Ste v. 343 TRST, n«deja II decembra I9IO miriAT rf i ' Teeaj XXXV tZMAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tiđ tt esdsfjali 1b prarHScMt efe 5.. o* 9. sjistr*]. štev. j«rod»j*i|& p« 3 r.vd. iS stot.) y aincgii MluJufctu'i v Iru-.a iji Gorici, ^uju, Sv Fstra, ^'/cicjrii, Sežani, 2S's.bražuii, S*. LccijL Tolminu, Ajdo-j-itd. Zs^l&relc r.t*y. po 5 btu {10 sfcct.). »S RACUN/JO HA MILIMSTRE v girckcst! I CAlfE: Tnjovincki ia obrtni ogluši po S at. misi, -cinortoic©, zravala, posiinic«. 0£iaai cieaaraik »»vodcr pa Ri. m/». ogia!«o T tekstu lita do 5 vrst 30 K. vrak* t idaJjat. v^ta K 2. Mali ogia^i po 4 itot. beseda, aaj- pft49»i SA Hr eol leta 12 K, 3 m^aec* iK; 21 » r+čb* brea dopodlaa? aaročaiae, oprava 116 ozfra. Ka«a4ata» ae ic*aa*» *Uu: ** c«l» lttto 'JZm* 2» j:»X l-t-a, it.'A^. fi«©. V« dopisi aaj 9« pOjiii.jp"'c na uredništvo ii^ta. Nefranktr vack punoa m as 3j?rs|[sinfcjo »s so vroihijo H«oaaiaot oglu* in x&klaEaaC;jar»sg lista "w£dino9tu. - Natisail« Tiskaro« „KdinOM" Vrtana 2a£Lru;ga z omejenim poroštvo:.« t Trata. aiK> ">-"■ ■ ■■ — Gior&io Galafcn: it**-. 18. - PcJtae-hraal!*«*! ri?un 5i 841 552. TELEFON 31. IV"?? • 1 f _ i ■' i > i i m*r i Več jasnosti! (Iz krogov trž. akademikov!) In zopet slovensko vseučilišče! Šestdeset let sviramo isto pesem, — in še vedno zastonj! Iz dveh ozirov pravim zastonj: prvič zato, ker še nimamo ni-kakih pozitivnih vspehov v stvari sami, dragic pa zato, ker si glede gotovih točk tega vprašanja še nismo na jasnem. Nedeljska številka „Edinosti" je popolnoma prav konstatirala : „v naše vseučiliško vprašanje moramo spraviti jasnost". V nejasnem pa si nismo le glede sedeža bodočega našega vseučilišča, da-si je to eno izmed važnejših vprašanj. Odgovora si tudi še nismo dali na vprašanje: bodi-li ta zavod samoslo-venski ali — če je dovoljeno tako reči — jugoslovanski. (Da bi govoril o svc-ječasnem predlogu dr.a Susteršiča, naj bi evenluelno predavali tudi v nemškem jeziku, se mi zdi neumestno, ker za nas p r e p o-n i ž c v a I n o.) Dalje je govora o „docentura h", t. j. o onih, ki se naj pripravljajo v bodoče profesorje na slovenski univerzi. Mislim, da je to pač najsrečnejša mise! v vsej tej akciji. Na te aocenture bi morali pač mi polagati nekoliko več pažnje. Saj so iste neobhodni predpogoj ustanovitvi naše univerze. V državni proračun je bil sicer že skozi par let postavljen tozadevni kredit, ki je v letošnjem proračunu še povečan. Kdo te podpore uživa, ni prav na-tanjko znano; „poklicani faktorji" smatrajo to menda za skrivnost. — Ker so ostale univerze v Avstriji nemške, prihajajo predvsem v poštev vseučilišča v Pragi, Krakovu in Lvovu kakor one univerze, na katerin naj se ti docenti habilitirajo. In res se menda dva gospoda pripravljata na češkem vse-učfltsču v Pragi, toda v — češkem jeziku, da-si bi biio naravno, da bi se za karijero na kodoči slovenski univerzi pripravljala v — slovenskem jeziku. Toda, ee je že učni jezik na Češki univerzi zako-wito določen, vendar bi našim poslancem ;»orda ne bilo nemožno odpraviti to težkočo. Zek> ugodno priliko k temu jim je nudil predlog si. akademičnega senata češke univerze na rninisterstvo za uk in bogočastje ravno v stvari slovenskih docentur (26. marca 1909). in zelo čudno je, da narodni zastopnik g. dr. Ivan Š «i s t e r š i č, ki ima, po giasilu njegove siranke, zelo veliko moc, velik vpliv, in čegar klub predstavlja „ves slovenski narod", ni te moči, tega svojega vpliva, vporabil v tem slučaju...! Naravnost neumljivo pa je postopanje gosp. doktorja Susteršiča, ko zahteva stolice slovenskih docentov v