzhodni del bivše "velike" Občine Grosuplje. Po prostorski in pravni ločitvi od Občine Grosuplje in priključitvi KS Sobrače iz bivše Občine Litija je Občina Ivančna Gorica usmerila razvoj v osrednji del. Preko tega osrednjega preseka, ki je s sosednjimi občinami povezan z železniško progo in že zgrajeno in predvideno avtocesto, bodo potekali gospodarski tokovi in ob tej liniji se bo lahko organizirano širila urbanizacija kot nova poselitev in kot nova proizvodna območja. Občina bo poskrbela za zadostne možnosti, da-kapital vstopi v prostor organizirano in s čim manjšimi stranskimi emisijskimi učinki. V preostalih delih občine so vplivna območja razdeljena in usmerjena, urbanizacija se zbira ob ruralno urbanih centrih po dosedanjih predvidevanjih. Iz teh območij so komunikacije s sosednjimi občinami slabše, dnevne migracije potekajo le v manjši meri. 1.2. Osnovni podatki o občini ( povzeto po statističnem letopisu 1996, podatki za leto 1995 -izjeme za leto 1991 so posebej označene ) 1 Površina občine Ivančna Gorica 2 Prebivalstvo število prebivalcev gostota poselitve starostna struktura 0-14 let 15 - 65let 65 in več 3 Naselja število naselij - število gospodinjstev - število stanovanj individualna gradnja v večstanovanjskih objektih povprečna površina stanovanja - 22 701 ha - 12 100 prebivalcev - 53,3 prebivalcev na km2 2753 prebivalcev 8017 prebivalcev 1330 prebivalcev - 137 -3542 - 3815 3614 stanovanj 201 stanovanj 72,1 KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 stan. površina na prebivalca 22,97 m2 4 Število kmečkih gospodinjstev -1778 - povprečna velikost površine kmetije 8.3 ha - povprečna velikost obdelovalnih pov. 3,2 ha 5 Zaposlitvena struktura - zaposlene osebe - povprečna bruto plača z lastnim dohodkom zunaj naselja bivanja delež kmečkega preb. 6 Struktura dejavnosti - dejavnosti po Standardni klasifikaciji 31 4431 92 758.00 SIT 2263 3855 13.4% 12. 1995 podjetja in družbe fizične osebe skupaj 207 336 kmetijstvo, lovstvo, gozdarstvo 3 2 ribištvo rudarstvo 2 predelovalna industrija, dejavnost 35 70 oskrba z elektriko, plinom in vodo - 1 gradbeništvo 18 39 trgovina, popravila mot. vozil in izdelkov šir. porabe 90 58 gostinstvo 5 43 promet, skladiščenje, zveze 16 84 finančno posredništvo 1 nepremičnine, najem in posl. stor. 35 26 javna uprava, Obramba, socialno zavarovanje izobraževanje 1 zdravstvo, socialno varstvo druge javne, skupne in osebne storitvene dej. 1 -dejavnosti po Enotni klasifikaciji 31. 12. 1995 13 podjetja in družbe fizične osebe 207 336 32 3 2 39 86 36 41 114 18 skupaj industrija in rudarstvo kmetijstvo in ribištvo gozdarstvo vodno gospodarstvo gradbeništvo 17 promet in zveze 14 trgovina 46 gostinjstvo in turizem 7 obrt in osebne storitve 22 stanovanjsko komunalne dejavnosti -finančne, tehn. in poslovne storitve 64 izobraževanje in kultura 2 zdravstvo in socialno varstvo javna uprava, skladi, združenja, organizacije 7 Vzgoja in izobraževanje - vzgojno varstveni zavodi varovanci 258 - šole učenci 1454 (učenci srednjih šol - tudi izven občine) 861 (študenti višjih in visokih šol - šole izven občine) 244 2. Okviri in dejavniki dolgoročnega razvoja v okviru pristojnosti občine 2.1.Okviri in dejavniki dolgoročnega socialnega razvoja Enako pomembno kot pospešeno razvijanje obstoječih podjetij je zagotavljanje pogojev za investiranje v nova delovna mesta in sistematični razvoj kadrov oziroma ustvarjanje pogojev za prihod ustreznih kadrov iz regije oziroma priselitev. Družbene dejavnosti se bodo razvijale glede na obseg in kakovost. Prvo bo odvisno od obsega specifičnih prebival- 4 10 stvenih skupin, ki jim te dejavnosti zagotavljajo skupne potrebe in interese, drugo pa z načinom zadovoljevanja teh potreb.V obdobju do leta 2000 se socialna struktura, globalno gledano, ne bo bistveno menjala. Tudi v bodoče pričakujemo pozitivni saldo ( priseljevanje predvsem mladih družin), ki bo povečal potrebe po storitvah družbenih dejavnosti, vendar bomo.bistveno vplivali na določitev mesta večjih migracij ter sočasno pripravili ugodne pogoje bivanja. V tem kratkem obdobju lahko torej pričakujemo relativno manjša potrebna sredstva za vlaganja v objekte kot je bil delež v preteklem obdobju, razen za razvoj območij, kjer se že izvajajo naloge za vzpostavitev kakovostne opreme občine z ustreznimi družbenimi storitvami. Glede na manjše zaledje in manjše materialne možnosti bo potrebno racionalno ravnati z že ustvarjenimi možnostmi in jih po potrebi prilagoditi - fleksibilnost objektov in kadrov. 2.2. Prostorski in ekološki okviri razvoja Značilnosti obstoječega omrežja naselij so razdrobljenost poselitve z dobro povezavo in razdelitvijo vplivnih območij manjših lokalnih centrov. Ostajajo pa določeni problemi, ki izvirajo iz geografskih značilnosti in vseslovenskega problema praznjenja odmaknjenih kmečkih naselij, kjer ni možnosti za intenzivno kmetovanje: - odseljevanje iz manj razvitih območij, opuščanje in zaraščanje kmetijskih površih in posledično socialna problematika, - degradacija naravnega okolja, propadanje kulturne dediščine, - razpršena poselitev s pomanjkljivo komunalno in prometno opremljenostjo - veliki stroški opremljanja, - nezadostno število neagrarnih delovnih mest, slaba starostna struktura kmečkih prebivalcev, neustrezna poklicna sestava, pokrivanje sredstev za razvoj kmetije iz dohodkov iz dela v podjetjih in - nezadostna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Naravne razmere narekujejo usmeritve kmetijstva v intenzivno živinorejo, pridelavo krme in poljščin ter oživitev pašništva na površinah, kjer ni možnosti za intenzivno obdelavo ali strojno spravilo krme. Predvsem v Suhi krajini je pereč problem zaraščanje travnatih površin z gozdno vegetacijo oziroma ogoz-dovanje. Ob primernem gospodarjenju z gozdovi je mogoče podvojiti etat in s tem bistveno povečati dohodek občine v kmetijskem in proizvodnem sektorju. Nekatera kraška polja so občasno izpostavljena poplavam zaradi omejene požiralnosti naravnih odvodnikov. Problem borna vsaj delno omilili z rednim vzdrževanjem in čiščenjem požiralnikov, poglabljanjem vodotokov ter rednim vzdrževanjem že reguliranih vodotokov ( v smislu zagotovitve ustreznega pretoka, z minimalnimi posegi v naravno okolje, ki se je razvilo ob bregovih ). Delno in predvsem v naseljih bomo posegali v strugo vodotoka z regulacijo po predhodnih renaturacijsko usmerjenih projektih, saj večina vodotokov, predvsem v večjih naseljih, predstavlja le moteč element in so struge z obrežjem v neustreznem stanju. Vodotoki imajo stalno vodnatost in so primerni za gradnjo malih hidroelektrarn, vendar z izdelanimi predhodnimi presojami vplivov na okolje. V občini obstajajo sorazmerno izdatni vodni viri, ki so po količini zadostni tudi za obdobje po letu 2000. Predvsem v severnem delu ( dolomitni apnenci) so z odloki varovana območja, naročamo še dodatne raziskovalne posege - kot vrtine ali meritve pretokov obstoječih vodotokov. S tem je rešen problem preskrbe z vodo celotnega severnega in osrednjega dela občine, problematična pa je vodooskrba na območju Suhe Krajine. Voda tu ponikne v podzemlje in ne predstavlja možnosti oskrbe na tem prostoru, razen v kolikor se ohranja čistost okolja. Uporaba kraških voda bo zahtevala drage čistilne naprave. Potrebno bo poiskati še druge možnosti za dovod pitne vode z regionalnimi povezavami. Menimo, da bo potrebno medobčinsko sodelovanje pri investicijah za ohranitev ekološke čistosti tega ranljivega prostora ( Dobrepoljska dolina, izviri Krke, izvir Globočec je močan vir, ki preskrbuje del območja občine Novo Mesto, podzemni tokovi pa kot izviri prihajajo na dan na širšem prostoru Dolenjske in Notranjske.) Občina razpolaga z dolomitnimi in apnenčastimi agregati, ki predstavljajo eno redkih domačih surovin. Tip razpršene poselitve omogoča po eni strani kakovostno bivanje z vrednotami, ki jih mestni prostor ne omogoča in ne nudi, po drugi strani pa povzroča velike stroške pri odstranitvi emisij ( odvoz trdih in tekočih odpadkov, izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav, vzdrževanje prometnih površin, rekonstrukcije za učinkovito varstvo pred izlitjem nevarnih snovi v tla), komunalnem opremljanju in opremljanju z elementi višjega bivalnega standarda. Občina svoj naravni krajinsko estetski potencial že izrablja v smislu dopustitve gradnje vikendov in zidanic, vendar so območja komunalno neustrezno opremljena in za občino finančno nedonosna. Izbrali bomo davčno politiko in določili lestvico nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki bo tudi te porabnike prostora ( prometnih površin, energetskih vodov, vodovodov in tudi ostale do sedaj družbene infrastrukture ) bremenila v ustrezni meri. Nadaljna izraba prostora v turistične namene, predvsem doline Krke, bo usmerjena v oblike, ki ne degradirajo prostora, dopuščajo pa razvoj ali sanacijo desedan-jih ekološko problematičnih področij. 2.3. Razvoj gospodarstva in gospodarske infrastrukture v razmerah novih tržnih zakonitosti 2.3.1.Kmetijstvo, zdravstveno varstvo živali in gozdarstvo Pri bodočem razvoju kmetijstva bomo upoštevali naslednje usmeritve : - Varovanje 1. območja kmetijskih zemljišč pred degradacijo in spremembo namembnosti ( izjemni posegi prikazani v kartografski dokumentaciji). - Usmerjanje kmetijstva v optimalno izrabo vseh potencialov v skladu z zakonodajo, predvsem z doslednim preprečevanjem zaraščanja ( organizacija odkupa, zamenjave in zakupa) in - izvedba potrebnih melioracijskih del za omogočanje strojne obdelave. Agromelioracije se bodo izvajale na 1300 ha kmetijskih zemljišč na šestih lokacijah ( kartografski del karta 2 in kartografska dokumentacija). Hidromelioracije: - osuševanja niso načrtovana, ugotovljene pa so potrebe po tovrstni ureditvi z izvajanjem okoljevarstveno sprejemljivih posegov ( organizacijska naloga za obdobje po letu 2000 -razvidno iz kartografskega dela karti 2 in 8 ), -namakanje se bo izvajalo v manjšem obsegu, predvsem z zasebnimi investitorji, vsi pa bodo morali imeti izdelano ustrezno dokumentacijo za pridobitev dovoljenja in kandidiranje za pridobitev dodatnih sredstev za izgradnjo sistema, - zagotovitev potrebnih količin krme za živinorejo na področju občine - organiziran odkup, - maksimalna izkoriščenost kvalitetnih njivskih površin s pridelovanjem poljščin, itd. Zdravstveno varstvo živali bo zagotovljeno s sodelovanjem z Veterinarskim zavodom Krim, ki je nosilec posebnega družbenega pomena v sosednji občini Grosuplje in v širši regiji. Gozdarstvo je segment prostora, ki ob optimalnem izkoriščanju omogoča stalni dohodek ter v normalnih razmerah ne potrebuje velikih vlaganj. Z odlokom ( UL SRS št. 20/88 ) je zavarovanih pet območij varovalnih gozdov. Vsi so razvidni iz kartografskega dela ( karta 2 ) in označeni v kartografski dokumentaciji. Po novih strokovnih podlagah se ta območja še dodatno širijo. Po gozdno gospodarskem načrtu se večji del gozdov v severnem delu opredeljuje kot gozd z ugotovljenimi varovalnimi funkcijami. Pretežno se ta območja prekrivajo z območji varstva vodnih virov, ki predstavljajo velik omejevalni dejavnik poseganja v prostor. Nadaljne omejitve, ki izhajajo iz varovalne funkcije gozda, v tem obdobju vplivajo na sprejemanje odločitev pri obravnavi predlogov za posege v prostor. Evidentirani gozdovi posebnega pomena so v območju naselja Ivančna Gorica in v pasu ob reki Krki. Imajo pretežno funkcijo mestnega zelenja ali posebnih rastišč v odprtem prostoru. V občini ni pričakovati večjih zaposlitvenih možnosti v samem gozdarstvu, ostaja pa možnost širitve in ustanavljanja novih lesno predelovalnih podjetij. Zasebni kmetijski sektor si z intenzivnim in kvalitetnim upravljanjem z gozdom lahko poveča dohodek oziroma zagotovi začetni kapital za drugo dopustno dejavnost. 2.3.2. Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo so dejavnosti splošnega gospodarskega pomena. Razvoj je v soodvisnosti z načinom poselitve, ekološko neoporečnostjo in biološkim ravnotežjem. Varovali bomo možnosti za zagotovitev pogojev za razvoj teh dejavnosti: - lovstvo se bo razvijalo na podlagi lovsko gojitvenih načrtov, - sprotno se bo usklajevalo z interesi kmetijstva in gozdarstva tako glede škode, ki jo povzroča divjad na pridelkih kakor zaradi sanacije vplivov melioracij in drugih agrotehničnih ukrepov na razvoj divjadi. Prednostna naloga za kvalitetno preprečevanje medsebojnih negativnih vplivov je določitev naravnih biotopov, - dosledno je potrebno upoštevati usmeritve in določila uredbe LN za avtocesto, - prednostna naloga lovskih družin je preprečevanje stekline in drugih bolezni ter pravočasno obveščanje v zvezi s tem, - zadostno očiščene vodotoke bodo ribiške družine oskrbele z novim avtohtonim življem in novimi mladicami, - pri vseh vodnogospodarskih posegih je obvezno sodelovanje in usklajevanje s plani ribiških družin, - ribiške družine pripravijo na pobudo posameznega investitorja ali strokovne službe predloge za ureditev ribogojnic ali gojitvenih potokov, itd , - skrbijo za nadzorovan obisk v času ribolova ob reki Krki in v tem smislu opremijo prostor s potrebnimi informacijami ( preprečitev degradacije obrežja - neurejeno parkiranje, neurejno odlaganje odpadkov, hrup, itd.). 2.3.3. Industrija, drobno gospodarstvo, gradbeništvo in pridobivanje mineralnih agregatov Prvenstveno bomo podpirali in dopuščali posege v prostor, ki bodo : - opravičeni z investicijskimi programi podjetja ali posameznika, - nadaljevanje proizvodnega postopka proizvodov obstoječih podjetij, - združitev proizvodnega procesa s podjetji v regiji, - odpiranje novih delovnih mest za izobrazbeni potencial občine, - sočasno s širitvijo sanirali tudi elemente onesnaževanja ali odstranili negativne posledice iz preteklosti, itd. Usmeritve veljajo tako za proizvodno obrt kot industrijsko proizvodnjo. Večje nove investicije bomo usmerjali v za ta namen opremljena ureditvena območja, kjer bomo zagotovili zadostne površine za prostorsko širitev, komunalno opremljenost in prometno navezavo z glavnimi komunikacijami mimo strnjeno naseljenih področij. Za obrtno dejavnost in mirno neproizvodno podjetništvo bomo pripravili stavbna zemljišča tudi v drugih delih občine na določenih površinah oziroma po predhodni presoji s strani lokalne skupnosti v ruralnih in ruralno urbanih naseljih, kjer biva investitor ( podrobne opredlitve v Kartografskem delu list št.1 in v kartografski dokumentaciji). Gradbeništvo je zastopano z večjim številom podjetij. Predvidevamo, da se vlaganja v tradicionalno izgradnjo ne bodo bistveno povečala, povečalo pa se bo diferenciranje posameznih segmentov s prefabrikati ( možnost manjših obrtnih delavnic ) in specialnimi deli v prenovi obstoječega stavbnega fonda v občini in širši regiji. Smiselna je povezava v zaokrožene reprocelote na ravni regije, s prednostno usmeritvijo domačih podjetij v proizvodnjo gradbenega materiala in polproizvodov, kar je glede na bogato zalogo kamnitih materialov racionalno in v praksi že živi. Za ostale smeri gradbeniške stroke v občini velja, da bomo podpirali njihov razvoj predvsem v smeri specializacije za kakovosten nastop na domačem in tujem trgu, samostojno ali kot investitorski in izvedbeni partner podjetjem iz širšega prostora republike. V teh primerih je ugodna lokacija centra občine ob glavnih prometnih poteh, kar omogoča nizke transportne stroške za prevoz surovin ali polizdelkov do mesta predelave ali do končnega kupca. 2.3.4. Trgovina in storitvena obrt Pri poseganju v prostor za potrebe trgovine in storitvene obrti bomo dopuščali konkurenčnost v centralnem delu poselitve. Zadostili bomo potrebnim prostorskim potencialom z izgradnjo osrednjih trgovsko storitvenih centrov v naseljih Ivančna Gorica in Višnja Gora. V ostalih vodilnih naseljih je preskrba v veliki meri zadostna za nivo osnovne oskrbe, v odročnih krajih pa bomo dopuščali tovrstno dejavnost v skladu s pripravljenostjo lokalnih prebivalcev. Storitvene dejavnosti se bodo po predvidevanjih za vplivno področje lokalnih centrov razvile disperzno, glede na interes občanov investitorjev. Zaradi razpršene poseljenosti je ta način sprejemljiv in glede na dnevne migracije občanov nič novega. Občina se do sedaj ni plasirala na trgu kot enovita celota in bo v prihodnosti iskala skupne tržne proizvode, ki so lokalno značilni in po kvaliteti zadoščajo pogojem za nastop na širšem trgu. 2.3.5. Turizem in gostinstvo Gostinstvo v občini se deli na dva tipa: - predel ob prometni komunikaciji s predvidenim objektom motelskega tipa za prehodne goste, ki se bo predvidoma formiral ob izgradnji avoceste, in - gostilne lokalnega značaja, ki jih obiskuje večinoma lokalno prebivalstvo. Preostali turistični gostje se sicer v velikem številu usmerjajo v občino, vendar se njihova pot konča v vikend naseljih, kar ne predstavlja odpiranja novih delovnih mest in upravičenosti večjih vlaganj. Po zakonodaji ni omejitev gibanja v prostoru, če obiskovalec ravna v skladu z ohranjanjem kvalitet naravnega okolja. Zato je edini način prihodka iz turizma v ostalih predelih občine vezan na širšo, cenovno višjo ponudbo in pridobitev počitniških kapacitet. Območje doline reke Krke je trenutno v tem smislu neizkoriščeno. V krajinski zasnovi so opredeljene možnosti razvoja. Temeljne usmeritve na področju razvoja turizma in gostinstva v občini so: - razvojne možnosti so v boljši izkoriščenosti naravnih in ustvarjenih posebnosti občine - reka Krka, ribištvo, planote za pohodništvo, lovstvo, kmečki turizem, konjeniški šport, nabiranje gozdnih sadežev, gostinstvo s široko ponudbo, kulturna in naravna dediščina, itd., - organiziranje informiranja na tujem trgu in v objektih, kjer se ustavljajo tranzitni gostje, - izgradnja vsaj ene nastanitvene enote v višjem cenovnem razredu s potrebno turistično infrastrukturo in eventuelno dodatno ponudbo - iskanje primerne dejavnosti in nosilcev, - povezava z občinami, turističnimi društvi in privatnim sektorjem ob toku reke Krke za organiziranje spustov s spremljajočimi storitvami in ustreznim povratkom na mesto nastanitve, - obrate družbene prehrane ob lokacijah večje koncentracije prebivalcev - šole, WZ, ipd. - je potrebno dodatno izkoristiti v smislu organiziranega dislociranega preskrbovanja večjih in manjših koncentracij zaposlenih. 2.3.6. Promet in zveze Železniški promet Preko Občine Ivančna Gorica je speljana železniška proga, ki povezuje Ljubljansko regijo z Dolenjsko in nadalje preko Sevnice s sosednjo Hrvaško. Predvidena je rekonstrukcija obstoječih glavnih postaj in modernizacija ter elektrifikacija železniških tirov. Povečanje kapacitet in bližina nove avtoceste opravičuje investicijo v razširitev industrijske cone "Sinoles" in delno prestrukturiranje v proizvodne enote drugih branž, poslovne in oskrbne kapacitete. Istočasno je s tem omogočena večnamenska uporaba parkirnih površin ( podrobne- jša razlaga v tekstu, ki obravnava UZ naselja Ivančna Gorica ). Predvidene investicije: - elektrifikacija železniške proge, - ureditev postajališč. Cestni promet Pri razvoju cestnega prometa bomo upoštevali naslednje prednostne naloge : - rekonstrukcija glavne ceste v avtocesto na celotni trasi do meje z občino Trebnje se izvaja v skladu z Lokacijskim načrtom ( UL RS, št. 35/96 ), - priprave za rekonstrukcije v smislu zavarovanja zemljišč za rešitve prometno problematičnih odsekov regionalnih cest, - modernizacija regionalne ceste Grosuplje - Krka -Zagradec, - na lokalnih cestah bomo prednostno zagotovili rekonstrukcije tistih odsekov, po katerih poteka javni avtobusni promet in ki zaradi poškodb ali neprimerne trase ( v smislu nepreglednosti, neugodne speljave krivin in priključkov na ceste višjega reda, ozkega vozišča ) ogrožajo varnost v prometu, - omejitve pri posegih v varovalne pasove ob regionalnih in lokalnih cestah predvsem v naseljih in - izločitev tranzitnega in gostega prometa iz naselij z zavarovanjem potrebnih zemljišč in v večjih naseljih s pripravami na izgradnjo obvoznic. Potrebne investicije: - ureditev platoja in obvozne ceste pred samostanom v Stični, - rekonstrukcija regionalne ceste R - 375 skozi Muljavo (dve varianti - rekonstrukcija na obstoječi trasi ali nova trasa z izravnavo krivin ), - obnova regionalne ceste R - 327 skozi naselje Krka, - rekonstrukcija križišča pri železniški postaji Rađanja vas med regionalno cesto R - 331 in lokalno cesto, - rekonstrukcija regionalne ceste R- 327 na odsekih Mlačevo -Krka, - prestavitev lokalne ceste Hočevje - Krka na novo lokacijo v Malem Vidmu, - rekonstrukcija dela lokalne ceste Krka - Hočevje ( izravnava krivin irf širitev cestišča ), - obvozna cesta v Šentvidu pri Stični ( povezava od tovarne Zmaj pred obzidjem in Gasilskim domom), - rekonstrukcija ceste na Polževo v naselju Višnja Gora in izgradnja novega mostu čez Višnjico, - izgradnje pločnikov, kolesarskih steza, avtobusnih postajališč ( sočasno z rekonstrukcijami in obnovitvenimi deli cest) predvsem v vodilnih naseljih: Ivančna Gorica, Stična, Šentvid, Zagradec, Višnja gora, Ambrus, Muljava, - vzhodna in zahodna obvoznica kot obvozni cesti za naselje Ivančna Gorica ( priklop na avtocesto), - vsi posegi, ki se izvajajo skladno z LN za odsek AC Višnja gora - Bič. Javni promet Naloge in ukrepi za zagotovitev učinkovitega javnega prometa so: - uskladitev poslovanja železniških in avtobusnih podjetij, dopustitev nastopa zasebnega sektorja, - zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest v bližini avtobusnih in železniških postaj v Ivančni Gorici, Višnji Gori, na železniški postajah Šentvid, Radohova vas in v Zgornji Dragi, - ureditev železniških in avtobusnih postajališč v naseljih in pokritje postajališč izven naselij (organizacijska naloga - nateča-jni projekt). V ta namen se že izvaja ureditev avtobusnega postajališča v Višnji Gori, v Ivančni Gorici se to vprašanje rešuje v organizacijski nalogi za ureditev novega centra naselja ( opredeljeno v UZ naselja Ivančna Gorica ). Integralni transport Prostorsko bo prometno - blagovno - transportni center v naselju Ivančna Gorica in zaradi predvidene proizvodnje kasneje razširjen tudi v Višnjo Goro. PTT promet Sistem pošt pokriva celoten prostor občine. Za dvig kakovosti storitev na področju PTT prometa je predvideno povečanje zmogljivosti na naslednjih končnih avtomatskih centralah ( K3ATC ) na naslednje število priključkov: Ivančna Gorica 2000, Šentvid 1000, Višnja Gora 600 in Zagradec 800. Za kakovostnejšo oskrbo regije je predvidena položitev optičnega kabla preko Občine Ivančna Gorica in nadalje v Občini Trebnje. Postavitev se bo izvajala ob trasah železniške proge in avtoceste do Ivančne Gorice in naprej do Občine Trebnje. Prednostno bo potrebno oskrbeti obstoječa podjetja in zagotoviti novim investitorjem možnost takojšnjega priklopa telefonskega priključka z navezavo na sodobne informacijske sisteme. Za dvig kakovosti življenja v odročnih vaseh se bo izgrajevalo omrežje glede na možnosti financiranja. Predvidene investicije : - položitev optičnega kabla preko Občine Ivančna Gorica do meje z občino Trebnje. 