Krakovu, dočim se nekteri že pripravljajo v Pragi. Obenem docenti v dveh mestih — to je absurdum. Kafeen pomen n. pr. naj ima za jurista jirvoletnika to, če mu predavajo v slovenskem jeziku rimsko pravo v Pragi, kanonsko v Krakovu?!! Morda umejete to g. dr. Šu-steršič? Nam, ki nismo politiki in diplomati, je to neumljivo. Mnogokrat se tudi povdarja, naj bi našo zahtevo „popularizovali". Kaj je to „pepularizovati"? O.ikrito rečeno: ne vem, kakšen vspeh si pričakujemo od tega ? Prvič je popularizovanje te ideje, t. j. prizadevanje, da se bodo tudi „najširši sloji" naroda zavzemali za ta postulat s prepričanjem in notranjim navdušenjem, tudi pri vsej dobri volji in zmožnosti zelo težavna stvar. Da bi se naš kmet in delavec s prepričanjem in navdušenjem zavzemala za univerzo, ki jima direktno ne prinaša koristi, je zelo dvomljivo; to pa še zlasti v teh časih, ko naši nižji sloji vsled vladajočega reakcijonarnega režima z velikim nezaupanjem gledajo na njih, ki hodijo na visoke šole. Negiede na to, pa bi nam popularizovanje te ideje (tudi če bi se posrečilo), bržčas ne koristilo mnogo. Kolikerih pravic se narod ne zaveda in jih ne zahteva — brez vspeha?! Neumestno je dalje vse, kar se govori o teološki fakulteti na bodoči univerzi. lo stališče slov. naprednega dijaštja je malo taktično: pred rešitvijo našega vse-učiliškega vprašanja leži že toliko kamenov, da res ni potreba valiti novih zravev in s tem obteževati in zavlačevati rešitev samo! Će smo že svobodoumni, bodimo zares svobodoumni in pustimo tudi nasprotnikom, da se razvijajo: če bo imela t. zv. katoliška znanost dovolj zdravega jedra v sebi, da se obdrži, se obdrži in nasprotovanje jej bo ie koristilo, jo utrdi; če pa nima v sebi življenske moči, tedaj bo morala v modemi svetovni znanosti izginiti kakor znanost. Pa so so drugi tozadevni taktični oziri. Vedno napadamo poslance, kako malo store za naše vseučilišče; naši državnozborski po- slanci pa so večinoma — klerikalci! Kako bomo mogli torej, zahtevati od njih nekaj, kar je proti njim?! Mi Slovenci zahtevajmo slovensko univerzo, ki naj bo urejena v smislu zakona z dne 1. okt. 1850 št. 350 drž. zak. o avstrijskih univerzah. Protizakonitega pa ne smemo zahtevati. C e ne, bomo podobni tržažkim socijalnim demokratom, ki so izjavili, da bi sicer bili za zahtevo tržaških Slovencev, naj jim vlada ustanovi ljudsko šolo v mestu, toda le pod pogojem, da se na tej šoli ne bo poučeval krščanski nauk, s čemer so povedali ravno toliko, kakor če bi rekli, da so temu vprašanju sploh nasprotni. Slovenci se oglašamo s svojim vseučiliščem, kadar prihaja v državnem zboru na vrsto italijansko vseučiliško vprašanje. To je naravno. Pri tem zahtevamo, da se obe vprašanji rešiti istočasno. Pomisliti pa moramo in si odkrito priznati, da so predpogoji za obe univerzi čisto drugačni in da torej morajo biti tudi zahteve čisto drugačne naše od laških. Italijani imajo ves potrebni materijal, profesorje (že plačane in nastavljene kot „vseučiliščne"), literaturo, da, celo zakonito določeno pravico do lastne univerze. Mi imamo malo ali nič od vsega tega. Zato se moramo mi boriti za to, da nam bo zakonita priznana pravica do lastnega vseučilišča, in pa, da se nam ustvarijo predpogoji za isto: docenti in literatura. Dočim si moramo za poslednjo skrbeti sami, lahko zahtevamo ostalo od vlade. In tako kulminira naša zahteva nasproti vladi v dveh točkah: 1) zakonito priznanje pravice do lastne univerze, 2) slovenske docen-ture na jedni že obstoječi avstrijski univerzi. Ker bo pa, če se druga zahteva uresniči, prva zahteva le naravna posledica prve, je ta druga za nas za sedaj najvažnejša. Da zaključim ! Pravimo: za nami ne stoji niti narod, ne stoje niti poslanci. Kar se tiče naroda, lahko rečemo, da narod, ki to vprašanje razume, je za nami; od onega, ki ga ne razume ali celo ne more razumeti, ni treba tega zahtevati, ker niti ni potrebno. Kar se pa tiče slovenskih poslancev, je na tem očitku dosti upravičenega. Slovensko vseučilišče je za nas sicer „eminentno kulturno vprašanje", na Dunaju pa je to žalibog — politikum. Za našo jugoslovansko državno-zborsko delegacijo pa bi to moralo biti politikum ie v toliko, v kolikor je vprašanje: kdaj in i ako dobimo univerzo ? t Sicer pa bi moral tudi njej ostati ta postulat „eminentno kuituren". Žalibog, da temu ni tako; in, v kolikor ta zahteva ni že pri vladi politikum, je še temvečji politikum pri slovenskih klerikalnih poslancih. In to je, kar nas, slovensko akademično mladino, boli ! To edini vzrok.^ radi katerega napadi na naše poslance. Čeprav nismo v tistem vrvenju političnega delovanja, vendar vidimo, kolikokrat mora služiti ta naša vzvišena zahteva za štafažo g. dru. Šusteršiču, da širi svoj politiški renome, svojo politiško moč. To nam razlaga tudi, zakaj gospod dr. Šuster-šič, istočasno zahteva docenture v Pragi in Krakovu, da-si, kakor doktor pr2va in kakor ibrihten gospod, brezdvoma sam uvidja, kak nesmisel da je to! Iz tega vzroka si tudi razlagamo, zakaj velmožni gospod doktor — če so poslednja poročila z Dunaja resnična — zahteva za opustitev obstrukcije eno docenturo v Krakovu, pravimo: eno celo docenturo! Ali ne zveni to kakor v zasmeh vsemu narodu : ako se od obstrukcije za popolno univerzo odpušča proti kompenzaciji v obliki ene same docenture?! Evo vzroka naših napadov na poslance ! Sicer pa ni izključeno, da se ne bo g. dr. Šusteršič zopet v kratkem potegoval za popolno univerzo slovensko, da bo pri tem morda bombastično nastopal pred svojci kakor veliki slovenski general za to zahtevo, toda mi vemo že v naprej, zakaj te tirade — nascilur ridicuius mus, ena docentura ! Gospod dr. Šusteršič, mi vemo, da Vam je politična moč Vaše stranke in Vaš osebni renome več, nego vsaka — univerza. Upravne razmere. Interpelacija posl. S p i u č i č a ia tovarišev v seji zb vrnice posia'iccr dne '26. noTaaibra li.sl©. (Zvršetek.) Z ozirom na to, da v Primorju ooleg velikega pomanjkanja na slovenskih in hrvatskih šolah obstoje mnoge od države vzdrževane nemške ljudske, meščanske in srednje šole, na katerih in za katere so nameščeni tudi taki učitelji, profesorji in nadzorniki, ki z domačimi učenci ravnajo kakor s tujinci in na katerih šolah se mnogi ■čeuci sploh ne uče slovenskega ali hrvatskega jezika niti kakor predmeta in jih na teh šolah in potem skupno z drugimi mladimi Nemci na vseučiliščih vzgajajo v nemške šoviniste, ki ne trpe druzih narodov in jih zaničujejo, in obdolžujejo njihove sinove šovinizma, ako ti — kakor mora vsak pošten človek — narodno čutijo; ter jim, sinovom plemena, ki se je skozi stoletja boril za prestol, odrekajo zadosten avstrijski patrijotizem, ker ta patrijotizem iden-tifikujejo z nemškim patrijotizmom, dočim oni sami nimajo nič od tega oatrijotizma, ki je zapovedan po zgodovinskih, zakonskih in človeških pravicah, od tistega patrijotizma, ki hoče, da so vsa plemena habsburžke monarhije jednakopravna in da se z vsemi jednako ravna; z ozirom na to, da politiki ob reki Spree (V Berolinu. Op. ured.) že dolgo, vsaj od leta 1879, izrecno in odkrito izjav-jajo, da nemška država mora priti do Adrije in da jej v ta namen mora Avstro-Ogrska kakor predstraža gladiti poti; da Avstro-Ogrska