3.2.7. Energetika Struktura energetskih virov se ne bo bistveno menjala. Spodbujali pa bomo racionalno rabo energije ob izbiri nateča-jnih projektov, s propagiranjem alternativnih virov, z izbiro lokacij in usmeritvijo objektov v novo predvidene organizirane poselitvene cone, z izdelavo in postopnim izvajanjem študije za daljinsko ogrevanje naselja Ivančna Gorica in sočasno ob pripravi organizacijske naloge za razvoj novega centra Višnje Gore predvideli možnost daljinskega ogrevanja za vse nove objekte. Oskrba z električno energijo Kartografski del plana, karta 4 Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru republiškega elektroenergetskega sistema. Predvideva se izgradnja naslednjih visokonapetostnih daljnovodov ( republiško obvezno izhodišče): - 110 kV daljnovod iz občine Grosuplje do naselja Ivančna Gorica v dolžini 12,5 km, - izgradnja RTP 110/20 kV s transformatorjem moči 20 MVA, na lokaciji severno od Ivančne Gorice, - nadaljevanje izgradnje 110 kV daljnovoda v občino Trebnje v dolžini 18,3 km. S temi posegi bo rešeno osnovno in rezervno napajanje na napetostnem nivoju 110 kV. Za preskrbo na srednjenapetostnem nivoju 20 kV so v kartografskem delu predvidene trase za potrebne daljnovode za pokrivanje potreb Suhe krajine vzporedno z obstoječim daljnovodom preko Muljavskega polja in potrebne prestavitve daljnovodov zaradi izgradnje avtoceste ( obravnavano in izvaja se po LN ). Za zagotovitev preskrbe z nizkonapetostnim omrežjem so v kartografskem delu prikazani predvideni posegi izgradnje daljnovodov in transformatorskih postaj 20 /0,4 kV v skladu s projekti Elektro Ljubljana - Okolica in Elektro Slovenije. Predvideva se preskrba ali ojačitev za naslednja naselja in zaselke: Leskovec, Žabjek, Mala Dobrava, Barbara, Šentvid, Anžlovo, Potok, Čagošče, Praproče, Pokojnica, Sela, Dobravica, Sad, Škrjanče, Spodnja Draga, Ivančna Gorica, Svinjska vas, Stična, Kojina, Na Preži, Bojanji Vrh, Veliko Globoko, Kobiljek, Zagradec, Bovlješka gora, Ratenca in Pri Izaku. V naselju Ivančna Gorica je celotna in predvidena preskrba prestavljena v kabelsko izvedbo. Ob pripravi organizacijske naloge za razvoj naselja Višnja Gora naj se primerjalno ovrednoti izogibanje trasi obstoječega daljnovoda in cena pokablitve. Gradnja malih hidroelektrarn se bo reševala ob vsaki vlogi posebej. Načelno je občinski interes, da se gradijo, vendar šele, ko bodo izpolnjeni vsi naravovarstveni, vodnogospodarski in drugi pogoji in ko bo omogočena navezava na lokalno omrežje za potrebe kriznih razmer. 3.2.8. Vodno gospodarstvo Kartografski del plana, karta 3 Varstvo vodnih virov Območje Občine Ivančna Gorica pokriva hidrološko področje potoka Višnjice s Stiškim potokom in potoke severovzhodno od naselja Ivančna Gorica, ki se izlivajo v kraške požiralnike severno od predvidene avtoceste. Na področju vodnega gospodarstva bomo prednostno izvajali naloge, s katerimi bomo zagotovili možnosti za dolgoročno kvalitetno oskrbo s pitno vodo. V kartografskem delu in dokumentaciji so prikazani vsi zavarovani vodni viri z varstvenimi pasovi. Iščemo tudi nove vire s poskusnimi vrtinami. Nameravani posegi za preprečevanje emisij v območja vodnih virov so navedeni z usmeritvami ali navedbami predvidenih posegov tudi po letu 2000. Predvsem v severnem dolbmitnem delu občine, kjer je največ zajetij in obstajajo potenciali za nova zajetja kvalitetne pitne vode, bomo v nadaljnem urejanju prostora skrbeli, da ne bo prišlo do onesnaženja - omejitve v uporabi biokemičnih sredstev v kmetijstvu, omejitev gradnje objektov in drugih posegov v prostor, sanacija obstoječih objektov z zagotovitvijo zajemanja, čiščenja in primernega odvajanja odpadnih voda ter ostrejši inšpekcijski nadzor. Območje kraškega terena je že obdelano v poglavju 2.2. Prostorski in ekološki okviri razvoja. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda in melioracije zemljišč Na vodotokih v severnem in osrednjem delu občine bomo vzdrževali obstoječa korita s čiščenjem strug in ohranjanjem potrebnih močvirnih območij, da zagotovimo zadosten pretok, čiščenjem požiralnikov, itd. Interesenti za posege v pasu ob vodotokih bodo morali pridobiti vodnogospodarsko mnenje, kjer bodo obravnavani vplivi gradnje na pretočnost in preprečeni posegi na poplavna področja. S tem se bomo izognili neustreznim posegom ter investitorje in ostale uporabnike prostora zavarovali pred večjo materialno škodo. Na reki Krki bomo vzdrževali obstoječe jezove in rake opuščenih mlinov zaradi delnega zadrževanja in disperzije zvišanega vodostaja ter s tem preprečili erozijske procese v nadaljnem toku. Predvidene posege urejanja potoka Višnjica jugovzhodno od naselja Višnja Gora bomo urejali v skladu z lokacijskim načrtom za avtocesto. Po letu 2000 predvidevamo izdelavo študij za delne regulacije Šentviškega potoka, Višenjskega potoka in Temenice. Redno bomo vzdrževali struge Virskega potoka, Šent-pavelščice in Šentviškega potoka in izvajali posege, ki bodo nujni zaradi ureditve cest oziroma drugih infrastrukturnih objektov. Za področje občine še ni izdelane uradne evidence o poplavnih območjih, zato veljajo le izkušnje domačinov iz preteklosti. 3.2.9. Komunalno gospodarstvo Kartografski del plana, karta 4 Na področju komunalnega gospodarstva bomo izvajali naloge za reševanje obstoječih komunalnih problemov in iskali nova poselitvena območja s kvalitetno okoljevarstveno komunalno infrastrukturo. V ta namen bo občina finančno bremenila posege na komunalno neustrezno opremljenih stavbnih zemljiščih, v kolikor bodo investitorji objektov z večjimi emisijami ob zadostni ponudbi komunalno opremljenih stavbnih zemljišč želeli graditi na območjih, kjer so za izgradnjo primarnih komunalnih vodov potrebne večje investicije. Občina pripravlja zadostne površine za gradnjo tovrstnih novih objektov v naseljih Ivančna Gorica, Višnja Gora in v lokalnih centrih. Za stanovanjsko gradnjo in gradnjo za dopolnilno dejavnost za prebivalce vaških naselij bodo opredeljene omejitve in usmeritve v nadaljnih poglavjih. Oskrba z vodo Postopno bomo celotno področje občine oskrbeli s kvalitetno pitno vodo. Predvidevamo rekonstrukcije obstoječih vodov ( omrežja in naprav ), izgradnjo novih vodovodnih omrežij pa le v manjši meri, z manjšimi novogradnjami in združitvami dodatnih virov v obstoječe vodovodno omrežje: -izgradnja skupnega vodoskrbnega sistema za področje Stične, Ivančne Gorice in Šentvida z bližnjo okolico ( izgradnja novega rezervoarja nad Virom, rekonstrukcija in razširitev omrežja za preskrbo ), - izgradnja vodohrama pri Kužljevcu, - izgradnja povezave vodovoda Višnja Gora - Ivančna Gorica z ojačitvijo na območju Trsteničice, - izgradnja vodovoda za visoko cono Stične, - rekonstrukcija vodovoda Muljava - Zagradec - Velike Lese, - izgradnja vodovoda z navezavo na močnejše omrežje za naselja Polje , Trstenik, Podsmreka, Zgornja Draga, Spodnja Draga, Malo Hudo, Kal - Ambrus, Kuželjevec, Leskovec, Metnaj, Dob, Podboršt, Hrastov Dol, Bojanji vrh, Velik in Male Kompolje, Sušica, Kamni vrh, Primča vas in Višnje. V naseljih, kjer tudi dolgoročno ostaja gradnja vodovoda neracionalna, se bodo urejale kakovostnejše individualne vodooskrbne naprave - skupni ali posamezni vodnjaki ali kondi-cionirane meteorne vode ( v ta sklop spada predvsem višje ležeče področje občine). Za zagotovitev standarda vzdrževanja lokalnih vodovodov bomo prenesli upravljanje oziroma gospodarjenje z vodovodi na izbrano komunalno podjetje. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Kartografski del karta 3, 4 Občina ima delno urejeno odvajanje odpadnih voda le v Ivančni Gorici in Stični. Predvidevamo nadaljno razširitev za obstoječa naselja in pripravo za novo predvidena stavbna zemljišča. Za vse povzročitelje onesnaženja, ki presega vrednosti, primerne za odvajanje v javno kanalizacijo velja, da morajo v svojem postroju izvesti predčiščenje do dopustne meje. Uredili bomo sistem ločene kanalizacije in ustrezne, lokalne čistilne naprave. Za vsa naselja velja, da se odvajanje v kanalizacijski sistem lahko prične šele, ko deluje čistilna naprava. Za ureditev odvajanja odpadnih voda v občini predvidevamo naslednje potrebne investicije: - sočasno z izgradnjo avtoceste izgradnjo primarnega voda od naselja Višnja Gora - Stari trg do primarnega voda obstoječega omrežja. Nanj se bodo po izgradnji kanalizacije priključila naselja Višnja Gora, Žabjek, Trstenik, Podsmreka, Zgornja Draga, Spodnja Draga, Malo Hudo, Dedni Dol, Peščenik, Polje in Stari Trg, - preučili bomo možnost priključitve za naselja Spodnje Brezovo in Kriška Vas, - izgradnja kanalizacije za vsa večja naselja: Stična ( dokončanje in navezava na Ivančno Gorico ), Šentvid, Krka, Velike Lese - Zagradec, Muljava, Kal - Ambrus, - izgradnja kanalizacije za naselja na območju varstva vodnih virov: Kužljevec, - izdelani so idejni projekti za izgradnjo kanalizacije za manjša naselja: Leskovec, Metnaj, Dob, Podboršt, Hrastov Dol, Bojanji Vrh, Velike in Male Kompolje, Sušica, Kamni Vrh, Primča vas, Višnje ter Veliki in Mali Korinj. Z upoštevanjem informacij o lokaciji predvidenih vodov je lažje odločati o primernosti poselitve glede na realne možnosti priklopa ( ustreznost izbire lokacije greznice za enostavni priklop na kanalizacijski vod ). Kanalizacijsko omrežje se bo gradilo fazno, vendar tako, da se najprej zgradi sistem zadrževanja in čiščenja odplak ( saniranje sedanjega odvajanja z zatesnjevan-jem vrtač, izgradnja lagun, skupinskih greznic, manjših čistilnih naprav, ipd.). V ostalih naseljih ostane sistem izgradnje troprekatnih nepropustnih greznic tudi v bodoče končna rešitev. 3.2.10. Pokopališča Kartografski del plana karti 1 in 8 Za širitve pokopališč smo zagotovili zadostne površine za to obdobje. Predvidene ali v izvajanju so širitve pokopališč za naselja Šentvid pri Stični, Stična in Krka, izgradnja mrliške vežice v Zagradcu in na Muljavi ter izgradnja novega pokopališča v Ivančni Gorici. Za ostala naselja velja, da se pokopališča širijo v obstoječem obsegu ( poudarek je na manjših grobovih, žarnih pokopališčih, razširitev pokopaliških vežic in kvalitetni hortikul-turni ureditvi). 3.2.11. Ravnanje z odpadki Kartografski del plana, karte 4 in 8 f Izpeljati moramo dogovorjen sistem zbiranja komunalnih odpadkov v kesone in zabojnike na področju celotne občine. Nenevarne odpadke bodo podjetja odlagala na komunalni deponiji, ustrezno deponijo za ostale posebne in nevarne odpadke pa bodo morala podjetja ali drugi povzročitelji poiskati v regiji v skladu z zakonodajo o ravnanju s posebnimi in nevarnimi odpadki. Odlagališče za posebne odpadke bomo iskali v sodelovanju z drugimi občinami v okolici v sklopu širše republiške regije. Odlaganje odpadkov na centralno odlagališče Stehan bo v kratkem nemogoče, ker se odlagališče ukinja. Po koncu obratovanja ga bomo sanirali, korektno vzdrževali in zaključili skladno s potrjenim ureditvenim načrtom. Deponija je pokrivala odvoz za področje bivše občine Grosuplje. Po razdružitvi na tri občine se vprašanje razrešuje naprej, z iskanjem skupne lokacije. Sočasno z reševanjem odlaganja komunalnih odpadkov bomo iskali rešitve za reciklažo odpadkov ter druge gospodarnejše načine zbiranja odpadkov, deponiranja in njihove predelave. 3.2.12. Urejanje stavbnih zemljišč Kartografski del plana, karte 1, 2, 8, 9 Pravočasno zagotavljanje in komunalno urejanje stavbnih zemljišč je temeljni predpogoj za hitro in kvalitetno zadovoljitev povpraševanja po stanovanjih oziroma nastop na trgu zemljišč v širši regiji. Pravočasna določitev con za posamezne vrste gradenj oziroma dejavnosti preprečuje stihijske posege, ki prostor uzurpirajo in je zato v degradiranem stanju za nove investitorje nezanimiv. Degradacijo predstavljajo neustrezni dostopi, nerešena komunalna in energetska oskrba, estetsko neenotna merila za urejanje objektov in okolice in podobno. Posebnega pomena je ugotavljanje vplivov na okolje znotraj con zaradi sočasnega izvajanja oziroma seštevanja emisij in iz tega izhajajoče omejitve za eventuelne nadaljne posege. Za stanovanjsko gradnjo v osrednjem delu občine ob vodilnih naseljih in avtocesti so evidentirane primerne površine, ki bodo pokrile vse potrebe v tem dolgoročnem obdobju in v prihodnosti. Izbrane so nekonfliktne lokacije, ki jih je komunalno možno ustrezno urediti in v prostoru ne predstavljajo motečega elementa. Dolgoročna vizija pri izbiri lokacije je zaradi stroškovne ocene oziroma razdelitve stroškov za komunalno opremljenost predpogoj, saj le tako lahko predvidimo upravičenost in zaporednost posegov. V ruralnih ali delno ruralnih naseljih se bo pri posegih za potrebe kmetijstva ( kot normalno kakovostno urejanje in širjenje ) za vsak poseg posebej opredelilo ali je gradnja ali sprememba namembnosti primerna glede na vplive na delovni proces kmetijskih enot in celotne vasi. Ostala merila pri odločanju se bodo določila v fazi urejanja naselij in drugih posegov v prostor. Občina bo s politiko določanja višine prispevkov za komunalno urejanje stavbnih zemljišč realno ocenila dejanske stroške pri posegih v oddaljenih in komunalno neurejenih naseljih in temu primerno bremenila investitorje neracionalnih posegov v prostor. S socialno usmeritvijo zadrževanja poseljenosti na območjih, kjer je razvidno praznenje vaškega prostora, bo spodbujala poselitev znotraj meja ureditvenih območij predvsem v obliki dopuščanja širitev gospodarstev, prenove, dopolnilne ter nadomestne gradnje in spremembe namembnosti objektov. Za dosedanji način reševanja stanovanjskega primankljaja z izgradnjo solidarnostnih stanovanj bo občina v sklopu širitev naselij opredelila tudi površine za gradnjo stanovanj ali stanovanjskih objektov nižjega cenovnega razreda in nastopala kot kupec na trgu nepremičnin ( rekonstrukcija in adaptacija starih stanovanjskih objektov ). Z njimi bo privabila potrebne kadre za dopolnitev izobrazbene strukture prebivalstva, ki jih bo mogoče razbrati iz potreb novo nastajajočih podjetij in pomanjkanja strokovnjakov na drugih področjih občinskega pomena. 4.Usmeritve in strategija socialnega razvoja in razvoja drugih dejavnosti 4.1. Globalne usmeritve socialnega razvoja V tem obdobju uresničevanja dolgoročnega plana bomo predvsem ohranjali doseženo raven družbenih dejavnosti. V bodoče bo predvsem potrebno bolj gospodarno izkoriščanje sredstev, opreme in drugih zmogljivosti, varčevanje z energijo in materialom. Hitreje bomo razvijali tiste programe, ki povečujejo ustvarjalno moč družbe, njeno sposobnost prilagajati se spremembam v razvoju ter ustrezno raven socialne varnosti zaposlenih in občanov. Področja, kjer ne smemo slabšati dosedanjega razvoja, pa so vzgoja in izobraževanje, socialno varstvo in zdravstvo. 4.2. Globalne usmeritve dejavnosti družbenega pomena 4.2.1. Otroško varstvo Pri razvoju in organizaciji otroškega varstva bomo upoštevali naslednje usmeritve: - ocenjene bodoče prostorske potrebe bodo zahtevale nove investicije, zato je nujno iskati tudi druge cenejše oblike urejanja vzgojno varstvenih organizacij ( adaptacije obstoječih objektov, združevanje z osnovnimi šolami, itd.), - poleg gradnje novih vzgojnovarstvenih ustanov moramo iskati tudi druge oblike organiziranega varstva, ki ne zahtevajo velikih vlaganj, ki so lahko občasne ali začasne in ki dodatno angažirajo razpoložljiva sredstva, kadre in prostor ( koncesije ), - sočasno s prizadevanjem za povečanje zajetja predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo bo potrebno razvijati različne popoldanske vzgojne programe in sicer za tiste otroke stare nad tri leta, ki ne bodo vključeni v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo že v rednih programih vrtca. Organizator takšnih dejavnosti naj bi bil vrtec kot javni zavod in glede na interes tudi morebitni koncesionarji, - v vrtcih je treba pospešeno razvijati nove oblike strokovne pomoči otrokom z motnjami v razvoju, ki so vključeni v redne vzgojne programe ( npr. delo specialnega pedagoga ). 4.2.2. Izobraževanje Pri razvoju osnovnega šolstva v Občini Ivančna Gorica bomo upoštevali naslednje usmeritve: - sedanji šolski okoliši ostanejo v obravnavanem šolskem obdobju pretežno nespremenjeni, spremembe se pričakujejo s sprejemom odločitve o morebitnem formiranju popolne osnovne šole v dolini reke Krke ali kakšni drugi obliki organiziranja osnovnega šolstva na tem območju, - z investicijami v šolske prostore je treba zagotoviti pogoje za postopen prehod na enoizmenski pouk, zgraditi telovadnice pri vseh osnovnih šolah in urediti igrišča. Pri investicijskih dejavnostih je prednostna naloga izgradnja novih šol v Višnji Gori, Stični in v dolini reke Krke ter širitev sedanje osnovne šole Šentvid pri Stični. Stalna skrb mora biti posvečena tudi izboljšanju pogojev dela na podružničnih šolah, - širitev šolskega prostora in ureditev igrišč bo tudi v bodoče mogoče mnogo hitreje realizirati s pomočjo združevanja sredstev s krajevnimi samoprispevki. Pri nadaljnem razvoju srednjega šolstva v Občini Ivančna Gorica bomo upoštevali naslednje usmeritve : - ohranitev izvajanja programov gimnazije, ekonomsko komercialnega tehnika in smeri prodajalec v Srednji šoli Josip Jurčič Ivančna Gorica, - izboljšati prostorske možnosti za potrebe srednje šole, kar bo doseženo s preselitvijo osnovne šole v novo zgradbo. 4.2.3. Kultura i Na področju razvoja kulture bomo upoštevali naslednje usmeritve : • - prednostna naloga je razvoj knjižničarstva, predvsem razvoj občinske centralne knjižnice v Ivančni Gorici s širitvijo prostorov, povečavo knjižnih zalog ter dvigom kvalitete knjižničarskih storitev, - pri urejanju prostorov za razvoj kulturnih dejavnosti moramo v čimvečji meri izkoristiti obstoječe objekte, krepiti vlogo osnovnih šol kot centrov kulturnega življenja za njihova zaledja, povezovati delo različnih društev v večnamenskih prostorih, itd., - pri varstvu kulturne dediščine je, razen večjega nadzora posegov v prostor, potrebna predvsem opredelitev vsebine, ki jo bodo dobili objekti z revitalizacijo. Dosledno je treba upoštevati omejitve pri posegih v območja naravne in kulturne dediščine ter primarno ohranjati njihove kakovostne vplive tudi v širšo okolico. 4.2.4. Šport Pri planiranju dolgoročnega razvoja športa bomo upoštevali naslednje usmeritve : - organizacija športne dejavnosti bo morala potekati povezano med šolami, krajevnimi skupnostmi in športnimi društvi oziroma njihovim združenjem, kar zahteva usklajeno načrtovanje aktivnosti, izrabe objektov, kadrov in sredstev, - pri investicijah v športne objekte in naprave imajo prednost telovadnice in igrišča pri osnovnih šolah. Dodatne športne površine je potrebno prednostno urejati v naseljih, ki glede na potrebe in interese že močno zaostajajo. 4.2.5. Zdravstveno varstvo Na področju razvoja zdravstvenega varstva v občini Ivančna Gorica bomo upoštevali predvsem naslednje usmeritve: - usposobili in okrepili bomo predvsem osnovno zdravstveno dajavnost v tesni povezanosti s stacionarnimi zdravstvenimi ustanovami, ki se v občini Ivančna Gorica ne planirajo, - razvijali bomo predvsem množične, racionalne, dostopne in učinkovite oblike zdravstvenega varstva: splošno medicino in v okviru nje zdravljenje in nego na bolnikovem domu, zobozdravstvo ter v povezavi z občino Grosuplje tudi medicino dela. Preventivno delo bi moralo dobiti bistveno drugačno veljavo, prav tako samozaščitna dejavnost, - sedanja institucionalna organiziranost zdravstvene dejavnosti ustreza planiranemu razvoju. Nova vlaganja bodo potrebna predvsem v širitev sedanjih objektov zaradi novih programov in povečanih potreb prebivalstva. Vlagati je potrebno predvsem v obnovo obstoječih zmogljivosti in posodobitev medicinske opreme, - za uresničitev prednostnega razvoja osnovnega zdravstvenega varstva bi morali v občini doseči normativno število zdravnikov na število prebivalcev, - zdravstvena služba v občini bo organizirana v zdravstenem domu v Ivančni Gorici in Zdravstveni postaji v Zagradcu, v šolskih zobnih ambulantah, nekatere dejavnosti pa se bodo navezovale na zdravstveni dom v Grosupljem in koncesionarje, - ustrezna preskrba z zdravili. 