nolens volens dela to z vsem svo-:jim postopanjem tudi v južnih provincijah I monarhije, dočim bi morala temu temeljito 'napraviti konec s tem, da b upravo in : šolstvo uredila po pravici in zakonu; z ozirom na to, da šolstvo v južnih ! pokrajinah monarhije, posebno tudi v Pri-! morju, glede tam bivajočih plemen .v mno-! gem ne odgovarja ne pravu, ne zakonu, ne potrebam javnega življenja in vspešne uprave; ter da hivatski visokošolci po željah in zahtevah izvestnih krogov, morejo na nemških in na vseh druzih vseučiliščih absol-virati studije in polagati državne in stroge izpite, in da jedino le na tistem vseučilišču, kjer v hrvatskem jeziku slušajo one iste ; predmete ne morejo polagati izpitov iz istih ' predmetov — kar je nenaravno, nepedago-gično, krivično in nezakonito, da: naravnost absurdno; vspričo okolnosti, da hrvatski slušateiji iz Dalmacije in Istre že več let obiskujejo to vseučilišče s hrvatskim učnim jezikom, Fran Josipovo vseučilišče v Zagrebu, v mestu, ki se nahaja v okvirju avstro-ogrske monarhije, katerega prebivalstvo je znano — istotako kakor pleme, v katerega sredi se nahaja — jako lojalno in zvesto prestolu od davnine, ter polagajo tam državne izpite, ne da bi bila vsled tega trpela pametna uprava, ali celo državni interesi, in gre le za to, da ne bi trebalo državnih izpitov ponavljati v kakem drugem mestu, pred drugo komisijo ; da se ignorirajo tudi strogi izpiti, da bi se pravica obiskovanja tega vseučilišča in polaganja izpitov raztegnila tudi na vi-sokošolce izven Dalmacije in Istre, kar se more zgoditi tem laglje, ker se je, kakor znano, kraljeva vlada v Zagrebu izjavila pripravljeno ustreči morebitno vsprejetim zahtevam c. kr. avstrijske vlade glede kreiranja novih docentskih mest in glede izpitov ; in končno vspričo okolnost:, da c. kr. vlada utemeljuje ustanovitev italijanske pravne fakultete s tem, da treba italijanski mladini dati prilike, da more v tuzemstvu dobivati v materinem jeziku znanstveno izobrazbo ter da dejanski obstoja potreba po takih kandidatih, ki bodo italijanskega jezika zmožni v besedi in pisavi in kvalificirani za javno službo v Avstriji; da pa ta zadnja trditev ni veljavna gleae zaledja v toliko, v kelikor v tej kronovini dejanski obstoji z neštevil-niini datami dokazana potreba po kandidatih, ki bodo popolnoma vešči hrvatskemu in slovenskemu in večinoma tudi italijanskemu jeziku v besedi in pisavi ter vsposobljeni za javno službo — stavljajo podpisani do visoke c. kr. vlade na roko njegove ekscelence g. mir.i-sterskega predsednika vprašanje: Je-li visoka c. kr. vlada pri volji brez zamude ukreniti odredbe, da bodo vsi c. kr. uradniki v Primorju vešči obema deželnima jezikoma, namreč slovenskemu oz. hrvatskemu in italijanskemu, ter da bo vse šolstvo v tej kronovini urejeno primerno temu in za javno j službo ? I __ Vprašanje pl na. Opozicija v mestnem svetu je torej že -v drugič preprečila vsprejem pogodbe med i mestno plinarno in škedenjskimi plavži i glede dobave plina. Sicer je — soditi po razpoloženju, ki vlada v tem vprašanju v vrstah večine — izven vsakega dvoma, da i bo konečno ta pogodba vendar-!e perfekci-; jonirana; vendar je vsa ta zadeva zelo, zelo temna, tako, da smrdi prav močno po — kamori. Res je naravnost neverjetno, kako je možno, da se večina taku trdovratno brani predložiti to pogodbo mestnemu svetu, da bi jo javno pretresali točko za točko! Govorniki večine so povdarjal«, da je pogodba dobra in je torej le naravno, da so jim govorniki manjšine — med temi prvi dr. Wilfan — zaklicali: „Če je po- godba tako dobra, prinesite jo sem, to