4.2.6. Socialno varstvo Pri razvoju socialnega varstva v občini bomo upoštevali naslednje usmeritve: - prednostno bomo razvijali preventivno in svetovalno dejavnost tako pri skrbi za psihosocialno stanje v družini, za otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kot pri skrbi za ostarele občane. Še naprej ostaja pomembna naloga socialnega skrbstva materialna pomoč socialno ogroženim posameznikom, ki so nesposobni za delo, invalidom, osebam, ki se znajdejo v trenutnih težavah, odpuščenim iz zaporov,... s tem, da se jim omogoči vsaj minimalni življenski standard. Posebno pozornost je potrebno posvetiti različnim oblikam preprečevanja in pomoči na področju bolezni zasvojenosti, - razvijati mobilno in prožno službo za pomoč, nego in svetovanje starejšim prebivalcem na domu, - skladno s potrebami po domskem varstvu starejših občanov Skrbeti za pridobivanje novih kapacitet za to varstvo, - na področju reševanja problematike Romov moramo prednostno rešiti problem lokacij in urejanja bivalnih pogojev romskih družin. Smiselna je zagotovitev lokacij za posamezne družine v naseljih, kjer Romi že živijo. Enako pomembna naloga je vključevanje romskih otrok v šolo. Pri razvoju upravnih in finančnih služb je občina po razdružitvi z občino Grosuplje prevzela vse obveznosti in dejavnosti. Prednostno bomo skrbeli za dobro informacijsko povezavo z Upravnima enotama, ki delujeta na območju naše občine in za strokovna dela vabili k sodelovanju strokovnjake iz podjetij v občini ali regiji. 4.2.7. Upravne in finančne službe Podprli bomo razširitev bančnih storitev v obliki podružnic v vsa naselja z večjim gravitacijskim zaledjem. 5. USMERITVE, ZASNOVA IN STRATEGIJA RAZVOJA V PROSTORU 5.1. Usmeritve razvoja v prostoru 5.1.1 .Usmeritve razvoja v prostoru in organizacija dejavnosti v prostoru Kartografski del plana karte 1, 2, 8, 9 Osnovni pogoj za skladnejši socialno gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja urbanizacije, ki bo spodbujala ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in racionalno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščerffe neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot okolja. Pri vzpostavljanju dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru ter za njegovo zagotovitev moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve : - upoštevanje vzdrževanja obstoječega kakovostnega socialno ekonomskega stanja, - vsestranska krepitev občinskega centra in večjih lokalnih centrov, - preprečevanje stihijskih posegov v prostor, - prilagoditev novim tržnim zakonitostim in povpraševanju s pravočasno pripravo potrebnega prostora in informiranjem, - usmerjanjem lokacije novih podjetij in dejavnosti ( novih delovnih mest) v skladu s širšim interesom občine, - medobčinskim sodelovanjem za rešitev problemov, ki zahtevajo večjo angažiranost širše skupnosti, - izenačevanjem pogojev bivanja za vsa območja občine v smislu izboljšanja komunalne infrastrukture, možnostjo zaposlitve, oskrbnih in storitvenih dejavnosti in elementov nekdanjih družbenih storitev ( šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, svetovalna dejavnosti, ipd.). 5.1.2. Usmeritve za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine Kartografski del plana karti 7, 9 Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnih raziskav, odkritij in dognanj so pripravljene strokovne podlage z upoštevanjem zavarovanih in evidentiranih naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustreznimi režimi za njihovo varovanje in razvoj. Strokovne podlage za območje bivše občine Grosuplje so bile izdelane leta 1993 in 1995 ( pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ). Upoštevane bodo pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov. V tem planskem obdobju so prednostne aktivnosti vezane na izvajanje varovanja spomenikov. Zavarovanje spomenikov, ki jih določa republiški srednjeročni plan kot obvezno izhodišče za bivšo občino Grosuplje za območje sedanje občine Ivančna Gorica, so : • Naravni spomeniki: - reka Krka NS; n • Zavarovani pomembnejši spomeniki: - Radohova vas, spomenik NOB Z; z - Muljava, podružnična cerkev Marije vnebovzete, UA; z ,- Muljava, rojstna hiša/Jurčičeva, Z; z - Stična samostan, cerkev, gospodarsko poslopje UA; z - Vir pri Stični, Stična - območje/arheološko, A; z - Višnja Gora, Višnja Gora - grad, Ua; z - Višnja Gora, vodnjak UA; z - Višnja Gora, mestno jedro, U; z - Zgornja Draga, podružnična cerkev sv. Martina, UA; z - Kamni vrh, cerkev sv. Petra, UA; z • Ostali zavarovani kulturni spomeniki: - Muljava, spomenik NOB Z; z - Korinj, spomenik NOB Z; z • Planirani za zavarovanje v tem obdobju: - Ivančna Gorica, območje arheološko A; n - Stična, opatova kapela UA; n - Stična, znamenje opata Lovrenca UA; n - Šentvid pri Stični, kužno znamenje UA; n - Šentvid pri Stični, župnijska cerkev sv. Vida UA; n - Šentvid pri Stični, podružnična cerkev sv Roka UA; n - Valična vas, območje arheološko A; n - Vrh pri Višnji Gori, Gradišče - območje/arheološko A/n - slap Kosca (list VG 22 ), n - Višnja Gora, rojstna hiša Janeza Čandka; n - Malo Hudo, Fedranova graščina UA; n - Pristava, cerkev Sv. Lamberta UA; n - cerkev v Leskovcu UA; n - Korinj, rimska utrdba Z; n Legenda označevanja spomenikov: NS - naravni spomenik, Z - zgodovinski spomenik, UA - umetnostno arhitekturni spomenik, A - arheološki spomenik, z - zavarovan z odlokom, n - nezavarovan. 5.2 Zasnova in strategija razvoja v prostoru 5.2.1. Globalna zasnova poselitve, omrežja naselij in organizacija dejavnosti v prostoru Kartografski del plana karte 1, 2, 9 Za zagotovitev hitre ekonomske in s tem socialne rasti je občina intenzivno pristopila h organizirani rasti vodilnih naselij. Razvoj je pogojen z gradnjo avtoceste, ki že z dosedanjim dosegom do Višnje Gore pogojuje povečan interes za gradnjo. Občina v vodilnem naselju Ivančna Gorica že izvaja in predvideva širitve za potrebe obrtnih dejavnosti, povečanje proizvodnih in stanovanjskih površin in ureditev centralnega dela naselja v smislu širitve mestnih funkcij ter izboljšuje kakovost življenja za prebivalce ožje in širše okolice. V pasu ob trasi avtoceste so predvidene površine za stanovanjsko gradnjo v manjših otokih od meje z občino Trebnje do Višnje Gore, kjer je KS Višnja Gora predložila predlog izrabe osrednjega prostora med avtocesto, železniško postajo in železniško progo in obstoječo stanovanjsko gradnjo za razvoj proizvodnih dejavnosti, mestotvornih oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter novih površin za stanovanjsko gradnjo. Preostala območja ob trasi so namenjena delno stanovanjski gradnji, delno proizvodno obrtni in trgovski dejavnosti. ( podrobnejša opredelitev površin in namembnosti je prikazana v DP karta 2 in v UZ ). Sočasno z razvojem vodilnega pasu poselitve in dejavnosti se predvideva tudi širitev lokalnih, krajevnih lokalnih in mikrolokalnih središč, ki so po tipu urbano - ruralna do ruralna naselja, po gravitacijskem zaledju in prometni navezavi pa centri posameznih delov občine. Občina predvideva pripravo potrebnih komunalno opremljenih površin oziroma izboljšanje dosedanje komunalne opremljenosti naselij za razvoj proizvodnih dejavnosti in potrebna stavbna zemljišča za širitev gravitacijskih središč z namenom: - boljše dnevne oskrbe zaledja, - novih delovnih mest, - racionalizacije komunalne in prometne infrastrukture ( upravičenost investicij), - nove poselitve zaradi boljših pogojev bivanja, - posledično manjšega pritiska nove neruralne poselitve v vaška naselja, - ohranjanja razmerja med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom v vaseh, - ohranjanja števila prebivalcev na področjih kjer je prisotno odseljevanje ali večje dnevne migracije, - varovanja naravnih virov z usmeritvijo povzročiteljev emisije na dobro komunalno opremljeno stavbno zemljišče. 5.2.2. Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti v naseljih Občina Ivančna Gorica je razdeljena na štiri prostorsko zaključene enote - planske cone, ki so razdeljene na geografsko enotna področja - prostorske planske celote. Znotraj posamezne planske cone so zadovoljene vse osnovne funkcije in ustrezna prometna povezanost za zadovoljevanje osnovnih bivanjskih potreb. Vsaka prostorska enota ima razvejano mrežo poselitve, v kateri so že opredeljeni okviri razvoja in pretežne namembnosti na osnovi stanja, prostorskih možnosti in gravitacijskih okolišev. Naselja so razdeljena na naslednje tipe : - ruralna naselja tip A - prevladujoča ruralna naselja tip B - ruralno urbana naselja tip C - prevladujoča urbana naselja tip D - urbana naselja tip E - vikend naselja oznaka V - vinogradniška območja z zidanicami oznaka Z Posamezne tipe bomo razvijali v naslednjih vsebinah: 1. center občinskega pomena - naselje Ivančna Gorica, združeno v aglomeraciji z naselji Stična, Vir in Studenec z gravitacijskim zaledjem 12 000 prebivalcev, se bo razvilo v aglomeracijo za zadostitev vseh potreb, ki jih kot upravno središče občine mora zagotoviti. 2. pomembnejša občinska lokalna središča - Zagradec - Fužine (razvija se iz tipa CD v višjo stopnjo D ) - razvoj v pomembnejši občinski lokalni center, ki bo pokrival potrebe območja s 3000 prebivalci. Predvidevamo večje širitve posegov v prostor. 3. občinska lokalna središča - naselja tipa CD in C so Stična, Šentvid in Višnja Gora -razvoj kot lokalna središča za zaledje do 3000 prebivalcev ( del funkcij bo prevzelo bližnje občinsko središče ). Za ta naselja predvidevamo večje površine za širitev deficitarnih aktivnosti oziroma po primernosti glede na naravne in antropogene danosti'. Večji razvoj predvidevamo za naselje Višnja Gora ( razvoj proizvodnje in obrti ter širitev poselitve na prostih površinah ). 4. krajevna lokalna središča - Muljava, Krka, Ambrus in Temenica ( naselja tipa C in BC ) se bodo razvila v lokalna središča z gravitacijskim zaledjem do 1000 prebivalcev. Ob teh naseljih se predvidevajo večji dopustni posegi v prostor na novih ali obstoječih stavbnih zemljiščih predvsem za drobno gospodarstvo, novo poselitev in spremembo namembnosti za potrebe oskrbe in storitev, itd. 5. mikrolokacijska središča - Metnaj in Hrastov Dol, naselji tipa B, sta zaradi lažje dostopnosti do močnejših gravitacijskih centrov izgubila svojo prvotno funkcijo, zadržati pa morata osnovno oskrbo zaradi oddaljenosti od večjih središč. V teh naseljih bomo prednostno stimulirali razvoj osnovne oskrbe in lokacije za obrtnike. 6. ruralna naselja , V - območja počitniških hišic in Z -območja vinogradov z zidanicami. Preglednica 1: Razdelitev občine na planske cone s priprada-jočimi gravitacijskimi območji I. PLANSKA CONA VIŠNJA GORA PROSTORSKA PLANSKA CELOTA 1/1 PPC VIŠNJA GORA KS VIŠNJA GORA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C VIŠNJA GORA NASELJE TIPA B DEDNI DOL STARI TRG PEŠČENIK NASELJE TIPA A SP BREZOVO PODSMREKA POLJE ZGORNJA DRAGA PRISTAVA PRI VIŠNJI GORI VIKEND NASELJA PROSTORSKA PLANSKA CELOTA I/2 PPC LESKOVEC KS VIŠNJA GORA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A VRH KAMNO BRDO SELA LESKOVEC GORENJE BREZOVO VELIKA DOBRAVA VIKEND NASELJE PROSTORSKA PLANSKA CELOTA W3 PPC POLŽEVO KS VIŠNJA GORA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A KRIŠKA VAS NOVA VAS ZAVRTAČE VIKEND NASELJE KRIŠKA VAS II. PLANSKA CONA IVANČNA GORICA - STIČNA PROSTORSKA PLANSKA CELOTA 11/1 PPC IVANČNA GORICA - STIČNA KS IVANČNA G • DEL CTKjNA- OBb NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A IVANČNA GORICA STIČNA GABERJE VIR MALO HUDO SPODNJA DRAGA MALA DOBRAVA STRANSKA VAS PROSTORSKA" PLANSKA CELOTA II/2 PPC METNAJ KS METNAJ STIČNA - DEL TEMENICA • DEL iVASELJE TIPA-E J-rASELJE TIPA" D' I+ASELJE TIPAC NASELJE TIPAŠ■ i-MSELJE TfPA"A" METNAJ MEKINJE DOBRAVA PRISTAVA MALA GORIĆICA POLJANE DEBEĆE PLANINA OBOLNO PROSTORSKA PLANSKA CELOTA II/3 PPC MULJAVSKO POLJE KS IVANČNA GORICA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA 0 NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A GORENJA VAS MALO ĆRNELO VELIKO ĆRNELO MRZLO POLJE ŠKRJANĆE III. PLANSKA CONA ŠENTVID PROSTORSKA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D PLANSKA CELOTA 111/1 PPC ŠENTVID KS ŠENTVID ŠENTVID NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A PETRUSNJA VAS PRISTAVLJA VAS VELIKE ĆEŠNJICE MALE ĆEŠNJICE ŠENTPAVEL RADOHOVA VAS GLOGOVICA MALI KAL VELIKI KAL GRM SELO ZABORŠT GRIŽE VRHPOLJE ARTIŽA VAS VELIKE PECE PROSTORSKA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA O PLANSKA CELOTA NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A III/2 PPC DOB KS DOB DOB PODBORŠT HRASTOV DOL BREG ŠKOFIJE BOGA VAS POKOJNICA SELO MALE PECE RDEČI KAL SAD TRNOVICA LUĆARJEV KAL PROSTORSKA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D PLANSKA CELOTA NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A HI/3 PPC TEMENICA KS TEMENICA • DEL KS SOBRAĆE TEMENICA ŠENTJURJE BRATINCE BREG BUKOVICA ČAGOŠĆE DOLENJA VAS PRAPROĆE PUNGERT VELIKE DOLE VIDEM PUSTI JAVOR RAĐANJA VAS SOBRAĆE SELA PRI SOBR VRH PRI SOBR IV. PLANSKA CONA KRKA - ZAGRADEC PROSTORSKA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D PLANSKA CELOTA IV/1 PPC MULJAVA KS MULJAVA NASELJE TIPA C MULJAVA NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A BOJANJI VRH V KOMPOLJE MALE KOMPOLJE SUŠICA TREBEŽ POTOK OSILNICA LEŠČEVJE IV/2 KS PROSTORSKA PLANSKA CELOTA PPC POLŽEVO MULJAVA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B NASELJE TIPA A MALE VRHE VELIKE VRHE MEVCE PROSTORSKA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D PLANSKA CELOTA NASELJE TIPA C IV/3 PPC KRKA KS KRKA NASELJE TIPA B GABROVČEC KRŠKA VAS PODBUKOVJE VELIKE LESE NASELJE TIPA A GRADIČEK MALE LESE RAVNI DOL TREBNJA GORICA ZNOJILE VIKEND NASELJA ZIDANICE PROSTORSKA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C PLANSKA CELOTA IVM PPC ZAGRADEC KS ZAGRADEC ZAGRADEC-FUŽINa NASELJE TIPA B MARINĆA VAS NASELJE TIPA A BREG ĆEŠNJICE DEĆJA VAS GABROVKA GRINTAVEC KITNI VRH KUŽLJEVEC MALE REBRCE MALO GLOBOKO TOLĆANE VALIĆNA VAS VELIKE REBRCE VELIKO GLOBOKO VIKEND NASELJA ZIDANICE PROSTORSKA NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C PLANSKA CELOTA IV/5 PPC AMBRUS KS AMBRUS•DEL NASELJE TIPA B BREZOVI DOL KAL VIŠNJE NASELJE TIPA A BAKRC KAMNI VRH PRIMĆA VAS VIKEND NASELJA PRPSTRORSKA PLANSKA CELOTA PPC SUHOKRAJINSKO HRIBOVJE AMBRUS -DEL KRKA ■ DEL NASELJE TIPA E NASELJE TIPA D NASELJE TIPA C NASELJE TIPA B MALI KORINJ NASELJE TIPA A VELIKI KORINJ LAZE NAD KRKO 5.2.3. Zasnova namenske rabe prostora in preobrazba prostora Zasnova namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu - karta 1 v merilu 1 : 25 000, za področja urbanističnih zasnov v merilu 1 : 5 000 in krajinske zasnove v merilu 1: 5 000 in 1 : 25 000. V kartografskem delu - kartah občine s različnimi tematikami ( v merilih 1 : 25 000, 50 000 in 100 000 ) so okvirno prikazane vse predvidene širitve naselij, področja z odloki zavarovanih in evidentiranih območij varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena, varstva vodnih virov, 1. območja kmetijskih zemljišč, območja varstva naravne in kulturne dediščine in predvideni posegi za izboljšanje komunalne, energetske in prometne ureditve občine, dopolnjenih tudi za obdobje po letu 2 000. Posebej so v legendah označene vsebine republiških in občinskih obveznih izhodišč, ki se upoštevajo pri opredelitvah za spremembe srednjeročnega dela plana - kartografske dokumentacije za celotno področje občine v merilu 1 : 5 000. Pregled skozi vse vsebine je glede zavarovanih območij in investicij že opredeljen v predhodnih poglavjih tega odloka. 5.3. Urbanistična zasnova ( UZ ) Ivančna Gorica - Stična -Šentvid Kartografski del UZ je v posebnem elaboratu. 5.3.1. Prostorski obseg območja Kartografski del UZ, karta 3 Pretežno urbanizirano širše območje občinskega središča in dveh centralnih naselij je razdeljeno na: - ureditveno območje Ivančna Gorica - Stična, ki vključuje naselja Ivančna Gorica, Gaberje, Stična, Studenec, Vir in - ureditveno območje Šentvid. Površine ureditvenih območij naselij in PPC ter podatki o prebivalcih, stanovanjih in delovnih mestih so v preglednicah grafičnih prilog UZ. 5.3.2. Cilji in skupni interesi Temeljni cilji socialno gospodarskega razvoja ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih in usmeritve z urbanističnim urejanjem so: - razvoj kakovostnejšega urbanega okolja, kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino in/ali dobro dostopnost do delovnih mest, možnost za razvijanje dejavnosti v prostem času, itd., - sanacija negativnih vplivov na bivalno okolje in naravne vire - ureditev osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, vodotokov, ogrevanja, zbiranja in odvažanja odpadkov, preprečevanje nekontrolirane pozidave kakovostnih kmetijskih zemljišč, itd., - zaustaviti dosedanji trend zraščanja obcestnih naselij, zagotoviti uravnotežen razvoj med urbanimi naselji, obrobnimi in pretežno ruralnimi naselji ter krajino. 5.3.3. Usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter raba prostora Vloga Ivančne Gorice, ki je skupaj s Stično občinski center, in vloga Šentvida kot lokalnega središča za obširno pretežno agrarno zaledje sta opredeljeni v poglavjih 2.2. Okviri in dejavniki dolgoročnega razvoja v okviru pristojnosti občine in 5.2. Zasnova in strategija razvoja v prostoru. V tem poglavju povzemamo usmeritve, ki so bistvenega pomena za zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora : - število prebivalcev v ureditvenem območju Ivančna Gorica - Stična se bo v obdobju 1981 - 2000 povečalo za 600 do 800 prebivalcev, v ureditvenem območju Šentvida pa za približno 150 prebivalcev. V urbaniziranem območju Ivančna Gorica - Stična bo v tem primeru 2300 - 2600 prebivalcev, v Šentvidu pa 800 prebivalcev, - za planirano povečanje števila gospodinjstev bomo v tem obdobju zgradili v območju Ivančna Gorica - Stična 200 do 260 stanovanj, v Šentvidu pa 35 - 40 stanovanj. Sočasno z novogradnjo bomo obnovili del dotrajanega stanovanjskega fonda, - v Ivančni Gorici bomo razvijali centralne, oskrbne, storitvene in proizvodne dejavnosti za oskrbo ožjega in širšega zaledja ( občine ), v Stični in Šentvidu pa dejavnosti za lokalno oskrbo, - v Ivančni Gorici bomo razvijali proizvodni in podjetniški center in zagotovili potrebne površine za razvoj sedanjih in novih proizvodnih dejavnosti, - v območju Stične ima bivalno okolje in varovanje širšega območja kulturnega spomenika prednostni pomen, ki mu bomo podrejali razvoj naselja - v tem območju rte bomo odpirali novih proizvodnih površin, uredili bomo osrednje območje Stične in ga dopolnili s potrebnimi dejavnostmi za lokalno oskrbo in kulturno - turistično funkcijo, -značaj Šentvida se ne bo bistveno spreminjal - ohranili in razvijali bomo njegov pomen lokalnega središča z izrazito naselbinsko identiteto. Poudarek razvoja mora biti na ohranitvi vrednot grajenega in naravnega prostora ter na kakovostnem urejanju (komunala, oskrba, gradbena prenova). Demografska rast bo zmerna, prav tako se bo zmerno povečalo število delovnih mest, predvsem z razvojem nemoteče obrti, - zagotovili bomo nemoten razvoj družbenega in zasebnega kmetijstva v ureditvenih območjih naselij, - kmetijam v urbanem območju Ivančne Gorice bomo postopoma zagotovili primerne nadomestne lokacije., - glede na omejene prostorske razvojne možnosti v ožjem območju Ivančne Gorice se dolgoročno večji del stanovanjske gradnje usmeri v območje Kojina med Stično, Virom in obrobjem Stiškega polja. Vključno s poselitvijo na pobočju med Stično in Virom se bo razvila stanovanjska aglomeracija, ki bo upraviče-vala lokacijo trgovine, vrtca in drugih dejavnosti. Z ureditvenimi načrti in PUP bo potrebno določiti načine urejanja in pogoje gradnje tam, kjer je to še smotrno, predvsem pa bo potrebno ustaviti razpršeno gradnjo ob cestah med naselji, - v Šentvidu je kot prednostna naloga na primeren način zaključiti pozidavo ob jugozahodnem robu naselja ( Grbčev dovc). Odpiranje večjih novih območij za stanovanjsko graditev je vse do ureditve kanalizacije problematično. V prvih letih planskega obdobja se je stanovanjska gradnja reševala z zapolnitvami ob cesti proti Šentvidu, kasneje pa se bo v območju Kavka. V Ivančni Gorici je potrebno urediti centralno območje kraja, ki prevzema tudi občinske in regionalne oskrbne funkcije. To je območje med avtocesto in železnico vzhodno od Zdravstvenega doma. Območje je potrebno povezati z vsemi deli kraja in širšim zaledjem ( ureditev nadhoda nad železnico za pešce, ureditev obvozne ceste z izvennivojskim križanjem železnice ). Nove dejavnosti, ki jih bomo usmerjali v to območje, morajo predstavljati smiselno dograditev in dopolnitev sedanje ponudbe - širitev zdravstvenih uslug, trgovine, servisov, gostinstva. Zagotoviti moramo tudi večje število parkirnih mest za tiste, ki v Ivančni Gorici delajo, pridejo po 6pravkih ali nadaljujejo vožnjo na delo z vlakom, - drugo centralno območje se formira ob sedanjem Šolskem centru in bo glede na dejavnosti, ki jih planiramo v tem območju, tudi pomembno za širše zaledje. Objekte šolskega centra in športna igrišča bo potrebno postopoma dopolnjevati z novimi prostori in programom ( osnovna šola, stadion, bazen ....), smiselno pa je razmišljati tudi o lokaciji osrednjega kulturnega objekta za potrebe širšega zaledja, - v Šentvidu se bodo dopolnilne centralne dejavnosti razvijale predvsem ob jugovzhodnem robu naselja. Večje sklenjene površine za te dejavnosti niso potrebne, zato je smiselno, da se centralno območje kombinira s stanovanjsko gradnjo, -osrednje območje za industrijo in sorodne večje obrate ( transport, skladišča, ipd. ) že obstaja v Ivančni Gorici. Najbolj smotrno je ob sedanjih industrijskih območjih nameniti realno velik prostor za širjenje obstoječih podjetij in pripraviti nove površine za razvoj drobnega gospodarstva in obrti, - za razvoj transportno servisnih dejavnosti ( prekladalna rampa, skladišča ) se nameni območje med regionalno cesto in železnico, - servisna cona ob izstopu z avtoceste lahko nudi celovito oskrbo tranzitnim potnikom in domačemu zaledju ( avtomobilski servis, črpalka, sanitarije, gostinske usluge, informacije ), - v območju Stične ima bivalno okolje in varovanje širšega območja kulturnega spomenika prednost pred odpiranjem proizvodnih območij. V samostanskem kompleksu je potrebno ustrezneje urediti sirarno, kompleks farme Stična pa je zaključen v sedanjem obsegu, - možne so lokacije obrtnih dejavnosti predvsem ob cesti Stična - Vir, vendar morajo biti nemoteče za bivalno okolje in na robu novega načrtovanega centra Ivančna Gorica, - v Šentvid ne bomo usmerjali razvoja novih proizvodnih organizacij. Omogočili bomo razvoj obrti in drobnega gospodarstva, - za potrebe mirnega drobnega gospodarstva je v Šentvidu smiselno usposobiti kompleks opuščenih hlevov Farme Stična ( v kolikor le-te ne bo predložila primernih programov ) in na območju pri Gasilskem domu. 5.3.4. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora Kartografski del UZ, karte 1, 2, 3 Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru je prikazana v kartografskem delu UZ, karte 2, 3, 4, 5, namenska raba prostora na karti 1 in v kartografski dokumentaciji. Stanovanjska gradnja Usmeritve za razmestitev obsega in obliko stanovanjske graditve so : - v ureditvenem območju Ivančna Gorica - Stična bo na novih stanovanjskih površinah v Ivančni Gorici prevladovala kombinacija nizkih blokov in strnjene enodružinske gradnje z lokali za obrt, v širšem območju Stične pa zgoščena enodružinska zazidava; v pretežno pozidanih območjih Stična -Gaberje ter Stična - Vir se bo nadaljevala gradnja prostostoječih hiš, - v Šentvidu bo prevladovala enodružinska gradnja, ki bo v okviru sedanjega naselbinskega jedra upoštevala značilnosti ulične pozidave in arhitektonskih elementov; tudi obrobje naselja se bo urejevalo tako, da bo stanovanjska novogradnja čim bolj oblikovno vključena v historično naselbinsko aglomeracijo, - v vseh ostalih območjih bomo stimulirali zapolnitve, prenovo in sanacijo stavbnega fonda. Kompleksno stanovanjsko graditev smo in bomo še nadalje do leta 2000 usmerjali v naslednja območja ( blokovna stanovanjska gradnja v kombinaciji z enodružinsko ne bo presegala gostote 150 preb./ha ): - blokovna gradnja se bo v Ivančni Gorici najprej zaključila na lokaciji v centru za Marketom, nadaljevala pa v Novem centru, - enodružinsko gradnjo bomo najprej zaključili na obstoječih stanovanjskih conah na Studencu, Viru in Hruševju, nadaljevali v novih zazidalnih območjih Kojina in Vir II. v Stični, v Novem centru med železnico in avtocesto v Ivančni Gorici ter na Kavki v Šentvidu. Območja za razvoj centralnih dejavnosti Sistem centralnih območij tvorijo: - sedanje centralno območje v Ivančni Gorici v povezavi z Novim centrom južno od železnice; to centralno območje bo prevzemalo oskrbne, kulturne, zdravstvene, gostinske in servisne dejavnosti za lokalno oskrbo in oskrbo širšega zaledja ( celotno občino ), - sedanji center Stične bo poleg lokalne oskrbe razvijal turistično - gostinske dejavnosti povezane s kulturnozgodovinskimi znamenitostmi naselja in širše okolice, - šolski in rekreacijski center med obema naseljema se bo razvijal v občinsko pomembno izobraževalno, kulturno in športno središče, - centralno območje Šentvida kot lokalno oskrbno središče za pretežno ruralno zaledje, - središče Stične ob samostanu je z izgradnjo kulturno -trgovskega objekta zaključeno. Potrebna je še parkovna ureditev, ureditev avtobusnega postajališča in ostalega prometa. Posamezne dejavnosti za dnevno oskrbo prebivalcev bomo razvijali tudi v ostalih prostorskih planskih celotah ureditvenih območij naselij. Območja, v katerih se bodo razvijale centralne dejavnosti, se bodo urejala skladno s sprejeto postopnostjo izgradnje naselij. Bistvenega pomena je rezervacija potrebnih površin za objekte, ki se bodo gradili po dokončanju izgradnje ožjega ureditvenega območja. Prostorska razmestitev centralnih ( centralnih, oskrbnih in družbenih) dejavnosti je prikazana v kartografskem delu UZ, karta 2. Oskrbne (terciarne ) dejavnosti Trgovina , Ivančna Gorica se razvija v močnejše nakupovalno središče, kar upoštevamo pri dimenzioniranju potrebnih površin za občane in dnevne nakupe. Trgovine bodo v sedanjem središču naselja in v Novem centru, kjer bodo tudi večje parkirne površine. Trgovine z gradbenim materialom in železnino ter morebitne druge trgovine, ki potrebujejo večje skladiščne površine, bomo preusmerjali na nove površine in na lokacije sedanjih proizvodnih obratov. V Šentvidu se bo izboljševala ponudba in kakovost trgovine z dnevno oskrbo predvsem v okviru sedanjega jedra naselja. Glede na interes bomo dovoljevali trgovine tudi na drugih lokacijah. Obrt Specializirano obrt bomo usmerjali v centralno območje Ivančne Gorice, osebne storitve pa tudi v Stično in Šentvid. Proizvodne in tehnične storitve bodo pretežno locirane v obrtnih conah. Posebno pozornost bomo posvetili zagotovitvi poslovnih prostorov za razvoj nemotečih obrti in mirnih proizvodnih dejavnosti ob prenovi sedanjega centralnega območja Ivančne Gorice in Šentvida. Tudi v ostalih območjih naselij bomo dovoljevali nemotečo obrtno dejavnost. Gostinstvo in turizem Usluge za potrebe prehodnih gostov in turistov bodo pokrivali manjši gostinsko - turistični obrati s prenočitvenimi zmogljivostmi. Gostišče tega tipa bo locirano ob sestopu z avtoceste v Ivančni Gorici in bo povezano s turističnim informativnim centrom ter oskrbnim centrom za potrebe prehodnih gostov. Drugo podobno gostišče bo v Stični. Smiselna je prenova Gradička v ta namen in/ali objekta na Stiškem polju. Gostinsko ponudbo moramo izboljšati v vseh treh naseljih. Družbene dejavnosti Otroško varstvo Ob upoštevanju čim boljše dostopnosti do vrtcev čim večjemu številu vključenih otrok bomo poleg sedanjih zmogljivosti zagotovili lokacijo za nov vrtec v Ivančni Gorici. V kasnejši fazi ( verjetno po letu 2000 ) bo v primeru ocenjene rasti prebivalcev potrebna ureditev dodatnega vrtca pri šolskem centru. Po potrebi bomo razširili sedanji vrtec v Šentvidu. Izobraževanje Za morebitno širitev so rezervirane zadostne površine ob šolskem centru med Ivančno Gorico in Stično v sklopu zazidalnega načrta. Osnovno šolo v Šentvidu bomo razširili z dozidavo novih učilnic. Kultura Za razvoj kulturnih dejavnosti bomo posodabljali, dograjevali in obnavljali sedanje objekte in v največji možni meri izkoristili obstoječi stavbni fond: kulturni dom v Ivančni Gorici, kulturni dom v Šentvidu in samostan v Stični. Dolgoročno gledano je kasneje smotrna organizacija osrednjega kulturnega centra (dvorana, razstavni prostor, knjižnica, mladinski center) v sklopu šolskega centra. Za razvoj kulture in s tem povezanega turizma bomo urejali in predstavljali bogato kulturno dediščino v širšem območju obravnavanih naselij. Zdravstveno varstvo Zdravstveni dom se bo razvijal na sedanji lokaciji v Ivančni Gorici, v Šentvidu pa center za rehabilitacijo otrok. Upravne, javne in finančne službe Upravni prostori občine so v starem centru Ivančne Gorice. V novih objektih, ki se bodo gradili po UrN ali ZN, se bodo dodatno zagotovile potrebne prostorske kapacitete. Upravni prostori podjetij bodo v sklopu proizvodnih območij ali v centralnem območju Ivančne Gorice. V tem območju bo tudi podružnica banke in postaja policije. V Stični in Šentvidu bomo v centralnih območjih uredili primerne prostore za delo KS. Šport in rekreacija, mestno zelenje Poleg sedanjih športnih igrišč bomo urejanje novih površin usmerjali predvsem v območja šolskega centra Ivančna Gorica -Stična, ki se bo razvil v športno središče širšega pomena. Poleg novih odprtih igrišč ( stadion, tenis, trim steza, itd.) bomo zagotovili tudi lokacijo za zaprti bazen. Dopolnilna športna igrišča bodo v Stični povezana z urejeno stezo s šolskim centrom, v Šentvidu bodo športna igrišča v sklopu osnovne šole. Manjša asfaltirana igrišča in otroška igrišča bomo urejali pri vrtcih in v sklopu pretežno stanovanjskih območij. Sistem zelenih javnih površin v ureditvenem območju Ivančna Gorica - Stična tvorijo predvsem gozdovi posebnega namena v območju nad Ivančno Gorico, IS šolski center, SC Kojina in gozd ob predvideni avtocesti (12). Ureditve teh gozdov so povezane z dnevno rekreacijo prebivalcev, istočasno pa imajo tudi varovalno funkcijo pred vplivi prometa in proizvodnje. Navedeni gozdovi se bodo parkovno urejali skladno z določenim varstvenim režimom. Poleg vzdrževanja in urejanja gozdnih površin bomo kot območje javnega zelenja uredili pas ob priključku na avtocesto ( istočasno varovalna funkcija pred hrupom in izpušnimi plini ), območje Kurnice ter obrobje Stiškega polja z ohranitvijo sedanjega in zasaditvijo novega drevja. Ustrezno bomo uredili območje izvira Virskega potoka in ga s pešaško potjo povezali s stanovanjskim območjem. Skupine kvalitetnega drevja bomo ohranili znotraj bodočih stanovanjskih območij (predvsem v S3 - Kojina , kjer so planirani posegi v gozd). Posebno pozornost bomo posvetili urejanju širše okolice samostana: park pred samostanom, samostanski sadovnjak in pokopališče obravnavamo kot kompleks z enotnim oblikovalskih in urejevalskim konceptom. Pokopališče v Stični bomo postopoma širili proti jugu in zahodu. Osrednja območja mestnega zelenja bomo povezali s kolesarskimi in pešaškimi potmi. V ureditvenem območju Šentvid bomo glede na značaj in velikost naselja kot mestno zelenje urejali predvsem osrednji del naselja, ki zajema kompleks pokopališča s cerkvijo, župnišče, kulturni dom in travnate površine do ceste na severu. To območje se bo urejalo na podlagi enovitega Ureditvenega načrta. Novo pokopališče, določeno na pobočju Kutnarjevega hriba, bomo uredili na podlagi UrN ter ga s parkovno urejenim vzhodnim robom povezali z osrednjim območjem mestnega zelenja Šentvida. V ureditvenih območjih vseh naselij bomo ohranili naravno dediščino - posamezna drevesa - prav tako pa v čim večji meri avtohtone sadovnjake, ki dajejo značilno krajinsko podobo delno ruralnega naselja. Skrbeli bomo za ozelenitev glavnih cest v naseljih, predvsem za ureditev regionalne ceste skozi Ivančno Gorico. Proizvodne, komunalno servisne in transportne dejavnosti V Območju Ivančne Gorice bomo razvijali industrijo na sedanjih lokacijah večjih podjetij: - podjetje IMP Livar se bo prostorsko širilo na lastnem območju, - podjetje INDOS ima zagotovljene površine za razvoj na sedanji lokaciji - nekdanji SINOLES ( ZN ), - podjetje TRAIG se bo razvijalo delno na lokaciji zahodno od podjetja INDOS ( ZN ). V Ivančni Gorici je prekladalna postaja za potrebe gospodarskih organizacij širšega zaledja. Na lokaciji med regionalno cesto in železnico so namenjene površine za skladišča, grosistično trgovino, trgovino z gradbenim materialom in drugo. V Šentvidu se razvijata Rašica in Zmaj na sedanjih lokacijah. Novih lokacij za proizvodno dejavnost v Šentvidu ne bo. V kolikor bo interes za razvoj lokacijsko nezahtevne proizvodnje v tem območju, jo je mogoče usmerjati v območje ob železniški postaji Šentvid (izven ureditvenega območja naselja ). Proizvodno obrt bomo usmerjali v obrtno cono v Ivančni Gorici in manj v Stični. V Šentvidu je potrebno s Farmo Stična uskladiti možnost preureditve območja opuščenih hlevov za razvoj proizvodne obrti. Ker so vse navedene obrtne cone zaradi prostorskih omejitev širitve naselij v bližini stanovanjskih območij, bo izbor proizvodnih panog omejen na nemoteče dejavnosti ( da ohranimo kvalitetno bivalno okolje ). Osnovno cestno omrežje Nosilec cestnega prometa v območju UZ Ivančna Gorica -Stična - Šentvid je regionalna cesta, ki bo v občinskem centru povezana z avtocesto in na katero se navezuje osnovno prometno omrežje vseh naselij v tem območju. Temeljni problem ureditve cestnega omrežja je rešitev prometa v ožjem območju Ivančne Gorice in sicer: - izgradnja priključka na avtocesto ( po LN za avtocesto ) in - ureditev obvoznice, ki bo prometno razbremenila center Ivančne Gorice in rešila problem sedanjega križanja ceste in železnice - zavarovanje prostora za zahodno obvoznico, - potrebna je temeljita rekonstrukcija regionalne ceste skozi Ivančno Gorico. Osnovno prometno omrežje v ureditvenem območju Ivančna Gorica - Stična vključuje obstoječe cestne povezave. Večji poseg bo izgradnja nove zbirne ceste, ki bo povezovala južni rob Stične skozi novo stanovanjsko območje Kojina s Studencem. Trasa ceste poteka pretežno po sedanjih cestah in kolovozih. Možna je fazna izgradnja. V ureditvenem območju Šentvid bodo potrebne naslednje ureditve novih cestnih povezav in odsekov: - ureditev delno že obstoječe diagonalne povezave od regionalne ceste do gasilskega doma in dalje po novi trasi do kompleksa tovarne Zmaj in - nova prometna povezava od vzhodnega roba kompleksa Zmaj do križišča proti Malim Češnjicam. Sedanja cesta ob zahodnem robu kompleksa Zmaj bo po izgradnji nove ceste internega značaja za proizvodno območje, - ostale ceste v naselju se bodo urejale po sedanjih trasah. Pozornost moramo posvetiti urejanju vseh treh križišč z regionalno cesto, prednostna je rekonstrukcija križišča pri Sv. Roku. Bencinski servis Z ukinitvijo sedanjih dveh bencinskih servisov pri Ivančni Gorici zaradi gradnje avtoceste bomo zagotovili nadomestni servis za prodajo naftnih derivatov v območju priključka na AC v Ivančni Gorici. Javni potniški in blagovni promet Potniški promet - terminal ostane v Ivančni Gorici z boljšo ureditvijo železniške in avtobusne postaje, taxi službo in parkirišči ( kombinacija osebnega in javnega prometa ). Pešaške in kolesarske poti Sistem poti je prikazan v kartografskem delu UZ. V ureditvenem območju Ivančna Gorica - Stična imata prednost pešaška in kolesarska povezava novega stanovanjsko centralnega območja preko novega nadhoda čez železnico pri Kurnici, skozi naselje Studenec in dalje ob robu Stiškega polja do Stične. Na to komunikacijo se navezuje večji del stanovanjskih in spremljajočih centralnih območij. S komunikacijo ob južnem robu železnice se osrednja pešaška pot povezuje z zaposlitvenim središčem. Merilo in značaj naselja Šentvid pogojuje predvsem ureditev pločnikov. Pozornost moramo posvetiti tudi varnosti kolesarjev na relaciji Ivančna Gorica - Šentvid ( pričakovan večji promet ob in po izgradnji avtoceste ). Kmetijstvo in gozdarstvo V območju Ivančna Gorica - Stična - Šentvid bo ne glede na planirani urbani razvoj ostalo kmetijstvo pomembna gospodarska panoga. Obdelovanje kmetijskih površin bo vezano tako na razvoj Farme Stična kot tudi zasebnih kmečkih gospodarstev. Farma se ne bo širila izven sedanjega kompleksa. Proizvodnjo krmnih rastlin v širšem območju je smiselno prirediti potrebam posestva. Razvoj zasebnih kmetij bomo ohranili predvsem na obrobju Stiškega polja oziroma na robovih naselij, kjer bodo imele prostorske možnosti za nemoten razvoj. Izjemni posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč so opredeljeni v kartografski dokumentaciji. Kmetijska zemljišča, za katera je predvidena preobrazba, so namenjena kmetijski proizvodnji do obdobja, ko bo s srednjeročnim planom sprejeta sprememba namembnosti. Večja vlaganja v urejanje teh zemljišč ( melioracije, nasadi ...) niso dopustna. Vsa gozdna zemljišča v ureditvenih območjih naselij (razen v območju PPC S2 in S5 ) so gozdovi s posebnim namenom, v katerih je potrebno pri gospodarjenju upoštevati varstvene režime, določene z dolgoročnim planom. V gozdovih v PPC S2 Stična je mogoče gospodariti skladno z gozdno gospodarskimi načrti. 5.3.5. Usmeritve za urbanistično urejanje in načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) Kartografski del UZ, karta 6 Usmeritve za urbanistično urejanje in s tem povezana izdelava PIA so prikazane za ureditveno območje naselij po prostorskih planskih celotah ( PPC ), ki so opredeljene glede na namensko rabo in/ali enotne oblikovalske in urejevalske značilnosti. Členitev ureditvenih območij, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter načini urejanja z vrstami PIA so prikazani v kartografskem delu UZ, karte 3, 6, 7. Ureditveno območje Ivančna Gorica - Stična 11 - S Pod gozdom Značaj: novejše, pretežno zaključeno stanovanjsko območje. Planirani posegi: zaključi se sedanja zazidava z vrsto enodružinskih hiš, gradnja RTR Regulacija Stiškega potoka in melioracija kmetijskih zemljišč. Načini urejanja: lokacijski načrt za RTR PUP - upoštevati znamenje opata Lovrenca v križišču. 12 - S Studenec 2 Značaj: novo, pretežno zaključeno stanovanjsko območje južno od regionalne ceste ob starem naselju Studenec. Planirani posegi: zaključitev zazidave na podlagi veljavnega ZN z razširitvijo v vzhodnem delu; nadhod nad železnico pri Kurnici. Načini urejanja: ZN. 13 - SC Ivančna Gorica - center •Značaj: centralno območje naselja, potrebno temeljite gradbene in vsebinske prenove. Planirani posegi: območje vzhodno od ceste Krka - Stična se zaključi z ureditvijo celotnega območja ( ozelenitev, prenova objektov v križišču regionalnih cest ) - območje zahodno od ceste Krka - Stična se prenavlja z rušenjem neprimernih objektov in selitvijo neprimernih dejavnosti; ureditev občinskega, poslovnega, kulturnega, oskrbnega in prometnega središča. Načini urejanja: UrN ( načrt prenove) - upoštevati je potrebno etnološko dediščino (trije objekti) in skupino štirih kostanjev. 14 - SC Novi center ob avtocesti Značaj: dobro dostopno območje ob regionalni cesti in sestopu z avtoceste, primerno za urejanje centralnih funkcij za oskrbo širšega zaledja. Planirani posegi: širitev zdravstvenega doma, vrtca, gradnja novih poslovnih prostorov in centralnih dejavnosti skladno s potrebami zaledja in interesi investitorjev, ureditev parkirnih površin tudi za potrebe centra severno od železnice; možna gradnja poslovno stanovanjskih objektov s poudarkom na protihrupni zaščiti (železnica, avtocesta); ureditev turistično gostinskih zmogljivosti; gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov v smeri proti vzhodu, lokacija obrtne cone ob železnici in servis za vozni park in parkirišča v pasu ob priključku na avtocesto. Načini urejanja: ZN, LN za avtocesto. I5- SK Studenec 1 Značaj: novo stanovanjsko območje ob vzhodnem robu Ivančne Gorice ( nad regionalno cesto ). Planirani posegi: območje se zaključi v predvidenem obsegu. Načini urejanja: PUR 12 - S Studenec 3 - priloga PROGRAMSKE ZASNOVE 16 - P Stransko polje Značaj: zemljišča na ravnini med regionalno cesto in avtocesto s proizvodnimi dejavnostmi; v vzhodnem delu primerno za dolgoročni razvoj industrije. Planirani posegi: ureditev pretežno zazidalnega območja in boljša izraba teh površin, postopni posegi ( prekladalna postaja, skladišča, industrijski tir, grosistična trgovina ), ureditev industrijske ceste z možnostjo izvennivojske povezave na regionalno cesto Višnja Gora - Ivančna Gorica; postopna preobrazba obstoječih stanovanjskih objektov za proizvodno obrt. Načini urejanja: ZN za posamezne faze. 17 - P Livarna Značaj: livarna je dominantni in za razvoj drugih dejavnosti moteč element. Planirani posegi: poudarek na ureditvah, ki bodo zmanjšale moteče vplive na okolje; pogoj za širitev je tehnološki razvoj, ki ne bo poslabšal bivalnih pogojev v naselju; obvezna je intenzivna ozelenitev celotnega obrobja. Načini urejanja: PUR 15 1 - C Šolski center Značaj: šolski center z možnostjo razvoja v športno in kulturno središče širšega območja. Planirani posegi: širitev objektov šolskega centra skladno z rastjo števila učencev in z novimi programi, urejanje športnih površin; urejanje gozdnih površin v parkovni gozd. Izgradnja bazena in kulturnega središča ( po letu 2000 ). Načini urejanja: dopolnitev in razširitev veljavnega. S6 - K Stisko polie Značaj: trajno varovano kmetijsko območje. Planirani posegi: edini poseg na kmetijski površini je širitev pokopališča Stična in možni manjši posegi zaradi ureditve obstoječega cestnega omrežja; gradnjo novih kmetijskih objektov usmerjati na rob območja, enako nadomestno gradnjo; Farma Stična se ureja na sedanjih površinah. Načini urejanja: UrN za pokopališče, PUP; upoštevati obrežno vegetacijo in naravno strugo pri urejanju Stiškega potoka severno od jame; urediti okolico opatove kapele, upoštevati kvalitetne objekte na zahodni strani ceste Stična - Ivančna Gorica in jim zagotoviti gradbeno in vsebinsko prenovo, ohraniti zavarovano okolje ob teh objektih; postopoma odstraniti objekte ob obzidju samostanskega sadovnjaka. 51 - S Svinjska vas Značaj: enodružinska gradnja na pobočju na obrobju Stiškega polja. Planirani posegi: območje se zaključi v predvidenem obsegu; izven tega območja je možna adaptacija in nadomestna gradnja kmečkih gospodarstev. Načini urejanja: PUP; upoštevati širše vplivno območje samostana ( usmeritve pri oblikovanju in lokaciji objektov). 52 - SC Stična. Gaberje Značaj: širše območje starih naselbinskih jeder s pretežno urbanim značajem z oskrbno, kulturno, turistično in stanovanjsko funkcijo. Planirani posegi: ureditev centralnega območja Stične -gradnja trgovine, kulturnega središča, ureditev gostišča s prenočišči in parka pred samostanom, gradnja enodružinskih hiš najprostih zazidljivih parcelah, ureditev cestnega in infra-strukturnega omrežja, ureditev območja sedanjega nogometnega igrišča, skladno s programom šolskega centra. Načini urejanja: UrN. 53 - SC Kojina Značaj: rezervat za dolgoročni razvoj stanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti. Planirani posegi: Fazna gradnja, približno 120 stanovanj, ureditev obrtne cone; trgovine dnevne oskrbe; zapolnitve pretežno pozidanih površin ob cesti Stična - Vir. Načini urejanja: programska zasnova za celotno območje, ZN za posamezne faze; upoštevati arheološko območje ( 2. varstveni režim ), izvir in Virski potok z vegetacijo, znamenje ob cesti z vrbama, kmetijsko - etnološko dediščino. 54 - C Samostan Značaj: območje kulturnega spomenika z neposredno okolico. Planirani posegi: vsi posegi so podrejeni urejanju spomeniškega kompleksa; odstranijo se opuščeni objekti Sinolesa v severnem delu. Ostale površine so nezazidljive. Načini urejanja: UrN. 55 - K Mali Boršt Značaj: Pobočje nad Stično s posameznimi kmetijami. Planirani posegi: ohrani se sedanji značaj območja: nadomestna gradnja objektov in izboljšanje cestne in komunalne infrastrukture. Na kmetijsko manj primernih lokacijah se dopušča pozidava strnjenih skupin individualnih stanovanjskih objektov z možnostjo obrtne in poslovne dejavnosti, s puščanjem kmetijskih površin v celkih z urejenimi dovoznimi komunikacijami. Načini urejanja: PUP - za nove stanovanjske otoke skupinska lokacijska dokumentacija. V1/a-SVir Značaj: staro vaško naselje, ki se postopoma zrašča z urbano gradnjo po pobočju. Planirani posegi: zapolnitve prostih površin z enodružinskimi objekti, izboljšanje in izgradnja prometne in komunalne infrastrukture, prenova starega jedra. Načini urejanja: UrN; upoštevati arheološko območje ( 1. varstveni režim ), etnološko in kulturno dediščino v naselju. Ureditveno območje Šentvid Š1 - SC Šentvid Značaj: širše območje starega naselja Šentvid s kakovostnim naselbinskim jedrom; ohrani oskrbno in stanovanjsko • funkcijo. Planirani posegi: prenova historičnega jedra z urejanjem trgovinskih, gostinskih in obrtnih lokalov ter izboljšava stanovanjskega fonda, dopolnilna stanovanjska gradnja ob robovih -Grbčev dovc ( prenova območja Sinoles ) - dopolnitev blokovne gradnje pri Zavodu za rehabilitacijo; ureditev novega stanovanjskega kompleksa na Kavki je možna po ureditvi kanalizacije in rekonstrukiji cest (verjetno konec planskega obdobja ). Načini urejanja: UrN, za območje Kavka ZN, PUP; upoštevati historično jedro z značilno ulično zazidavo, kompleksom cerkve Sv. Vida, pokopališčem, župniščem in značilnostjo arhitekture, znamenji in kapelicami in pogledi na naselje kot celoto in na posamezne elemente. Š2 - SC Proti Loki Značaj: pretežno kmetijsko območje s kompleksom osnovne šole z vrtcem in obcestno zazidavo. Planirani posegi: širitev šole in ureditev odprtih površin za prireditve; zapolnitve obcestne pozidave; lokacija novega pokopališča. Načini urejanja: PUR UrN za pokopališče. Š3 - SK Goli Vrh Značaj: pretežno kmetijsko območje. Planirani posegi: gradnja stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic ob cesti proti Šentpavlu; med novo cesto in trajno varovanimi kmetijskimi zemljišči je možen rezervat za razvoj naselja po letu 2000; upoštevati staro kmetijsko zadrugo -etnološka dediščina; izgradnja nove ceste ob zahodnem robu kompleksa, regulacija potoka. Načini urejanja: PUP Š4 - SK Hauptmanov hrib Značaj: kmetijsko območje z obrobno zazidavo. Planirani posegi: ohrani se sedanji značaj, posegi na kmetijska zemljišča niso možni. Načini urejanja: PUP; upoštevati arheološko območje ( 2. varstveni režim). §5- SK Zadoižna vas Značaj: kmetijsko območje z obrobno zazidavo. Planirani posegi: ohrani se sedanji značaj, posegi na kmetijsko zemljišče niso možni; kompleks opuščenih hlevov se prenovi za obrtno-proizvodno dejavnost. Načini urejanja: PUP $6 - P Zmaj Značaj: proizvodno območje DO Zmaj z možnostjo širitve te in novih dejavnosti. Planirani posegi: ureditev nove ceste ob robu razširjenega kompleksa, zmanjšanje vplivov na okolico ( prah ); možne lokacije obrtno proizvodnih dejavnosti z manjšimi prostorskimi potrebami v severnem delu območja ; regulacija potoka. Načini urejanja: PUP in UrN - regulacija potoka. . 5.4. Urbanistična zasnova ( UZ ) naselja Višnja Gora Kartografski del UZ je v posebnem elaboratu. 5.4.1. Prostorski obseg območja Območje urbanistične zasnove obsega naselje Višnja Gora, zaselek Žabjek, pretežno prometne površine med naseljema -avtocesta in železniška proga s postajo - ter gozdne in kmetijske površine, ki obdajajo prej navedena območja v smiselnem obsegu. Meja poteka pretežno po gozdnem robu, ki je istočasno zaključek ravnega in za urbanizacijo primernega prostora in se kot vizualna ločnica ohranja. Na vzhodnem delu poteka meja pretežno po kmetijskem prostoru, vendar so tu že obstoječa stavbna zemljišča kmetij, ki se zaradi komunalne ureditve priključijo vodilnemu naselju. 5.4.2. Cilji Temeljni cilj je povečanje števila delovnih mest in s tem koncentracijo prebivalcev v lokalno oskrbno središče - iz'občine in regije. Posledica bo povečan kapital za vlaganja v prepotrebno infrastrukturo in ureditev centralnega dela Višnje Gore - ravninski plato med Višnjico in železniško progo. 5.4.3. Usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter raba prostora ( karta UZ 1 ) Temeljne opredelitve Pri vseh predvidenih aktivnostih se upoštevata kulturna in naravna dediščina. Ohranja se pomolasta struktura poselitve proti osrednjemu dolinskemu delu in urbanizacija - ureditev dolinskega dna s kvalitetnimi zelenimi površinami za mirni promet in ureditev vodotokov. Z avtocesto in železnico je naselje že sedaj ločeno na dva dela. Širitve predvidevamo za oba dela. Samo naselje Višnja Gora se širi v dolini z vsemi potrebnimi vsebinami. Naselje Žabjek se širi kot stanovanjsko satelitsko naselje na dveh vedutnih lokacijah. Nadaljni prostorski potencial se že odčituje in bomo ob načrtovanju komunalne infrastrukture upoštevali nadaljne razvojne možnosti. Osnovna opredelitev predvidenih aktivnosti Višnja Gora je sekundarni občinski center, takoj za Ivančno Gorico. Zaradi lege ob avtocesti, železnici in zaradi bližine republiškega središča je zelo zanimiva za proizvodno, obrtno in podjetniško dejavnost in primerna za stanovanjeko gradnjo. Bivalno okolje je zadovoljivo opremljeno s centralnimi dejavnostmi in obdano z rekrecijskimi površinami in potmi, speljanimi v naravno okolje. Območje urejanja šteje 656 prebivalcev, od tega je 2,4% kmečkega prebivalstva. V obstoječih conah, namenjenih stanovanjski oziroma obrtno stanovanjski gradnji, je nepozidanih 23 parcel ( v območju ZN G1 za obrtno in storitveno dejavnost). Z novimi površinami za stanovanjsko gradnjo bo prostih kapacitet za približno: - 3 kmetijska gospodarstva - delno namenjeno prestavitvi kmetij zaradi gradnje avtoceste, - 14 stanovanjskih objektov znotraj obstoječih območij stavbnih zemljišč, oziroma izvajanje s skupinsko lokacijsko dokumentacijo ob obstoječih ureditvenih območjih in - 40 objektov po novem ZN Žabjek - G6. Z novimi kapacitetami se poveča število prebivalcev za 240 prebivalcev. - objekte za okvirno 30 gospodinjstev bomo predvideli v sklopu ureditve centralnega dela naselja Novi center G5. Proizvodne, obrtne, oskrbne in dopolnilne dejavnosti bomo locirali v centralno področje G5, kjer se bodo z organizacijsko nalogo določili optimalni potenciali. - Površine za proizvodnjo - novo področje - delno posegajo na 1. območje kmetijskih zemljišče (lokacija je ustrezna zaradi bližine avtoceste in priključkov nanjo ter zaradi odmika od stanovanjskih področij. Ves tovorni promet se bo popolnoma izognil stanovanjskim delom naselja ). - Površine za stanovanjske, obrtne in storitvene dejavnosti so predvidene v osrednjem delu cone, na mestu porušenega barakarskega naselja. - Površine za stanovanjske, storitvene, poslovne in centralne dejavnosti so predvidene na vzhodni strani, ob že obstoječih objektih pošte, banke, WZ, trgovine in železniške ter avtobusne postaje. Sočasno bomo uredili zunanji prostor za potrebe varnega odvijanja prometa v smislu ločitve motornega prometa od mirnega, zgradili potrebno infrastrukturo za komunalno ureditev celotnega naselja ( primarni vodi) in uredili potok Višnjico s pritoki kot osrednjo mirno urbano cono z elementi parka, kolesarsko potjo in površinami za pešce. 5.4.4. Območja v UZ po namembnosti in načinu urejanja (karta 2) Območje Staro mestno jedro - UrN. PUP Staro naselje na pomolu, z vzhodnim pobočjem s kmetijskimi objekti in obcestno pozidavo ob regionalni cesti na vzhodu ter južno od obstoječe osnovne šole. Na tem območju se pred- videvajo predvsem posegi, ki bodo izboljšali pogoje bivanja v obstoječih objektih oziroma nadomestne gradnje v skladu s tipiko obstoječih objektov in spremembe namembnosti. Osrednje staro jedro je evidentirano in zavarovano kot območje kulturne dediščine, posegi se bodo morali kakovostno nadgrajevati. Območje G1 - Grintavec - ZN Pretežno stanovanjska in deloma obrtno stanovanjska cona, ki je v fazi zapolnjevanja. Območje G3 - Baronov hrib - PUP Stanovanjsko naselje je v zaključni fazi - priprava sprememb zaradi spremenjene lokacije izgradnje obvozne ceste - premestitve funkcij z regionalne na lokalno cesto ( cesta v izgradnji - širitev voznih pasov in ureditev površin za pešce - pločnikov ). Območje G4 - Nova šola - ZN Izgradnja nove osnovne šole po veljavnem zazidalnem načrtu z,ureditvijo okolice, pasu ob regionalni cesti in športnimi površinami ter prehodom v območje naravnega spomenika proti dolinskemu dnu. Območje G7 - za Baronovim hribom - PUP Obcestna gradnja na južnem pobočju Baronovega hriba, pretežno stanovanjska in le delno kmetijska gradnja. Predvidevamo razširitev na zahodnem ravnejšem robu pobočja, ki je primereno za kakovostno stanovanjsko gradnjo - južna lega pobočja. Območje G5 - Novi center - predvidena organizacijska naloga -PUR ZN. UrN. LN Mešana struktura pozidave in namembnosti s smiselno ureditvijo prometnih površin. Obseg območja je pogojen z izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture in posledično del, ki se bodo odvijala v skladu s končnim izgledom in namenom; preprečitev neusklajenih aktivnosti. Območje G2 - obstoječe območje naselia Žabiek - PUP Naselje s kmečkimi, stanovanjskimi objekti in cerkvijo z mestnim pokopališčem se širi na svojem zahodnem robu ob lokalni cest, na manjšem pomolastem delu kot zaključek stanovanjske gradnje proti izvozu na avtocesto. Novogradnje se izvajajo po skupinski lokacijski dokumentaciji, pri čemer se sledi enotnemu izgledu objektov in orientaciji. Smer slemen objektov je identična smeri plastnic. Območje G6 - novo predvideno območie vzhodno od obstoječega naselja Žabjek - ZN Novo predvideno stanovanjsko naselje zaradi občutljivosti -vizuelna izpostavljenost in problematična rešitev dostopa -pogojuje natečajno iskanje rešitve, izvedbo po enovitem ZN ter z enotnimi estetskimi in gabaritnimi merili in poudarki. Izgradnja tega območja bo spremenila izgled doline - odgovor staremu mestnemu jedru z novo urbano gradnjo. Območje pomeni zaključek in istočasno poudarek vstopa v občino z urbano strukturo, ki je nasprotna vzhodnemu, pretežno kmetijskemu delu občine z manjšimi naselji ob trasi avtoceste. V tej coni je podana tudi teža zaradi ureditve - možnost poselitve na severni del doline, kjer so lokacije zaradi klime ugodnejše in se že ustvarjajo posamezni poselitveni otoki na manj kakovostnih kmetijskih zemljiščih. Speljava nove dovozne ceste po severnem robu avtoceste bo preusmerila del prometnega toka iz teh vasi in zaselkov južno od nove cone in sama urbanizirala del doline ( ureditev prometnih poti in delno speljava komunalnih vodov ). Območje prometnih površin ACŽ - PUP Območje obsega površine, ki pripradajo Slovenskim železnicam, že zgrajeno avtocesto s priključki in vmesna druga območja rabe: območja kmetijskih zemljišč, gozd in razpršeno gradnjo. Športno rekreacijski center - kopališče in camp - PUP V tem območju se ohranja raba prostora. 5.4.5. Usmeritve za urbanistično urej)^fe^in načini urejanja s -NJiŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 prostorskimi izvedbenimi akti Območji G1 in G4 se gradita po veljavnih ZN. Območje G3 se bo zaključilo oziroma dopolnilo z izgradnjo stanovanjskih objektov na severnem robu. Za območje G5 - Novi center se predvideva izdelava organizacijske naloge in fazna priprava lokacijskih dokumentacij oziroma LN za linijske komunalne objekte, ZN za izgradnjo proizvodnih, obrtnih, stanovanjskih in centralnih dejavnosti, UrN za ureditev že delno pozidanih delov območja ter za regulacijo in hor-tikulturno ureditev vodotokov, kolesarskih in peš poti s prečkanji vodotokov in za določene že kvalitetno urejene dele prostora ter PUP za potrebe vzdrževanja in potrebnih dograditev. Za področje območja kulturnega spomenika se predvideva urejanje z UrN - Staro mestno jedro. Področje veljavnega LN za izgradnjo avtoceste se izvaja do zaključka del. Za območje G6 bomo z natečajem iskali najprimernejšo varianto pozidave. Območje se bo urejalo z ZN. Vsa ostala območja, kot so gozdna in kmetijska zemljišča, se kot taka ohranjajo in urejajo s PUR Na teh lokacijah se odvija osnovna dejavnost, istočasno pa služijo kot rekreacijski potencial in kot lokacija za trase podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih vodov. Z gozdnim zemljiščem se gospodari v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. Za lokacije razpršene gradnje na področju UZ velja, da se bo dopuščala gradnja ali sprememba namembnosti stanovanjskih, kmetijskih in proizvodnih objektov ( v smislu obrtnih, servisnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti), vendar na obstoječem stavbnem zemljišču, s priključitvijo ali izgradnjo potrebnih komunalnih vodov in v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Na južnem robu UZ pod gozdnim robom je izražen interes lastnikov za spremembo v stavbna zemljišča. Predlagane lokacije so razpršene, občina predvideva ohranitev tega področja kot rezervat za kasnejša planska obdobja. Predvidene prometnice in komunalne infrastrukture v tej fazi že zadoščajo tudi za eventuelno pozidavo na tem prostoru. V tej regulacijski fazi -sanacija in razvoj naselja zaradi interesa po graditvi in spremenjenih tržnih razmerah, izgradnja avtoceste in načrtovanje odvajanja odpadnih voda - je potrebno odpreti vse variantne potenciale ter kot rezervat pustiti proste razvojne površine v bližini ožjega centra naselja. Področje sodi v 2. območje kmetijskih zemljišč in je v kmetijski rabi. 5.4.6. Družbena in komunalna infrastruktura Družbene dejavnosti Otroško varstvo Ob obstoječem WZ bomo ohranili sedanje zelene površine in jih z ureditvijo obrežja Višnjice še dopolnili. Izobraževanje Za povečanje naselja in zapolnitev potreb širšega vplivnega območja Višnje Gore se gradi nova osnovna šola. Stara šola v starem jedru bo prevzela novo funkcijo, vendar v smislu nadgradnje družbene kulturne infrastrukture. Kultura Ob novi OŠ je predvidena izgradnja nove telovadnice, kar naj bi zadoščalo za večje prireditve v zaprtih ambientih. Telovadnica ob dekliškem vzgajališču je že zgrajena. Za kulturne dogodke v zunanjem prostoru je primeren trg znotraj starega jedra naselja in športna igrišča. Predvidene urbane odprte površine - mirne cone Novega centra - bodo pokrile vse nadaljne potrebe ter z mirno cono povezale vse prej omenjene lokacije. Stari center je s svojim izgledom že sedaj potencial in privlačna lokacija za kulturno dejavnost in delovanje manjših delavnic in lokalov, predvsem pa bo to v večji meri postal po sanaciji v smislu komunalne ureditve in s tem privlačnosti za bivanje in opravljanje različnih dejavnosti. Po izvedbi UrN, prenovi in odprtju možnosti za dejavnosti, bo stanovanjsko območje pridobilo vrednost kakovostnega ambientalnega prostora. Zdravstveno varstvo Zdravstveni dom je v naselju Ivančna Gorica. Pri dopustitvi dejavnosti in načrtovanju za Novi center bomo predvideli možnost odprtja različnih specializiranih ali splošnih ordinacij. Vplivno območje s 3000 prebivalci že zadošča za koncesijsko dejavnost specializiranih zdravstvenih storitev. Upravne, javne in finančne službe Upravne in ostale javne službe oziroma podjetja, ki opravljajo širšo družbeno dejavnost, bodo ostala na obstoječih ustreznih lokacijah oziroma se bodo potrebne nove lokacije predvidele znotraj Novega centra. Šport, rekreacija in mestno zelenje Naselje jo obdano s kulturno krajino med gozdnimi povšina-mi. Že sedaj se rekreacijski pas vleče s severnega dela občine preko naselja Višnja Gora v južni del doline Krke preko Polževske planote. Znotraj naselja so predvidene ureditve ob Višnjici in s tem odprtje novih urejenih površin za sprehode kot povezava med posameznimi predeli naselja. Trenutno premore naselje dve športni igrišči, ob gasilskem domu in pri stari osnovni šoli. Znotraj ZN za izgradnjo nove šole bo zgrajen večji kompleks športnih igrišč, kar bo zadoščalo za potrebe širše okolice. V bližini UZ, 1,5 km iz naselja, je zgrajeno teniško igrišče. V vzhodnem delu naselja je odprt plavalni bazen z možnostjo kampiranja, ki zaključuje ponudbo naselja. Pokopališče je ostalo na stari lokaciji v Žabjeku in s svojo ureditvijo ob izgradnji avtoceste zadošča za potrebe naselja. Mestno zelenje predstavljajo: celoten obvodni svet Višnjice s pritoki, kmetijska zemljišča med pomoli in kmetijske dovozne poti. Delno je urejeno tudi območje ob železnici, vendar stanje vizuelno ni privlačno. Nove ureditve se nanašajo na ureditev zatečenega stanja in kvalitetne spremembe ob regulaciji Višnjice s pritoki z ureditvami peš poti, kolesarskih poti in parkirišč. Ti posegi bodo istočasno sanacija po izgradnji infrastrukturnih objektov in naprav. Osnovno cestno omrežje ( karta UZ Višnja Gora 3 ) Ohranjajo se vse obstoječe prometnice, razen dela lokalne ceste, ki se v sklopu LN za izgradnjo avtoceste prestavi na novo lokacijo. Regionalna cesta skozi Stari center ni več primerna ter se izvaja prenovitev s širitvijo in izgradnjo površin za pešce na obstoječi cesti - Polževska cesta. V sklopu LN za avtocesto se bodo zgradile ceste severno od avtoceste, zaradi zmanjšanja števila nadvozov in podvozov za prečkanje AC. V kartografskem delu so prikazane vse predvidene rekonstrukcije in širitve cestnega omrežja. Ob regulaciji Višnjice in pritokov se bodo uredili tudi mostovi, z ločitvijo peš prometa in motornega prometa. Javni potniški, promet ( karta UZ Višnja Gora 3 ) Trasa je speljana po regionalni cesti do izvoza na avtocesto in naprej proti Ljubljani po avtocesti. V naselju je postajališče v neposredni bližini železniške postaje in centralnih dejavnosti. Obstoječa železniška postaja zadošča za potrebe vplivnega območja. Kmetijstvo in gozdarstvo V naselju Višnja Gora je približno 13 kmetij. Zaradi prestavitve je predvidena razširitev območja za gradnjo kmečkih gospodarstev v neposredni bližini objektov, predvidenih za rušitev. Lokacije zadoščajo za okoli 3 večja kmečka gospodarstva. Predvidevamo, da se število kmečkih gospodarstev ne bo večalo in ne manjšalo. Vsa gozdna zemljišča predstavljajo lesnoproizvodni gozd in se jim funkcija ohranja ( gospodarjenje v skladu z gozdnogospodarskim načrtom ). 5.5 Krajinska zasnova za dolino reke Krke Kartografski del z istim naslovom je v posebnem elaboratu. 5.5.1.Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja 1. Optimalno izrabljanje vseh naravnih potencialov prostora, zlasti še: 1.1 Potencialov za razvoj turizma in rekreacije ob Krki 1.2. Potencialov za razvoj kmetijstva in gozdarstva 2. Ohranjanje in vzdrževanje naravne in kulturne vrednote v najvišji možni meri ter kakovosti okolja. 3. V največji možni meri izboljšati življenske možnosti in razmere za prebivalce doline. Krajinska zasnova izhaja iz posebnega analitičnega dela -Analiza možnosti dolgoročnega razvoja . Območje krajinske zasnove Območje načrtovanja obsega območja naselij in drugega prostora v KS Krka in Zagradec, ki tvorijo funkcionalno celoto doline reke Krke. Območje je označeno v kartografskem gradivu. 