blaženo pogodbo, pokažite jo, da bomo razpravljali točko za točko !!" Poleg argumenta, da je pogodba dobra, so rekli govorniki večine tudi. ..u 'maj'; zaupanje do upravnega sveta plinarne. In tudi tu jim je dr. \Vilfan jako dobro povedal, da je v tako važnih vprašanjih le ©n korak od zaupanja do — kamore. Gre tu za vprašanje: Ali sme to pogodbo skleniti upravni svet sam, ali jo pa mera preje potrditi mestni svet ? Zupan sam je izjavil v seji dne 1. julija t. I., da mu navstajajo pomisleki glede kompetence in zato da povpraša ju.idično komisijo. Juridična komisija je v seji, kjer je bHo navzočih poleg predsednika pet članov (dr. Puecher je bil odsoten) sklenila s tremi proti dvema glasoma, da je uprkvni svet plinarne kompetenten skleniti pogodbo. V slučaju dr. Puecherjeve prisotnosti bi biio torej enako glasov za in proti. More se torej trditi, da je to mnenje juridičue komisije tudi juridiški na zelo slabih nogah. Zato bi bilo pač členom večine, ki niso juristi, v dolžnost, da so stvar dobro premislili. In da so to storili temeljito, bi biit gotovo prišli do zaključka, da bi bilo bolje, ako bi o pogodbi sklepalo 80, nego pa le 9 oseb. Konečno ima italijanska liberalna stranka večino v mestnem svetu in večiiL< bi kljubu vsej opoziciji vendar-le lahk« vsprejela pogodbo, kakoršna je, ako je te večina že tako uvnrjena o koristnosti iste. Ko pa večina ni prišla s to pogodbo pred mestni svet, se torej absolutno ne more reči, da se je to zgodilo iz juridiških razlogov, temveč biti morajo kr.ki drugi razlogi. In teh razlogov tudi ni težko uganiti. Večina si ne upa pogodbe s škedenjski»r:i plavži pokazati javnosti! To je vse! V tem tiči vsa uganjka. Že po onih določbah pogodbe, ki s* znane, je videti, da za občino ni&ikor ni tako ugodna, kakor bi to hotela dokazati večina. Občina bo morala surovi (nerazčiščeni) plin plačevati po 5 25 stot. za m5. Ali ta plin bo treba še le v mestni plinarni razčistiti; ta procedura bo tudi še nekaj stala. No, pri vsem tem bo plin, po računih ravnatelja mestne plinarne, inženirja Sospisia, še vedno ceneji, nego je plin, ki ga proizvajajo v mestni plinarni. No, to tudi si čudno, ako pomislimo, da je sedanja mestna piiaarna že popolnoma zastarela, tako, da je sam predsednik upravnega sveta mestne plinarne priznal, da je treba v Trstu za vsakih 700 m2 plina, ki se ga proizvaja v 24 urah, enega delavca, dočim treba v modernih plinarnah le za vsakih 12.500 m3, in v Hamburgu celo le za vsakih 20.000 ni* enega delavca. Cena, ki stane plin v sedacit plinarni, torej nikakor ne more priti v poštev, pač pa bi morali računati, kolik© bi stal oziroma koliko stane plin v plinarnah, ta i o urejene po zahtevah moderne plinctehaike. V teh pa stane plin 4 do 4*5 stot. za m3' A to je plin, ki je že razčiščen in sposoben za kurjavo. Naše mesto pa bi moralo plaoe-vati za nerazčiščen plin po 5'25 stot. 2a \:.z in s tem je dovolj dokazana ona bajki korist, ki bi jo imela občina od te pogodbe $yb&f centra Pitacco. (7 seji zbornice poslancev dne 7. dec. povodom stvarnih popravkov). Visoka zbornica! V včerajšnji seji je poslanec Pitacco v svojem govoru podtJ tako množino neresnic in zavijanj, da bi moral jaz držati najmanje ravno tako delg govor, ako bi hotel popraviti vse te neresničnosti. Ker mi je pa čas le kratko odmerjen, in se hočem tudi omejiti samo ca stvarne popravke, bom omenjal le najdrznejše neresnice in jih popravim stvaruo. G. poslanec tretjega volilnega okraja tržaškega je trdil, da so Italijani na Primorskem, posebno pa v Trstu, zatiram od vlade in ogroženi od Slovencev. Da bi te dokazal, je navedel