5.5.2.Opredelitve za razvoj dejavnosti v prostoru Kmetijstvo Razvoj kmetijstva bo potekal v postopnih spremembah in intenzifikaciji sedanjih oblik pridelave v okviru izboljšav pridelovalnih postopkov, izboljšav kakovosti zemljišč z. melioracijami in zložbami ter z možnimi krčitvami zaraščenih zemljišč. Krčitve in melioracije bodo manjšega obsega v okviru tistih zemljišč, ki so opredeljena kot kmetijska, čeprav na njih sedaj ni kmetijske rabe. Dela se bodo izvajala, če bo za to obstajal interes lastnikov. Kmetijska zemljišča so opredeljena kot: - zemljišča trajno namenjena kmetijski rabi - 1. območje kmetijskih zemljišč - druga kmetijska zemljišča - 2. območje kmetijskih zemljišč - območje vinogradov z zidanicami. Na 1. območju kmetijskih zemljišč je mogoča le kmetijska raba v skladu z opredelitvami kmetijskih razvojnih načrtov ter v skladu z opredelitvami krajinske zasnove. Zemljišča drugega območja je mogoče v skladu s krajinsko zasnovo in dolgoročnim planom uporabiti tudi za nekmetijske dejavnosti, kar se podrobno določi v družbenem planu in PIA. Na kmetijskih zemljiščih 1. in 2. območja se lahko izvedejo kmetijske melioracije in zemljiške operacije v skladu s predhodno izdelanim načrtom ter v skladu z analizami ranljivosti prostora. Te so del analize možnosti dolgoročnega razvoja, ki je bila pripravljena za to krajinsko zasnovo. Na območju naselij Gradiček, Trebnja Gorica, Znojile, Krka, Krška vas in Podbukovje je potrebno ob komasacijskem ali hidromelioracijskem načrtu pripraviti tudi krajinsko ureditveni načrt ter presojo vplivov na okolje. Pri tem načrtu je potrebno spoštovati in ohranjati posebnosti tega območja, izvire reke Krke, rečne rokave - meandre, naravno strugo Višnjice, prvine visoke vegetacije - živice, osamljena drevesa, prostorske smeri ter splošne značilnosti krajinske slike, kot so opredeljene v Analizi možnosti dolgoročnega razvoja. Območja vinogradov z zidanicami so opreoeljena kot območja ljubiteljskega vinogradništva. V tem območju si lastniki vinogradov lahko postavljajo zidanice, tudi take z možnostjo občasnega bivanja. Pri obnovi vinogradov je potrebno upoštevati naslednje: - ni dovoljeno saditi samorodnice, temveč cepljenke naslednjih sort na ustreznih podlagah: - bele sorte: laški rizling, zeleni silvanec, najburgovec, kraljevina, bela žlahtnina, - rdeče sorte: rdeča žlahtnina, modra frankinja, modra por-tugalka, game, žametovka. Pred sajenjem je potrebno vinograd rigolati in zemljo ustrezno pripraviti - založno gnojenje, protierozijski ukrepi, podporni zidovi, poti, itd. Zidava zidanice je mogoča le v vinogradu površine 1200 kvadratnih metrov ali več. Gabariti zidanice ne smejo presegati neslednjih dimenzij, tlorisna površina 40 kvadratnih metrov, višina do slemena strehe 5 m. Streha je lahko dvokapnica. Položaj zidanice v prostoru: - 'zidanica je lahko le ob eni od dovoznih cest v območje, pod ali nad cesto, - smer slemena strehe mora biti pravokotna na smer plast- nic, - streha mora biti temnejša, zeleno rjave do rjave barve, zidovi zidanice pa v svetlem, belo rumenem ali sivem tonu, - ob zidanici so lahko nasajena sadna drevesa. Sajenje okrasnih dreves - to je dreves, ki niso značilna za lokalno gozdno vegetacijo - ni dovoljeno. Zidanice se oskrbujejo z vodo iz kapnic, za odpadne vode si uporabniki zgradijo vodotesne greznice brez iztokov, ki jih po potrebi praznijo. Fekalije odvažajo na ČN v Krki ali Zagradcu ( ko bodo zgrajene ), sicer v Ivančno Gorico. V območju zidanic je organiziran odvoz odpadkov na centralno občinsko odlagališče. Lastniki si lahko napeljejo v zidanice elektriko in telefon. Živinoreja, ribogojništvo Razvoj živinoreje bo vezan na obstoječo obliko organizacije te dejavnosti. Tudi v bodoče naj bi se izrabljale sedanje hlevske zmogljivosti. Novogradnje hlevov so mogoče le v okviru zasebnih kmetij na slabših zemljiščih ter v skladu z analizami ranljivosti prostora, izdelanimi v okviru Analize možnosti'dolgoročnega razvoja. Nosilec razvoja ribogojništva v dolini gornje Krke je do spremembe zakonodaje Zavod za ribištvo Ljubljana. Po spremembi zakonodaje bomo izbrali ustreznega nosilca z razpisom konkurza za pridobitev pravice do koncesije, ki bo v kooperaci-jskem odnosu z lastniki ustreznih zemljišč ob Krki organiziral manjšo ribogojniško enoto. Salmonidi iz te enote bodo namenjeni obogatitvi reke Krke za športni ribolov. Za ribogojnico so namenjena zamočvirjena zemljišča ob Krki. Pri načrtovanju ribogojnice bo potrebno upoštevati mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in - položaj in oblika bazenov in drugih objektov morajo biti pripravljeni tako, da so v prostoru kar najmanj opazni, - med reko in bazeni ribogojnice mora ostati prostor dovolj širok za sprehajanje in posedanje ob vodi ( 8 do 10 m ), - ograje ob bazenih morajo biti vtopljene v nizko vegetacijo in vizualno nemoteče, - dovodni in odvodni kanali ne smejo ovirati pohodnosti ob reki, - razen bazenov in kanalov naj bi v ribogojnici ne bilo drugih zgradb. Gozdarstvo Vsa zemljišča, ki niso opredeljena kot kmetijska ali zazidljiva, ki niso še pozidana ali niso vodne površine, so opredeljena kot zemljišča, namenjena gozdarstvu. V območju krajinske zasnove ni varovalnih gozdov. Poleg lesno proizvodnih bomo opredelili tudi gozdovi s posebnim namenom. To so gozdovi v območjih naravne ali kulturne dediščine ter gozdovi znotraj vidno najbolj izpostavljenega prostora za opazovalce z dolinskega dna. Ti se bodo z odlokom razglasili za gozdove s posebnim namenom. Ta odlok bo poleg drugega določal še: - strogo prepoved sečnje na golo, - izdelavo presoje vplivov na okolje kot del načrta za vse večje gozdnogospodarske posege ( za urejanje cest, vlek, žičnic, za ureditev nasadov hitrorastočih 'drevesnih vrst in podobnega). Rekreacija in turizem Stacionarni turizem Vas Krka se bo razvijala v turistični kraj. K temu bodo poleg skrbno urejenega videza naselja in hiš pripomogle gostinske in prenočitvene zmogljivosti. Poleg kmečkega turizma je v naselju rezerviran tudi prostor za manjši hotelski objekt. V kraju bo organizirana turistično informativna služba in prodaja različnih turističnih uslug in spominkov, domačega žganja, izdelkov domače obrti in podobno. Za intenzivnejše turistične ureditve je dolgoročno rezervira- no območje v Gabrovčcu. Tu se bodo razvijale: - penzionske zmogljivosti, - avtocamp in bungalovi za turiste, - športna igrišča, - ureditve ob Krki. Dolgoročno je območje za avtocamp rezervirano na nasprotnem bregu reke pod Podbukovjem. Avtocamp bo vezan na turistično rekreativne ureditve območja pod Gabrovčcem. V perspektivi bi bilo tu smiselno zgraditi brv čez reko. Za mladinske tabore so rezervirana območja ob Krki v bližini naselij Male Lese in Malo Globoko na slabših travnikih oziroma senožetih. ■ Izletniški turizem Za izletniški turizem so pomembne: - ureditve vstopnega območja v Krško jamo, - ureditve ob Krki za posedanje, piknike, sončenje in kopanje, - pohodnost bregov reke zaradi ribolova, vstopanja ali izstopanja iz čolnov, opazovanja reke in sprehajanja. Ureditve ob reki so omejene na vzdrževanje trave, drevja in grmovnic v obliki, ustrezni za navedene dejavnosti, pri čemer bo osnovna namembnost zemljišč ohranjena. Ureditve in oznake peš in jahalnih poti Poleg transverzalnih pešpoti: - Evropske pešpoti E7 - SLO, - Transferzale kurirjev in vezistov NOB in - Bratske planinske poti Ljubljana - Zagreb, bodo v prostoru označene tudi lokalne sprehajalne poti, speljane v bolj ali manj zaključenih krogih po sedanjih stezah in kolovozih. To so hkrati tudi možne jahalne poti. Energetika Povečano izkoriščanje energetskega potenciala reke Krke je sprejemljivo le v okviru izrabe opuščenih mlinov in obstoječih jezov. Trase daljnovodov so postavljene tako, da so najmanj opazne in zahtevajo najmanj krčenj visoke vegetacije. Za energetsko izkoriščanje Krke bodo sprejemnljivi le tisti predlogi, ki ne bodo spreminjali reke Krke, njenih bregov, obstoječih jezov ali lehnjakovih pragov in bodo izrabljali obstoječe zgradbe mlinov. Vodno gospodarstvo Naloge vodnega gospodarstva so: - vzdrževanje jezov na reki Krki, - sanacija brežin Višnjice in Krke, - čiščenje požiralnikov. Naloge javne gospodarske službe: - dispozicija odpadnih voda v naseljih Krka, Krška Vas in Zagradec - Fužina oziroma reševanje problematike odpadnih voda. Komunalno gospodarstvo Vsa programska izhodišča se uresničujejo v skladu s programi posameznih nosilcev razvoja. Dolgoročno se sedanja cestna baza v Gabrovčcu prestavi iz preveč vidno izpostavljene lege. Krajinske ureditve in ureditve javnih zelenih površin bo izvedel in kasneje vzdrževal z občinskim odlokom izbran izvajalec. Industrija Za obrat modne konfekcije Kroj na Krki je rezervirano zemljišče za njegovo širjenje neposredno ob sedanjem objektu. V Zagradcu je zasnovana površina 1,5 - 2 ha kot zemljišče za proizvodno dejavnost. Razvoj naselij in poselitve V skladu z dolgoročnim prostorskim planom bo dan poudarek dvema naseljema: Krka - Naselje bo postalo turistično središče doline z razvojem dejavnosti, ki so vezane neposredno ali posredno na turizem. - Stanovanja se bodo gradila v obliki individualnih hiš z ohranjeno lokalno arhitekturno tipiko. - Predvideno je novo šolsko poslopje z ustreznimi ureditvami: igrišča, šolski vrt, učilnica na prostem in drugo. Središče naselja se ureja z UrN, ostalo območje v skladu s PUR Zagradec - Fužina - Naselje se bo razvilo v lokalno središče doline v skladu s središčnimi funkcijami, s sedežem KS, družbeno političnimi dejavnostmi, poštnim in bančnim uradom, šolo, ambulanto, različnimi obrtnimi dejavnostmi in malo industrijo. - Zidava stanovanj v naselju je opredeljena v skladu z dolgoročnimi potrebami. Večji del novogradenj stanovanjskih hiš bo usmerjen na desni breg Krke v območje naselja Grintovec. Stanovanja bodo grajena izključno v obliki individualnih stanovanjskih hiš z ohranjeno lokalno arhitekturno tipiko. -Naselja Zagradec - Fužina in Grintovec se povezujejo v enoten prostor urejanja. Z UrN bodo določeni podrobnejši zazidalni, lokacijski, arhitektonski in urbanistično urejevalni pogoji. Razvoj drugih naselij omejujejo ureditvena območja, ki hkrati razmejujejo pozidljiva zemljišča od kmetijskih ali gozdnih zemljišč. V vseh naseljih, ki imajo opredeljena ureditvena območja, je dana možnost novogradenj v obsegu dolgoročno ocenjenih potreb po njih. Za vsa naselja je opredeljena raven komunalne in infrastrukturne opremljenosti. Najmanjši obseg te opremljenosti za vsa naselja je: - priključek na vodovodno omrežje, - priključek na električno omrežje, - javna telefonska govorilnica in možnost zasebnih priključkov, - urejeno odvažanje odpadkov na osrednje občinsko odlagališče, - asfaltna prevleka javnih ulic v naselju, - oskrbovanje drugih javnih površin iz sredstev za komunalno urejanje. Tako novogradnje kot prenove obstoječih objektov se morajo izvajati v skladu z naslednjimi smernicami: - objekti morajo ohranjati lokalno arhitekturno tipiko, kot je opredeljena v Analizi možnosti dolgoročnega razvoja, ter okvire tipičnih vaških gabaritov, - položaj objektov se mora podrediti zazidalni strukturi naselja kot je opredeljena z Zasnovo ureditve naselij, - sprememba gospodarskih objektov v stanovanjske je mogoča le znotraj ureditvenih območij naselij. Obnovo kmetij, kmečkih gospodarskih objektov in hlevov je potrebno usmerjati v obrobja, vendar znotraj ureditvenih območij naselij. Komasacijski načrti morajo pri delitvi zemljišč upoštevati položaj posamezne kmetije ter njenih gospodarskih objektov. Novogradnje stanovanjskih zgradb ali hlevov izven ureditvenih območij naselij niso dovoljene. Novogradnjam in prenovljenim objektom lastnik ureja okolje na način, ki je značilen za dosedanje vaške ureditve. Območja počitniških hišic Gradnja počitniških hišic oziroma sekundarnih bivališč je omejena na območju pri Žvajdrgi, Podbukovju, Gabrovčcu, Gabrovki in Valični Vasi. To so obstoječa območja počitniških hišic, ki se le zaokrožijo. Dolgoročno se počitniške hišice razvijajo le pri Gabrovčcu, v obliki prenove vinogradov pa nad Velikimi Lesami. Počitniške hišice graditelji postavijo tako, da: - kar najmanj spreminjajo naravni relief ter - spoštujejo lokalno arhitekturno tipiko. Največje dovoljene dimenzije objektov so: - tlorisna površina 60 kvadratnih metrov in - višina do slemena strehe 6 metrov. Ob počitniški hišici je graditelj dolžan zasaditi sadno drevje ali neutilitarno gozdno drevje, ki je lokalno značilno. Varstvo naravne in kulturne dediščine ter drugih kakovosti prostora Vsi objekti in območja naravne in kulturne dediščine, evidentirani v strokovnih podlagah ZVNKD, se s tem planskim dokumentom varujejo. Območja za turistično dejavnost naj ne posegajo v vplivno območje reke Krke (vrisano na karti Zasnova naravne in kulturne dediščine v merilu 1 : 25 000 ). Gozdovi s posebnim namenom so opredeljeni v skladu s pomembnostjo vidno najbolj izpostavljenega prostora v dolini reke Krke. Pogoje gospodarjenja drugih posegov v te gozdove opredeli poseben odlok, ki ga sprejme Občinski svet Ivančna Gorica. Kmetijska zemljišča prvega območja so trajno namenjena kmetijski pridelavi . V območju vinogradniških leg je mogoče spreminjati sedanje stanje zemljišč le zaradi obnove vinogradov. Varstvo in izboljšanje okolja Varstvo in izboljšanje okolja opredeljuje Analiza možnosti dolgoročnega razvoja in je zagotovljeno z: - zasnovo namenske rabe prostora, - s smernicami za razvoj dejavnosti v prostoru in - z zasnovo krajinskih ureditev. Prioritetna naloga za izboljšanje kakovosti okolja je sanacija virov onesnaženja Višnjice. Zaradi globalnih onesnaženj in njihovih posledic, kot so naprimer umiranje gozdov, na katere ni mogoče neposredno vplivati v okviru območja krajinske zasnove, se vse dejavnosti v prostoru v največji možni meri podrejajo zahtevam po ohranjanju in razvoju avtohtonih oblik in značilnosti nežive in žive narave. To posebej velja za oblike gospodarjenja z gozdovi ter za prenove kmetijskih zemljišč. Pred vsakim večjim posegom v prostor je investitor dolžan pripraviti poseben načrtovalni dokument o presoji vplivov na okolje, s katerim se preveri izvedbene projekte tudi v pogledu vplivov na okolje. Vse druge posege v prostor upravni organ preveri s pomočjo analiz ranljivosti prostora, ki so del Analize možnosti dolgoročnega razvoja, izdelane v okviru te krajinske zasnove. Opredelitve za uresničitev krajinske zasnove Posamezna območja bomo urejali: - z UrN: - turistično območje v Gabrovčcu - Virje, - centralni del naselja Zagradec. - z ZN: . -območje gospodarskega obrata v Zagradcu, -stanovanjsko območje v Zagradcu, -obrtno stanovanjsko območje Virje, -stanovanjsko območje naselja Krka. - s PUP: -vsa preostala območja doline. 6. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov Kartografski del plana in UZ Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana SR Slovenije so v celoti upoštevana, prikazana in navedena v kartografskem ali tekstualnem delu tega plana. Prav tako so opredeljena občinska obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi srednjeročnih planov občine. 7. Uresničevanje dolgoročnega plana 7.1. Program raziskav, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje plana Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana bodo srednjeročni plani občine in nosilecev planiranja, ki bodo upoštevali vsebinske usmeritve in naloge, določene s tem planom. Občina mora za izvajanje plana sprejeti: - potrebne prostorske izvedbene akte oziroma spremembe obstoječih, - sprejeti nove in dopolniti odloke o varovanih območjih, - občina in ostale pristojne institucije morajo zagotoviti stimulativne ukrepe za uresničevanje s planom zastavljene, predvsem prostorske politike. Naloge, ki so potrebne za oblikovanje dokončnih rešitev za spreminjanje, uresničevanje in dopolnjevanje dogoročnega plana so izpostavljene v posameznih poglavjih tega plana. V tem poglavju povzemamo pomembnejše naloge. Kot dopolnitve dolgoročnega plana bomo zagotovili izdelavo : - organizacijskih študij in nadalje PIN ( prostorskih izvedbenih načrtov ) z elementi dolgoročnega razvoja za naselja Višnja Gora in Zagradec, - usklajeno bilanco rabe površin, predvsem podrobnejšo opredelitev območij zaraščanja in njihovo dolgoročno namembnost ( kmetijska zadruga, GG Ljubljana - Škofljica in GG Novo Mesto). V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo: - študije o smotrni faznosti pridobivanja mineralnih agregatov ( uporabniki), - študija o možnosti sekundarne uporabe livarskega peska (IMP Livar). V zvezi z zavarovanjem in izboljšanjem vrednosti okolja bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo: - energetske študije s poudarkom na vidiku varstva zraka v Ivančni Gorici, - študijo odvoza in odlaganja odpadkov za območje občine ter odvažanje sekundarnih surovin ( Komunalno podjetje Grosuplje), - katastra virov onesnaženja zraka in vode ter sanacijskih programov ( Občina Ivančna Gorica ) in - študijo varovanja pred poplavami (izpostava Uprave RS za varstvo narave ( URSVN ) Ljubljana in Novo mesto ). Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo: - pravočasno opredelili nadomestna kmetijska zemljišča ( Občina Ivančna Gorica, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ), - uskladili sistem financiranja izgradnje in delovanja komunalnega omrežja in naprav ( Občina Ivančna Gorica, komunalna podjetja - koncesionarji in upravljalci krajevnih vodovodov ), - izdelali analizo možnosti zajemanja zemljiške rente ( Občina Ivančna Gorica), - zagotovili sistem financiranja in organizirano pristopili k sistematičnemu urejanju proizvodnih con ter pridobivanju investitorjev ( Občina Ivančna Gorica ), - zagotovili izdelavo primerjalne študije urbanih stroškov za dolgoročni razvoj celotne aglomeracije od Višnje Gore do Ivančne Gorice in Stične ( po letu 2000 - Občina Ivančna Gorica )• Glavne naloge, vezane na urejanje prostora, so : - priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom ( RGU Izpostava Grosuplje ), - izdelava dodatnih strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov, skladno s programom Občine Ivančna Gorica, - razvoj informacijskega sistema ( evidence in spremljanje uresničevanja plana). 7.2. Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti Kartografski del plana, karta 8 Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občine v skladu z določili Zakona o urejanju prostora in Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Posamezni PIA in PIN so prikazani v kartografskem delu. Obravnava večjih PPC s skupnim PUP-om je vezana na enotno problematiko in lastnosti prostora. 7.3. Merila, načela in pogoji za urejanje prostora Osnovni pogoj za učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska dokumentacija, zato bomo skupaj z geodetsko službo v pristojnosti republike RGU Izpostava Grosuplje zagotovili: - obnovo upravno davčnega dela zemljiškega katastra ter revizijo vrste rabe in katastrske klasifikacije, - reambulacijo temeljnih topografskih načrtov ( TTN ) v merilu 1 : 5000 in 1: 10 000, - ciklično aerosnemanje, - postavitev točk navezovalne mreže in sanacijo točk nižjih razredov, - evidence: - prostorski del zemljiškega katrastra, - register prostorskih enot, - evidenca stavbnih zemljišč in - evidence za potrebe urejanja prostora. Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana, vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih moramo upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov. V procesu kontinuiranega planiranja sprejemamo tudi obveznost in pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije. Usmeritve za urejanje prostora, varstva naravnih in ustvarjenih vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občine. Merila, načela in pogoji za urejanje naselij v urbanih območjih so določeni v urbanističnih zasnovah ( poglavje 5.3. in 5.4 tega plana ) ter v strokovnih podlagah za pripravo urbanističnih zasnov. Pri urejanju pretežno ruralnih območij in naselij bomo -skladno z dolgoročno zasnovo poselitve, namensko rabo in usmeritvijo razvoja v posameznih krajinskih območjih - upoštevali naslednja temeljna načela in merila: - spodbujali bomo vse primarne proizvodne potenciale ter selektivno dopuščali neagrarne funkcije, - razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne vgraditve v krajino; opredeliti moramo podrobna merila za povezovanje in razmejevanje mejnih struktur, - strokovna podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v posameznem kulturno - krajinskem sistemu mora biti agrokarta, ki mora opredeliti tudi poselitveni potencial prostora glede na njegovo primarno funkcijo, - razvoj naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke značilnosti kulturnokrajinskih sistemov in samih naselij. Za urejanje naselij in značilno enotno morfološko strukturo veljajo zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora naslednja okvirna merila in načela: - pri razvoju gručastih vasi je poudarek na ohranitvi morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji naselja, - v primeru programske diferenciacije naselja moramo zagotoviti nemoten razvoj kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne površine od novih urbanih, - v vrstnih vaseh je mogoča rekonstrukcija posameznih kmetij. Nadomestni objekti kmetijskih gospodarstev morajo slediti morfološkemu vzorcu naselja. Nedopustna je gradnja novih nekmetijskih objektov na zavrtnici kmetij. Za nekmečke prebivalce moramo zagotoviti lokacije na zunanjem robu naselja. Obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovani in komunalni sanaciji. Preprečiti moramo nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih naselij. Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in načela: - opredeliti moramo homogene morfološke skupine v naseljih ( podrobne planske celote) in določiti režime za urejanje. Z ureditvenimi načrti (z elementi dolgoročnega razvoja) bodo opredeljeni stiki med posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno strukturo, - za vsako homogeno območje znotraj naselij moramo definirati nadaljni razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in načela. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi in postopnostjo izgradnje ter lastniško problematiko bomo določili načine urejanja teh območij s prostorskimi izvedbenimi akti. Podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij glede na njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju naselij bodo opredeljena v srednjeročnem planu Občine Ivančna Gorica. 5. člen Besedilo srednjeročnega plana se v celoti spremeni in dopolni tako, da se glasi: 1.1. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1996-2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana ( glej kartografski del plana in kartografsko dokumentacijo). Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah, planskih celotah in ureditvenih območjih, opredeljenih v UZ dolgoročnega plana in kartografski dokumentaciji srednjeročnega plana. Obodna razmejitev območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski dokumentaciji. Tolmačenje kratic za razumevanje nadaljnega teksta: , DP - dolgoročni plan SP - srednjeročni plan PIA - prostorski izvedbeni akli ( PIN + PUP ) PIN - prostorski izvedbeni načrti: ZN - zazidalni načrt; UrN - ureditveni načrt; LN - lokacijski načrt. PUP - prostorski ureditveni pogoji LD - lokacijska dokumentacija UR - urbanistični red ( velja do sprejema PUP ) Planske cone: I Višnja Gora II Ivančna Gorica - Stična III Šentvid IV Krka - Zagradec Planske celote znotraj planskih con 1/1 Višnja Gora - oštevilčba in ime planske celote 1.2. Predvideni posegi na področju Občine Ivančna Gorica in predvideni načini urejanja za območja predvidenih posegov. 1.2.1. Posegi znotraj ureditvenih območij naselij in urbanističnih zasnov in pretežna namembnost območij posegov. Pfegieartiča 2" planska cona. planski sprajeii PIN do lata 1995 in uaUajanj s SP (z Planirana izdelavi PIN v organizacijska naloga namembnosti predvidene Investicije v celota in krtačita (lat oznako v kartografskem delu plana). Itt PKN obdobju do 7000 j z oznako smislu organizacija aH ža PKN) in ožja ureditveno območja v kartografskem delu plana ) predvidenega posega POVRŠINE ZNOTRAJ NASELIJ 1/1 Višnja gora VG 32 višnja Gora ZN G1 • ( Manja Gora G1 Grintavac. UL SRS it. 21/79, 9/88 ) VG 32 Višnja Gora. Žabjek ZN G4 - (osnovna iola Višnja Gora. Ur. v. Občina Ivančna Gorica. « 8 /96 ) 05 • novi center VHnJe C Gore ■ ravninski dal. UrN (»V- proizvodna cona ZN G6 - stanovanjska cona organizacijska naloga organizacijska naloga natečaj 11/1 Ivančna Gorica 13 - Ivančna Gorica - center. UrN C.S.O.Oa VG 34 center VG 34 Studenec ZN 12/1 (Studenec 1, UL SRS it. 24/75. , S 22/80) VG 34 Stična VS 34 Kojina vrs 34 Šolski center UrN S2/a - Stična center ( UL SRS si. 1/88. Ur v Občine rvančna Gorica, st. 7/96 ) ZN Šolski center ( UL RS «t 21/79 ) ZN S3/a - potrebna izdelava S. O C. osnovna soia. delavnice, športna igrišča VG 34 Ivančna Gorica ZN Slnoles ( UL SRS 9/88 ) ZN I4/8 Novi center ZN 14/b Obrtna cona UrN 13/a Stari center ZN I67b Transportna cona ZN V1/a Vir dopolnitev ZN ZN Studenec 3 UrN - nogometno igrišče O, S S. C, Os P, T S, O.Os P.O.T.Os SOa.C R. Po dopolnitev ZN izdelava ZN IH/1 Šentvid VG 35 Centov hrib -Kavka VG 35 Šentvid Hauptmanov hrib - Railca VG 35 Šentvid podjetje Zmaj VG 35 Šentvid Š2 Proti Loki III/3 Temenica VG 37 IV/1 Muljava /4 Muljava IV/3 Krka Z3-13 Krka IV/4 Zagradec t 15 Fužina Zagradec Z14 Gabrovčec virje UrN Krka - Krka canter ( UL SRS 43/86 ) ZN St/a - potrebna Izdelava PUP 64 - lokacijska dokumentacija PUP Š6 - lokacijska dokumentacija za siril kompleks, vključno s cestami PUP - LD Izdelava novega ZN lusce predviđan ZN ZN Z/a Fužina UrN ZVb Zagradec ZN Man Gabrovčec UrN Virje S P P C.S.P S.O so s.c s.c S.O V.T.R.S 1.2.2. Posegi izven ureditvenih območij naselij in urbanističnih zasnov Preglednica 3 planska cona. planska celota in lokacija (list PKN) prizidek k osnovni ioli avtobusna postaja pri GD programske zasnove programske zasnove programske zaanove programska zaanove sprejeti PIN do lata 1995 In uaktajani a SP ( Z oznako v kartografskem deki plana ). Ust PKN In ožje ureditvam-, območje Planirana izdelava PIN v obdobju do 2000 ( z oznako v kartografskem delu piana ) organizacijska naloga pretežna namembnost POSEGI IZVEN UREDITVENIH OBMOČIJ NASELIJ 1/1 Višnja Gora 11/1 Ivančna gorica 111/1 Šentvid H/2 Dob VG 33,34.43. 44, 45. 46. 47 1/1 Višnja Gora VG 33' Potismrekar 1/1 Višnja Gora I/3 Polževo 11/1 Ivančna Gorica VG 32,33,34 ll/l Ivancha gorica VG 43 LN za odsek avtoceste Višnja Gora -Bič (UL RS 35/96) UrN/a - Podsmreka ,,eskokc/y/ LN/b - LN za RTP Ivančna Gorica, daljnovod 110kV Umri)-- ivlahhska-uotii™-odlagališče odpadkov P, sanacija pridobivanje s pouda?k&nvr.a-sanaciji- »anactja- >a^Ki)a-udt»9atiića-odpadkov livarskega peska 0 - obrtna T - transportna Po - poslovna W - turistična K - kmetijska V - počitniška naselja 1 - infrastruktura Z - vinogradi z zidanicami Razlaga šifer v stolpcu pretežna namembnost S - stanovanjska C - centralna P - proizvodna Os - oskrbna R - rekreacija 1.3. Tekstualna navedba in dodatna razlaga predvidenih posegov v prostor: 1.3.1. Stanovanjska gradnja Za gradnjo stanovanjskih objektov z večjimi stanovanjskimi enotami bomo pravočasno zagotovili stavbna zemljišča v Ivančni Gorici na novih lokacijah med avtocesto in železnico in v Višnji Gori v območju novega središčnega dela, v skladu z rezultati organizacijske naloge. Za individualno stanovanjsko gradnjo bomo prednostno urejali in oddajali stavbna zemljišča v območjih določenih z UZ, v naseljih Ivančna Gorica, Stična, Višnja Gora in Šentvid. Kompleksna stanovanjska gradnja bo potekala na podlagi ZN in UrN ter izjemoma s PUR Gradnje posameznih objektov ( zapolnitve ali manjše razširitve območij ) v ureditvenih območjih UZ se bodo urejale po določilih PUP-a in LD . Izven ureditvenih območij, ki se urejajo v skladu z UZ, bomo skladno z usmeritvami družbenega plana za planirano lokalno koncentracijo prebivalcev postopoma zagotovili stavbna zemljišča za individualno gradnjo v naslednjih ureditvenih območjih: Krka ( UrN Krka center ), Lušce, Zagradec, Virje, Fužina, Muljava in Ambrus. V preostalih ureditvenih območjih pretežno ruralnih naselij so razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjena gradnji domačega prebivalstva. Novogradnjam in obnovi stavbnega fonda namenjena zemljišča so označena v kartografski dokumentaciji. V območja stavbnih zemljišč so vključena tudi zemljišča z gospodarskimi objekti. Novogradnja stanovanjskih objektov na teh zemljiščih ob robovih in izven ureditvenih območij naselij bo dopustna le izjemoma na podlagi predhodne strokovne presoje. Na vseh večjih površinah znotraj ureditvenih območij naselij ( površina večja kot za skupino treh objektov) se gradnja objektov na nezazidanih stavbnih zemljiščih ureja s skupinsko lokacijsko dokumentacijo. Pri vsaki parceli je potrebno pravno urediti in v katastru vrisati dostop oziroma preveriti do vseh sosednjih parcel dostop vsaj enake kvalitete kot je sedaj. Za vse posege, ki bodo povečali obremenitev komunalnih vodov in se ne gradijo v naseljih, kjer je občina predvidela povečanje kapacitet v tem srednjeročnem obdobju, nosijo investitorji sami stroške potrebnega povečanja oziroma stroške izgradnje. Minimalna komunalna opremljenost je določena z zakonom in dodatno bo določena v PUP glede na namen posega in omejitve zaradi varovanja kakovosti prostora. Za naselja z razpršeno gradnjo so v kartografski dokumentaciji označena obstoječa stavbna zemljišča in predvidena povečanja oziroma združitev več zemljišč osme kategorije v enotno naselje. Ta naselja so prednostno namenjena razvoju kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Gradnja in obnova je mogoča na obstoječih stavbnih zemljiščih ali na mejnih parcelah, če ni v nasprotju z omejitvami, ki so prikazane v kartografskem gradivu plana. 1.3.2. Ostale dejavnosti, za širitev katerih se izvajajo ali predvidevajo posegi v prostor Centralne dejavnosti Prednostna naloga bo rezervacija primernih stavbnih zemljišč pred drugonamensko pozidavo. Z že izvedenimi organizacijskimi nalogami in postopnim izvajanjem ter določitvami novih potrebnih območij, kjer se predvidevajo možne kvalitetne rešitve, bomo v začetni fazi predvsem reševali posamezne probleme. Predvidevamo izvedbo naslednjih investicij: - izgradnjo vrtca v Ivančni Gorici in izgradnjo posameznih objektov - nadaljevanje izvajanja ZN Šolski center s pripravo dokumentacije za izgradnjo osnovne šole in športnih igrišč; nadaljevanje realizacije UrN Stična - center. V Šentvidu predvidevamo razširitev osnovne šole z dodatnimi učilnicami ter izgradnjo avtobusne postaje pri gasilskem domu. Proizvodne in servisne dejavnosti, storitvene in služnostne obrti Obstoječi izvedbeni načrti se izvajajo v skladu z interesi investitorjev. Za nove proizvodne dejavnosti so opredeljene površine v UZ Višnja gora in Ivančna Gorica, kjer se bo izvajala gradnja ob novi avtocesti. Za te površine smo v fazi priprav za pristop k pripravi PIN-ov oziroma se bo za storitveno in služnostno obrt v posameznih stanovanjskih conah dopuščala izgradnja Objektov v ta namen. Za ostala ureditvena območja, kjer se bo s PUP-om dopuščal razvoj malega gospodarstva, bodo glede na občutljivost območja določene dopustne vrste dejavnosti in pogoji. Veljavni prostorski izvedbeni načrti, usklajeni z srednjeročnim planom Predvideni prostorski izvedbeni načrti ali območja urejanja s PUR kjer se izvajajo predvideni posegi z LD, so delno zaobseženi v preglednici 1, nadaljni predlogi občanov se bodo izvajali po določilih PUP oziroma s presojo vplivov na okolje za vsak poseg posebej ( delno v preglednicah 1.2.1.) Počitniška naselja - vikend naselja in vinogradniška območja Prednostno moramo zagotoviti uskladitev UR ali PUP z dopolnitvami plana in novimi odloki, kjer določila veljavnega UR ali PUP ne upoštevajo vidikov varstva okolja, naravne in kulturne dediščine ter krajinske podobe. Gradnja zidanic je omejena na območja v mejah krajinske zasnove. V tekstu krajinske zasnove so omejitve že opredeljene. V kartografski dokumentaciji so razvidna območja, kjer so dopustni posegi gradnje zidanic v tem srednjeročnem obdobju. Prometna in komunalna dejavnost V izvajanju je LN za odsek AC Višnja Gora - Bič, UL RS št. 35/96 ( 1/1 Višnja Gora, 11/1 Ivančna Gorica, 111/1 Šentvid, III/2 Dob ) z vključeno izgradnjo počivališča, cestninske postaje in cestne baze za potrebe vzdrževanja, z vsemi priljučki in spremembami na komunalnih in energetskih vodih ( opredeljeno v lokacijskem načrtu in grafičnemu delu plana znotraj območij izključne in omejene rabe ). Za potrebe razvoja prometne dejavnosti bomo do leta 2000 zagotovili stavbna zemljišča v naslednjih ureditvenih območjih naselij: Višnja Gora 1/1 - del površin znotraj novega centralnega dela v ravninskem delu in - znotraj novo predvidene proizvodne cone. Ivančna Gorica 11/1 - del površin znotraj območja "ZN Sinoles" ( Stransko polje -Avtoprevoz, širitev v območju ZN - vzdrževalni center, servis in parkirišča ) in Transportne cone. Za povečanje zmogljivosti1 oziroma gradnjo nove KATC v Višnji Gori bomo zagotovili stavbna zemljišča v: Višnji Gori 1/1 - znotraj ureditvenega območja, urejalo se bo s PUP-om. Do leta 2000 bomo zagotovili stavbna zemljišča in potrebno dokumentacijo za naslednje komunalne objekte znotraj urbanističnih zasnov : Ivančna Gorica 11/1 -1/1 Pod gozdom - RTP z daljnovodom - izdelava LN Šentvid 111/1 - Š1 Šentvid center ( UrN za pokopališče, UL SRS, št. 9/88 ) V ostalih lokalnih centrih in drugih ureditvenih območjih bomo zagotovili oziroma urejali naslednja območja: Ivančna Gorica 11/1 - Suhi most - Malenska dolina - sanacija deponije industrijskih odpadkov, predvidena izdelava UrN/b - sanacija Vodnogospodarske ureditve Za potrebne regulacijske posege na vodotokih so izdelani načrti oziroma se bo pristopilo k pripravi potrebne dokumentacija za naslednje vodotoke: 1/1 Višnja Gora - regulacija potoka Višnjica in pritokov v območju ravninskega dela - organizacijska naloga 1/1 Višnja Gora in 11/1 Ivančna Gorica - območje LN za odsek AC Višnja Gora - Bič, območje železnice in regionalne ceste. Kmetijske in gozdne površine Za izboljšanje pogojev intenzivnega obdelovanja kmetijskih zemljišč bomo pristopili k pripravi dokumentacije za naslednje melioracije: -agromelioracije I/3 Višnja Gora Kriška vas - IV/2 Krka Vrhe 100 ha 1/1 Ivančna Gorica Hudo 80 ha HI/1 Šentvid Radohova vas - Podboršt 500 ha Šentvid 20 ha HI/3 Temenica Temenica - Pristavlja vas 500 ha IV/3 Krka Krka 100 ha Območje agromelioracij prostorsko ni preučeno, zato je pri načrtovanju le-teh potrebno predhodno preveriti omejitve v prostoru ( varovalni pasovi vodnih virov, kulturne - predvsem arheološke in naravne dediščine ter druge prostorske planske odločitve). Za območja zaraščanja, ki se bodo namensko opredelila za gozdarstvo, bodo GG pripravila programe za vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo. Gradnja novih gozdnih prometnic je prikazana v grafičnem delu DP ( M 1 : 25 000 ). Območja za pridobivanje mineralnih surovin Kamninske agregate bomo pridobivali na podlagi izdelanih izvedbenih aktov v območjih : I/4 Višnja Gora - peskokop Podsmreka - izdelava UrN/a ( pridobivanje dolomitnih agregatov s poudarkom na sanaciji) 6. člen Programske zasnove I. Planska cona Višnja Gora Zazidalni načrt "Žabjek" Lega: Planska celota 1/1 Višnja Gora, KS Višnja Gora Ožje ureditveno območje v UZ Višnja Gora Območje: na brežini severno od avtoceste, poleg obstoječega naselja Žabjek Površina: 2,5 ha Zemljišče: III. kategorija kmetijskih zemljišč Program: Območje je razdeljeno na dve osnovni coni pozidave, coni 1 in 2, vse nizka enodružinska in dvodružinska stanovanjska gradnja. - cona 1 se nahaja v južnem delu, na spodnji terasi, - cona 2 leži v zgornjem, ožjem in bolj strmem predelu. Med obema conama je prometna komunikacija in manjši objekt oskrbe v kombinaciji s stanovanjskim objektom. Na tej lokaciji se ob vstopu v naselje cesta razširi v parkirni prostor za dostavna vozila in parkirni prostor z urejenimi površinami za pešce. V grafičnem delu karta 2 Prikaz con znotraj območja so podrobneje opredeljene višine objektov in površine gradbenih večjih parcel ( površine 500 m2 ali večje ). Tipologija objektov sledi kakovostnim vzorcem tega območja, predvsem na južnih oziroma vedutno izpostavljenih fasadah, ostali del objekta je lahko razgiban. Končni izgled objektov in zasnova se bosta iskala z natečajem, po izdelavi geodetskega posnetka terena. Prehod v odprte zelene površine se izvaja z zatravljanjem in zasaditvijo brežin. Napajalna cesta je speljana po obstoječi poljski poti in se navezuje na lokalno cesto proti Vrhu. Območje se priključi na obstoječe omrežje infrastrukture, s tem da je predvidena navezava lokalnega vodovoda naselja Višnja Gora na vrtine v Trsteničici in priključitev na primarni vodovodni sistem. Kanalizacijskega omrežja v Višnji Gori ni, območje se nanj priključi po izgradnji. Do območja bo potrebno napeljati električni vod. Obvezna izhodišča: - ustvariti kakovosten odgovor staremu jedru naselja Višnja Gora, - zaradi konfiguracije terena se ne izvaja enotne tipske gradnje, ampak se izbere variante, ki bodo ustrezale posameznim lokacijam glede na nagib terena, smer in višino dovozne poti in lego objekta glede na osončenost, - predloženi gabariti se lahko spreminjajo v smislu poenotenja linije, vsekakor pa mora linija višin slemen slediti smeri terena. //. Planska cona Ivančna Gorica - Stična Zazidalni načrt "Novi center Ivančna Gorica" Lega: Planska celota 11/1, KS Ivančna Gorica Ožje ureditveno območje v UZ 14/1 - Novi center Ivančne Gorice ( 14/a in 14/b) Območje: na zahodu je območje omejeno z bodočim priključkom na avtocesto, na severu z železniško progo, na vzhodu z bodočo cestno obvoznico in na jugu s predvideno avtocesto. Površina: 14/a 6,21 ha in 14/b 7,94 ha, skupaj 14,15 ha Zemljišče: pretežno III. kategorija kmetijskih zemljišč, delno VIII. kategorija - stavbna zemljišča Program: - širitev in dopolnitev centralnih dejavnosti, ki sodijo v središče občinskega pomena ( zdravstveni dom, vrtec, trgovine, knjižnica, cerkev - že zgrajena, pokopališče ), - blokovna stanovanjska gradnja, - enodružinska stanovanjska gradnja gostote 100 preb./ha, - storitvena in uslužnostna obrt, - proizvodna obrt, - prometne ureditve, vezane na priključek avtoceste, - parterne in parkovne ureditve. V kareju 14/a se združujejo zdravstveni dom, vrtec, knjižnica, trgovine in blokovna gradnja. V kareju 14/b pa gosta enodružinska zidava, storitve, usluge in proizvodna obrt brez negativnih vplivov na okolje. V kareju 14/b, na više ležeči terasi, je že zgrajena cerkev. Obvezna izhodišča: - izvede se povabljen anketni natečaj za urbanistične, arhitektonske in oblikovalske rešitve območja, - za posamezna zaključene celote znotraj območja se zazidalni načrti izdelujejo po tazah, - upoštevajo se vplivi avtoceste in železnice tako pri urejanju prostora kot pri zaščitnih ukrepih, - upošteva se rešitev osnovnega prometnega omrežja in priključek na avtocesto, opredeljen v urbanistični zasnovi, - obvezna priključitev območja na čistilno napravo, - z urbanistično arhitektonskim oblikovanjem izboljšati sedanjo neurejeno podobo vstopa v naselje, istočasno z obliko zazidave in hortikulturnimi ureditvami zmanjševati negativne učinke prometne infrastrukture na bivalno okolje, -upošteva se II. stopnja varstvenega režima arheološke dediščine. Zazidalni načrt "Proizvodno transportno območje Ivančna Gorica" Lega: Planska cona 11/1, KS Ivančna Gorica Ožje ureditveno območje 16 - P - Stransko polje Območje: med regionalno cesto R 331 in železnico ( vključno z varstvenim pasom železnice ) od krajevne poti pri nogometnem igrišču do vključno skladišč KZ Stična. Površina: 2 ha Zemljišče: VIII. kategorija Program: - nova skladišča, po možnosti selitev železniške tovorne postaje iz centra naselja, - prekladalna postaja, - manjši proizvodni obrati ( program predvsem za obdobje po letu 2000 ). Obvezna izhodišča: - uredi se regionalna cesta skozi celo naselje, upošteva se profil ( drevored, pločnik ) - upošteva se možnost ureditve nadvoza ceste nad železnico v kasnejši fazi ( zahodna obvoznica ) - projektivno se ugotovi, na kateri strani železnice je iz tehničnih vidikov boljša lokacija prekladalne postaje. Ureditveni načrt "Stična - Vir" Lega: Planska celota 11/1, KS Stična Ožje ureditveno območje v UZ V1 - Vir Območje: nad cesto Stična - Vir od naselja Vir do območja zaključenega ZN Stična Vir - S1 Površina: 7 ha Zemljišče: II., V. in VIII. kategorija Program: enodružinska stanovanjska gradnja ( pretežno zapolnitev) Obvezna izhodišča: - upoštevati cezuro med starim vaškim naseljem in novo zazidavo, - upoštevati potrebe razvoja kmečkih gospodarstev in - izdelava projekta, ki upošteva teren in lokalne arhitekturne elemente. Zazidalni načrt "Kojina" Lega: Planska celota 11/1, KS Stična Ožje ureditveno območje: UZ S3/a - Kojina Območje: južno od ceste Stična - Vir, od območja zaključenega ZN Stična - Vir do priključka lokalne ceste Vir -Kojina. Površina: 4,40 ha Zemljišče: III. kategorija in gozd na dobrih rastiščih Program: - stanovanjska gradnja (tudi večstanovanjski objekti nizkih gabaritov ), gostota 80 - 100 preb./ha - obrtno stanovanjsko območje - prometne ureditve ( povezava Stična - Ivančna Gorica ) - komunalne ureditve ( program predvsem za obdobje po letu 2000) Obvezna izhodišča: - obvezna izdelava programske zasnove za posamezne zaključene celote znotraj območja izdelava ZN po fazah, - območje za obrtne dejavnosti je ob cesti Vir - Stična; velikost parcel je odvisna od dejavnosti; v območje se usmerjajo le dejavnosti, ki ne vplivajo moteče na bivalno okolje, - stanovanjska gradnja se prilagaja gozdnim površinam in konfiguraciji terena; v največji meri se ohrani kvalitetna vegetacija, uredi se kot funkcionalno zelenje stanovanjskega naselja, - upošteva se II. stopnja varstvenega režima arheološkega območja ob cesti Stična -Vir in III. stopnja v celotnem ureditvenem območju. Zazidalni načrt " Studenec 3" Lega: planska celota 11/1, KS Ivančna Gorica Ožje ureditveno območje: UZ, med regionalno cesto - Ljubljanska cesta - in novo predvideno vzhodno povezavo - obvoznico - do avtoceste. Površina: 1,25 ha Zemljišče: III. kategorija kmetijskih zemljišč Program: - cona 1 s strnjeno pozidavo z večstanovanjskim objektom, z javnim programom v uličnem oziroma pritličnem delu objekta, - coni 2 in 3 nizka enodružinska in dvodružinska stanovanjska gradnja, - cona 4 je rezervirana za promet, - cona 5 predstavlja odprte zelene površine. Med conami 1 ter 2 in 3 je prometna komunikacija, ki se ob vstopu v naselje razširi v večji parkirni prostor z urejenimi površinami za pešce in položnim stopniščem za prehod v globino naselja. V grafičnem delu karta 2 Prikaz con znotraj območja je podrobneje opredeljena višina objektov. Za stanovanjske objekte je tlorisni gabarit 10x14 m, kar še prenesejo površine parcel, ki so velike oziroma večje od 500 m2. Skupaj je predvidenih 14 individualnih stanovanjskih objektov. Za cono 1 se bo primerna gradnja iskala z vabljenim natečajem. Odprte zelene površine - cona 5 - tudi nadalje ostajajo v kmetijski rabi ( travniki ), v kolikor bodo za kmetovanje še primerni zaradi onesnaženja. Na zgornjem robu, na meji s cono 2, se ohranja oziroma na novo zasadi avtohtona drevesna vegetacija - drevored pokriva južni rob notranje komunikacije in jo tako zakriva ter povečuje primernost prometne poti tudi za pešce. Iz območja vodita dve povezavi na javne prometne ceste. Glavni uvoz je z Ljubljanske ceste, drugi lokalnega značaja pa je namenjen predvsem urgentnemu dovozu in peš prometu. Slednja vodi v vzhodni predel stare vasi Studenec na vaško pot, ki se z izgradnjo obvoznice spremeni v lokalno dovozno cesto. Vse notranje prometnice, razen dveh dovoznih poti, so speljane v smeri plastnic. Širina vozišča je 6 m, kar omogoča ločen hodnik za pešce in lažjo vključitev prebivalcev v promet, na javno prometno površino. Pred in za krivinami se dodajo grbine za upočasnitev prometa zaradi slabše preglednosti. Primarni vodovodni vod poteka po Ljubljanski cesti in se območje lahko nanj priključi. Trasa kablovoda za telefonsko omrežje poteka v bližini, ob območju urejanja. Kanalizacijsko omrežje je nad koto terena - odpadne vode bo potrebno odvajati preko črpalke na potrebni nivo. Vse tuje vode, ki ne predstavljajo nevarnosti za okolje, se speljejo enako kot vode s prometnih površin v okolici. Električni kabel ni speljan do te lokacije in bo verjetno položen s smeri naselja Studenec. Obvezna izhodišča: - ohranjanje tipologije naselja proti odprtemu prostoru vzhodno od naselja, - zaradi konfiguracije terena se ne izvaja enotne tipske gradnje, ampak se izbere variante, ki bodo ustrezale posameznim lokacijam glede na nagib terena, smer in višino dovozne poti in lego objekta glede na osončenost, - predloženi gabariti se lahko spreminjajo v smislu poenotenja linije, vsekakor pa mora linija slemen slediti smeri terena. Ureditveni načrt "Nogometno igrišče" Lega: planska celota 11/1, KS Ivančna Gorica Ožje orientirano območje: v UZ, med regionalno cesto in železniško progo na S in J ter med veterinarsko postajo in Stiškim potokom na V in Z. Površina: 1,5 ha Zemljišče: stavbno zemljišče Program: - cona 1 - igrišče, - cona 2 - plato in tribune s poslovnimi dejavnostmi, - cona 3 - prometne površine s parkirišči na zahodnem robu območja. Cona 1 se ohranja v sedanjem stanju. V coni 2 je vzdolž severne stranice nogometnega igrišča predvidena tribuna z vhodom s platoja. Na platoju bo vhod na tribune in v avtosalon ter paviljonski niz poslovnih prostorov -grafična priloga 2. Pod platojem so predvidene sanitarije za obiskovalce, garderobe in sanitarije za dve nogometni ekipi ter prostori za morebitno poslovno dejavnost. V coni 3 je ob Ljubljanski cesti po predhodnem soglasju upravljalca ceste možno zagotoviti prostor za 12 vzdolžnih parkirnih mest. Višinsko razliko med cesto in robnim nivojem platoja premoščata dve blago nagnjeni rampi in dve stopnici ob parkirišču. Tukaj je glavni dostop pešcev na tribuno. Večje parkirišče za 27 vozil je predvideno na zahodnem koncu območja v trikotniku med potokom in igriščem. Uvoz na nivo igrišča oziroma v poslovne prostore bo ob potoku na zahodnem delu in po obstoječi cesti na severnem delu. Ob potoku je tudi urejen uvoz na parkirišče in dostop na nivo igrišča za urgentna vozila. Obvezna izhodišča: - prilagoditev nivoja tal poslovnih prostorov mora biti ustrezno nad višinsko koto poplavnih voda Stiškega potoka, - objekti v sklopu tribun se priključijo na kanalizacijsko omrežje, - parkirišča in dovozne poti se primerno tlakujejo, - uredi se odvod meteornih voda s teh površin in platoja za preprečitev odtoka direktno v tla oziroma v strugo Stiškega potoka, - predvideni posegi se usklajujejo s pogoji soglasodajalcev. III. Planska cona Šentvid Zazidalni načrt "Centov hrib" ( Kavka ) Lega: planska celota 11/1, KS Šentvid Ožje ureditveno območje v UZ Š1 - Šentvid - staro jedro Š1/a Območje: med Šentvidom in Petrušnjo vasjo med cesto proti Češnjicam in potjo proti Petrušnji vasi Površina: 1,70 ha Zemljišče: III. kategorija Program: enodružinska stanovanjska graditev, gostota 70 preb./ha ( graditev po letu 2000 ) Obvezna izhodišča: - pred odpiranjem novega območja je obvezna ureditev kanalizacije, - gradnja na izpostavljenem pobočju je mogoča pod pogojem, da se arhitektonsko oblikovalski elementi prilagodijo lokalni tipiki, da gabariti ne presegajo pritličja in izkoriščenega podstrešja, obvezen je projekt, ki upošteva gradnjo na pobočju, - prometno se območje napaja s ceste proti Češnjicam, - upošteva se II. stopnja varstvenega režima arheološkega območja, - ohrani se gozdna cezura med novim naseljem in Petrušnjo Vasjo. IV. Planska cona Krka Zagradec Zazidalni načrt "Zagradec" Lega: planska celota IV/4 - Zagradec, KS Zagradec Ožje ureditveno območje: Z/b Območje: cel gozdni rob vzhodno od Zagradca nad regionalno cesto proti Žužemberku Površina: 6,10 ha Zemljišče: pretežno III. kategorija in gozd; v okviru območja se planira poseg na I. območje kmetijskih zemljišč ( 1,30 ha III. kategorije) Program: - enodružinska strnjena zazidava gostote 80 preb./ha z možnostjo uslužnostnih in storitvenih dejavnosti, - proizvodnja v obsegu manjšega industrijskega obrata, načeloma tekstilne branže z možnostjo širitve, vendar ne preko 2 ha urbaniziranih površin. Obvezna izhodišča: - upoštevanje širšega območja naravnega rezervata Krke, - ohranitev gozdnega robu v širini najmanj 30 m, - komunalna ureditev, - prometna ureditev, - pri urbanistično - oblikovalskih pogojih je upoštevati vizualno izpostavljeno gradnjo na pobočju in ji prilagoditi obvezne arhitektonske elemente. V funkcionalnem in oblikovalskem pogledu je upoštevati strukturo starih jeder naselij in kmečkih gospodarstev. Zazidalni načrt "Fužina" Lega: planska celota IV/4 - Zagradec, KS Zagradec Ožje ureditveno območje: Z/a Območje: središče Zagradca v trikotniku med cestama proti Žužemberku in proti Ambrusu, na jugu do parcel 207/4 in 207/1 Površina: 1,44 ha Zemljišče: pretežno III. kategorija, deloma VIII. kategorija Program: - stanovanjska enodružinska gradnja za potrebe lokalne koncentracije prebivalcev gostote 80 preb./ha, - možnost manjših lokalov uslužnosti in storitev, - razvoj kmečkih gospodarstev. Obvezna izhodišča: - upoštevanje širšega območja naravnega rezervata Krke, - ureditev regionalne ceste skozi naselje in ceste proti Ambrusu, - komunalna ureditev. 7. člen 1.1. Usmeritve za načine urejanja drugih območij v naseljih Za urejanje drugih posegov v območja naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve: - manjše površine za šport in rekreacijo se urejajo s PUR večje sklenjene športne površine pa z UrN ali v sklopu ZN. 1.2. Urejanje ostalih naselij Ruralna, pretežno ruralna in ruralno urbana naselja se bodo v tem planskem obdobju do sprejetja PUP urejala z obstoječimi veljavnimi dokumenti PUP ali Urbanističnim redom. Podrobne usmeritve za urejanje različnih tipov naselij so kot obvezno izhodišče za pripravo prostorskih izvedbenih aktov opredeljene v družbenem planu. 1.3. Sedanja počitniška naselja se bodo urejala na podlagi določil UR oziroma PUP: ime počitniškega naselja novo stanje v ha ČAGOŠČEI. 18,25 ČAGOŠČEII. 2,70 DEBELI HRIB NAD TEMENICO 26,80 DOBRAVA NAD STIČNO 2,60 DOLE 15,09 GABROVČEC 8,10 GABROVKA 8,90 KRIŠKA VAS 37,87 MEKINJE 3,20 PETRUŠNJA VAS 2,20 PODBUKOVJE 6,80 PRISTAVA PRI VIŠNJI GORI 1.80 VALIČNA VAS I. 2,05 VALIČNA VAS II. 4.50 VELIKA DOBRAVA 1.80 VRH NAD VIŠNJO GORO 3,50 NASELJA VINOGRADOV - vinogradniška območja Vsa ostala novo opredeljena območja počitniških naselij se do sprejetja PUP urejajo kot območja razpršene gradnje po UR. 1.4. Urejanje posegov v prostor izven naselij Območje melioracij: Agromelioracije se urejajo s PUR razen v območjih, kjer je zaradi varovanja naravne in kulturne dediščine potrebna izdelava UrN. Opredeli se pri pripravi PUP-ov in izvaja pri naslednjih spremembah oziroma se iz območja izločijo neprimerne površine. Območja dediščine v okviru planiranih kompleksov agromelioracij so označena v kartografskem delu dolgoročnega plana, list Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine. Za območje pridobivanja mineralnih surovin se izdela UrN, ki vključuje nadaljno eksploatacijo in začasno sanacijo območij. Za odlagališče odpadkov - livarski pesek - se izdela UrN na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag, s katerimi so preverjeni vplivi na okolje in zaščitni ukrepi. Vključitev presoje vplivov na okolje. Za infrastrukturne objekte in naprave izven naselij se izdelajo lokacijski načrti. Za omrežja lokalnega pomena se izdela lokacijska dokumentacija na podlagi določil PUR 2. Naloge v zvezi z varstvom okolja Občina bo v skladu z Zakonom o varstvu okolja zagotovila izdelavo celovite analize ogroženosti prostora in obstoječih onesnaževalcev preko dopustnih meja ter program varstva okolja. Nadzorovala in vzpodbujala bo saniranje problemov v skladu z zakonskimi roki. V odločanju za dopustitev posegov v prostor so podzakonski akti Zakona o varstvu okolja pretežno že izdelani ter z njihovim doslednim izvajanjem ne bo večjih neprimernih posegov v prostor. V skladu z republiškimi obveznimi izhodišči bomo pristopili k akciji sanacije reke Krke, predvsem s pripravami na komunalno ureditev odvajanja odpadnih voda in z omejitvami poseganja v prostor ob reki. Prostorske omejitve in predlagane ureditve so navedene v tekstualnem delu plana, še dodatno v krajinski zasnovi in v kartografskem delu plana. Nadaljne omejitve pri poseganju, ki izhajajo iz predloga za zavarovanje reke Krke kot naravnega spomenika ( republiško obvezno izhodišče ) bodo upoštevane pri pripravi PUP-a. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 35003 - 0019/98 Ivančna Gorica, 10.09.98 Podpredsednica Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica Vrhovec Milena, ing. agr. Na podlagi 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( UL SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in UL RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 ), 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95 ) in 48. člena Poslovnika Občinskega sveta ( Uradni vestnik Občine lančna Gorica, št. 3/95 ) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 6. ( šesti) korespondenčni seji, dne 10.09.1998 sprejel ODLOK o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica 1. člen S tem odlokom Občina Ivančna Gorica ugotavlja, kateri zazidalni načrti, ureditveni načrti in drugi prostorsko izvedbeni akti so v nasprotju z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Ivančna Gorica za obdobje 1986 - 2000 in se zato ne morejo izvajati. 2. člen S prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica za obdobje 1986 - 2000 niso usklajeni zazidalni načrti: - za območje G3 - Baronov hrib v Višnji Gori ( UL SRS, št. 35/82 ), - za območje S1 - Stična - Vir ( UL SRS, št. 24/75, 26/82 ), - za območje "Sinoles" - Ivančna Gorica ( UL SRS, št. 9/88 ), - za območje Studenec 1 - Ivančna Gorica ( UL SRS, št. 24/75, 22/80, 25/83 ). 3. člen S spremembo in dopolnitvijo prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica za obdobje 1986 - 2000 so usklajeni prostorski izvedbeni akti, ki se izvajajo na način in v obsegu, kot so bili sprejeti: - za območje zazidalnega načrta G1 - Grintavec v Višnji Gori ( UL SRS, št. 21/79, 9/88 ), - za območje zazidalnega načrta za šolski center med Ivančno Gorico in Stično ( UL SRS, št. 21/79 ), - za območje ureditvenega načrta za naselje Krka ( UL SRS, št. 43/86 ), - za območje ureditvenega načrta za pokopališče v Šentvidu pri Stični ( UL SRS, št. 9/88 ), - za območje ureditvenega načrta središča Stične ( UL SRS, št. 1/88, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 ), - za območje prostorskih ureditvenih pogojev ( PUP ) za ureditvena območja prostorskih celot: Višnja Gora, Ivančna Gorica -Stična - Vir, Šentvid pri Stični in Zagradec - Fužina ( UL SRS, št. 24/87 ), - za območje prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje Krke ( UL SRS, št. 43/86 ). 4. člen Urbanistični red Občine Grosuplje ( UL SRS, št. 44/82 ) se do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev lahko izvaja v naseljih in območjih, kot je opredeljeno v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica za obdobje 1986 - 2000. PUP za ureditvena območja planskih celot: Višnja Gora, Ivančna Gorica - Stična - Vir, Šentvid pri Stični in Zagradec - Fužina ( UL SRS, št. 24/87 ) in PUP za širše območje Krke ( UL SRS, št. 43/86 ) se do sprejetja novih PUP lahko izvajajo, v kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica za obdobje 1986 - 2000, za območja iz 2. člena tega odloka. 5. člen Zazidalni načrt "Sinoles" Ivančna Gorica ni usklajen s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica, zato se do sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta ne izvaja, dovoli pa se sprememba namembnosti dejavnosti v objektu nekdanjega "Sinolesa" z ureditvijo okolice za potrebe novega uporabnika, brez negativnih vplivov na okolje. 6. člen Območja, ki so z zazidalnimi načrti že realizirana, se bodo urejala po določilih prostorskih ureditvenih pogojev. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 35003 - 0020/98 Ivančna Gorica, dne 10.09.98 Podpredsednica Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica Vrhovec Milena, ing. agr. Na podlagi 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 - odločba US in 35/97), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS 72/93, 6/94 - odločba US, št. 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98) ter 10. in 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 39. seji dne 10.07.1998 sprejel ODLOK o javnem redu in miru v Občini Ivančna Gorica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstvo občanov in premoženja, zdravja, čistoče, zunanjega videza naselij ter javnih površin na območju Občine Ivančna Gorica, zagotavljanje nadzora nad izvajanjem določb ter prekrški in kazni zanje. 2. člen Osebe na območju Občine Ivančna Gorica so dolžne urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo, ovirajo ali motijo drugih pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, skrbijo za urejen videz svojega kraja, da spoštujejo splošna moralna in etična načela in da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana. 3. člen Poleg prekrškov zoper javni red in mir, ki jih določajo zakoni, se v Občini Ivančna Gorica kot prekrški obravnavajo tudi dejanja, določena s tem odlokom. II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU 4. člen V času med 22. in 6. uro zjutraj je prepovedano uporabljati glasbila in druge zvočne naprave na javnih mestih. Javni shodi in javne prireditve potekajo v skladu z določbami zakona, ob tem pa so dolžne osebe, ki so odgovorne za vzdrževanje javnega reda in miru, zlasti: 1. poskrbeti za red in disciplino ter varnost na prireditvenem prostoru oziroma lokalu; 2. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane; 3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v dovoljenju pristojnega organa, oziroma zapreti in izprazniti lokal najkasneje v pol ure po odobrenem času; 4. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 22. uri brez spremstva staršev ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu; 5. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev ter drugih javnih lokalov parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu in poskrbeti za varnost parkiranih vozil; 6. po končani prireditvi prostor očistiti in vzpostaviti v prvotno stanje ; 7. zagotoviti izvrševanje drugih ukrepov in nalog v skladu z izdanim dovoljenjem. 5. člen Organizator javne prireditve oziroma javnega shoda mora k vlogi za pridobitev dovoljenja oziroma priglasitvi prireditve ali shoda priložiti soglasje lastnika oziroma upravljalca zemljišča ter si pridobiti mnenje upravljalca pomembnejših komunalnih in infrastrukturnih objektov. Organizator javne prireditve si je dolžan poleg dovoljenja oziroma priglasitve javnega shoda ali prireditve pridobiti v primeru, da traja prireditev ali shod več kot en dan, soglasje krajevne skupnosti na območju katere poteka prireditev oziroma shod. 6. člen Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 7. uro zjutraj ter točiti v javnih lokalih alkoholne pijače osebam, pri katerih zunanji znaki kažejo, da so pod vplivom alkohola; 2. popivati v prodajalnah ali drugih javnih krajih, ki niso določena za točenje alkoholnih pijač; 3. točiti alkoholne pijače mladoletnikom; 4. prenočevati na javnih površinah, avtobusnih in železniških postajah ter drugih za to neprimernih prostorih; 5. vznemirjati ljudi in okolico z vpitjem, prepevanjem ali uporabo zvočnih aparatov in glasbil, ter povzročanjem močnih pokov, zlasti pa v času zagotavljanja nočnega miru; 6. zadrževati se na prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času; 7. motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču. Za kršitve iz 1., 3. in 6. točke tega člena so odgovorni lastniki oziroma uporabniki lokalov in javnih prostorov. III. VARSTVO OBČANOV IN PREMOŽENJA 7. člen Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano: 1. odstraniti ali poškodovati stvari, objekte ali površine, ki so javnega pomena; 2. nepooblaščenim osebam na javnih mestih nošenje orožja in drugih nevarnih predmetov; 3. na travnikih, njivah, gozdovih, javnih mestih, zelenih površinah in v bližini objektov povzročati splošno požarno nevarnost; 4. onemogočati dostop do hidrantov in javnega hidrantnega omrežja; 5. namerno ovirati uporabo vode, elektrike ali poškodovati telefonske, domofonske ali druge RTV naprave; 6. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati pročelja objektov in ljudi, ki se nahajajo na javnih površinah in ob cestah; 7. puščati živali brez nadzora in opuščati opozorila glede nevarnosti psov. 8. člen Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljalec: 1. odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz kraja; 2. obnoviti ali odstraniti objekte, ki kvarijo videz ali ogrožajo varnost ljudi in premoženja in so še vedno v uporabi; 3. odstraniti drevesa, rastje in vejevje pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo prometno varnost ali premoženje; IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 9. člen Z namenom varovanja zdravja in čistoče je prepovedano: 1. odmetavati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke na prostore, ki za to niso določeni; 2. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v javne lokale ali druge javne prostore, pokopališča in otroška igrišča; 3. puščati iztrebke domačih živali, katere je lastnik takoj dolžan odstraniti z javne površine; 4. puščati greznice, odtočne kanale ali smetiščne jame odprte in opuščati pravočasno praznjenje le -teh; 5. pobirati in prevažati odpadke na način, ki povzroča onesnaževanje okolja; 6. odvažati odpadke, odpadne vode in gnojnico zlasti ob lepem vremenu, nasploh pa ob nedeljah in praznikih; 7. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene ali nameščene posode za odpadke; 8. v javnih objektih in na javnih površinah zanemariti red in čistočo; 9. puščati motorna vozila z delujočimi motorji v stanovanjskih naseljih ali v bližini stanovanjskih hiš za čas nad 3 min. V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA NASELIJ IN POVRŠIN 10. člen Zaradi varstva zunanjega videza naselij in površin so lastniki, upravljalci in uporabniki nepremičnin dolžni: 1. vzdrževati in skrbeti za urejenost zunanjega videza objektov in naprav; 2. skrbeti za ureditev javnih površin; 3. skrbeti za pravočasno košnjo in splošno čistočo teh površin; 4. skrbeti, da je ob sneženju sproti odstranjen sneg in led s pločnikov oziroma dovozov k objektom in da so le - ti posipani do 7. ure zjutraj, ter odstranjevati ledene sveče, ki lahko ogrožajo mimoidoče. Lastniki oziroma uporabniki motornih in drugih vozil ter mehanizacije morajo sproti očistiti javno cesto, ki so jo z uporabo onesnažili. 11. člen Prepovedano je: 1. ustavljati in parkirati motorna vozila v stanovanjskih naseljih, kjer ni za to posebej urejenih parkirišč; 2. parkiranje avtobusov, tovornih vozil in delovnih strojev v stanovanjskih naseljih in na površinah, ki za to niso namenjene; 3. postavljanje provizoričnih objektov in naprav na javnih površinah, v stanovanjskih naseljih in na površinah, ki temu niso namenjene; 4. puščanje motornega vozila brez registrskih tablic in drugih opuščenih vozil na parkirnem prostoru, pločniku ali drugi javni površini, ki za to ni namenjena; 5. parkiranje ob cesti, zasebnem zemljišču ali dvorišču brez soglasja lastnika; 6. kositi zelenice in druge površine v naselju ob času javnega shoda ali prireditve, v večernih ali zgodnjih jutranjih urah ter nedeljah in praznikih, ki je neprimeren in s tem motiti in vznemirjati prebivalce in okolico. 12. člen Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice, je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj; V primeru kršenja prepovedi iz 4. točke prejšnjega člena je pristojni organ občinske uprave dolžan obvestiti lastnika opuščenega vozila, da v roku 15 dni odstrani vozilo. V kolikor lastnik ni znan, se ga pozove z javnim naznanilom. Če v določenem roku vozilo ni odstranjeno, izda komunalni redar odločbo o odstranitvi vozila. V primeru, da ostane lastnik ali upravljalec vozila neznan, se vozilo odstrani na stroške proračuna občine. VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA 13. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja poleg organov, določenih z zakonom, tudi komunalni redar. Predlog za postopek o prekršku so dolžne podati pooblaščene uradne osebe iz prvega odstavka tega člena v okviru svojih pristojnosti. VII. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če krši določbe tega odloka. Pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti glede določb tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo od 30.000 do 90.000 tolarjev. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje z denarno kaznijo 15.000 tolarjev. 15. člen Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se lahko na kraju samem kaznuje posameznik, ki krši določila 4., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka. Za prekrške iz prvega odstavka tega člena lahko denarno kazen na kraju samem izterja komunalni redar ali z zakonom pooblaščena uradna oseba, ki izda potrdilo o plačilu. VIII. KONČNI DOLOČBI 16. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Grosuplje ( Ur. I. SRS, št. 24/87, 9/89 in Ur. I. RS, št. 49/93). 17. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 35001 - 4/98 Datum: 10.07.1998 Predsednik Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica mag. Jurij Gorišek Na podlagi prvega odstavka 18. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95), prvega odstavka 77. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 3/95) je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja po izvedenem tajnem glasovanju Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 39. seji dne 10.07.1998 sprejel ODLOK o izvolitvi predstavnika občine v sosvet načelnika Upravne enote Grosuplje 1. člen PAVEL GROZNIK, član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, je bil izvoljen kot predstavnik Občine Ivančna Gorica v sosvet načelnika Upravne enote Grosuplje. 2. člen Mandatna doba traja do izteka mandatne dobe Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, izvoljenega na volitvah dne 4.12.1994 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 607 - 2/98 Datum: 10.07.1998 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA mag. Jurij Gorišek Na podlagi četrtega odstavka 23. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik občine Ivančna Gorica, št. 1/95) in 13. člena poslovnika občinskega sveta občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik občine Ivančna Gorica, št. 3/95) je občinski svet občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja na 39. seji, dne 10.07.1998, sprejel ODLOK o razrešitvi sekretarja občinskega sveta občine Ivančna Gorica 1. člen Sonja Vesel, Male Lipljene 7, Turjak se razreši funkcije v.d. sekretarja občinskega sveta občine Ivančna Gorica. 2. člen Na podlagi 17. in 103. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest (Uradni list RS, št. 7/87, 9/89 in 5/91 - I) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 39. seji, dne 10.07.1998 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi I. S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi za nepremičnino pare. št. 1603/3, pašnik v izmeri 163 m2, vpisana v SEZ II. k.o. Stična. II. Del zemljišča pare. št. 1603/3, pašnik v izmeri 163 m2, k.o. Stična postane last občine Ivančna Gorica. Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vest- III. niku občine Ivančna Gorica, uporablja pa se od 31.07.1998 dalje. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 10300 - 13/98 Datum: 10.07.1998 Številka: 46500 - 26/98 Datum: 10.07.1998 OBČINA IVANČNA GORICA OBČINSKI SVET Predsednik mag. Jurij Gorišek Predsednik Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica mag. Jurij Gorišek KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15