več dejstev. Predvsem je trdil, da so n. pr. pri državnih železnicah ne le večji del slug, temveč v zadnjem času tudi višji uradniki večinoma slovanske narodnosti. Temu nasproti popravljam stvarno, da je iz interpelacije, ki jo je pred nekaj dnevi vložil gosp. tovariš Spinčtč, lazvidno, da je od 180 konceptnih uradnikov pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu komaj 27 slovanskega jezika zmožnih, ne da bi bili morda Slovenci, ampak da so zmožui enega slovanskih jezikov, med tem ko je večina teh uradnikov nemške in ostanek italijanske narodnosti. In to se dogaja pri ravnateljstvu državnih železnic, ki se niti za ped zemlje ne dotika nemškega ozemlja! Bilo bi torej mnogo bolje, ako bi se bil gosp. poslanec Pitacco obrnil proti temu, da pri ravnateljstvu državnih železnic v TrsHt dajajo nem- fttraa H »BT>EN#9T« it. UM T Tr«tu, da« ti. 4eemfera iMt Scemu elementu tako prednost. (Medklici). Nadalje je g. tovariš Pitacco trdil, — i« s tem je le ponovil nekaj, kar se je že v tržaškem deželnem zboru omenjalo v obliki interpelacije—, da so pred kratkim šest inženirjev s Češkega na namestništ?u v Trstu sprejeli v službo. Temu nasproti popravljam stvarno — sklicuje se na to, kar je že vladni zastopnik odgovoril v tržaškem deželnem zboru na dotično interpelacijo — da sta od šestih uradnikov samo 2 češke, vsi drugi pa nemške narodnosti. (Čujte, čujte !) Dalje, da ti inženirji niso bili vsprejeti v službo, marveč samo najeti potom pogodbe za melijoracijska dela; da, tretjič, pridejo ti inženirji v porabo v dveh popolnoma slovanskih okrajih, namreč v okrajih Tolmin in Sežana, kjer ni niti enega, tudi umetno narejenega Italijana. In četrtič, da se med 104 prosilci ni oglasil niti eden Primorec, radi česar tudi ni mogel biti ime-■ovan noben Italijan; kjer ni prosilcev, tudi imenovanci ne morejo |biti. G. poslanec Pitacco je na neki moj prigovor, ki sem ga napravil v obliki medklica, odgovoril, da stvar najbrže ni bila razpisana. Temu nasproti podajam stvarni popravek, da je bil konkurz razpisan v tržaškem uradnem listu, in sicer — kakor se gospodje tu lahko prepričajo, — v uradnem listu, ki izhaja za vse Primorsko samo v italijanskem listu. (Čujte, čujte!) Mislim, da je to blizu edina dežela v monarhiji, kjer velika večina prebivalstva ne dobiva uradnega lista v svojem materinem jeziku. Gospodje Malorusi, ki se tolikanj pritožujejo, imajo za Galicijo malorusko prilogo k uradnemu listu, mi pa imamo za Primorsko samo italijanski uradni list „Osservatore Triestino". Iz tega je razvidno, da je na Primorskem vladni in državni jezik italijanski. In tu še govori g. Pitacco o zatiranju I Dalje je bil ta konkurz (razpis) ponatisnjen skoro v vseh tehniških časopisih, tako tudi v čeških, od koder so inženirji izvedeli to. Ako se tržaški inženirji ne brigajo za italijanski uradni list, je to njihova stvar in ne morejo nikomur kaj očitati, najmanj pa nam, Dalje je g. poslanec Pitacco zatrjeval, da tudi pri pomorski vladi nekaj časa sem sprejemajo samo hrvatske uradnike. Z ozi-rom na to popravljam stvarno, da od 31 konceptnih uradnikov, ne zna 23 niti slovensko niti hrvatsko, da sta od 16 stavbenih uradnikov komaj 2 ali 3 zmožna slovenščine, in da absolutno ni res, da v zadnjem času sprejemajo samo hrvatske uradnike, nasprotno je res, da sprejemajo skoro izključno nemške uradnike z Dunaja in to za oblast, ki ima uradovati za Primorsko in Dalmacijo, kjer je uradni jezik hrvatski. G. poslanec Pitacco trdi dalje, da italijanskim uradnikom ni dovoljeno — citiram tu dobesedno — spoštovati svoj materinski jezik in svojo narodnost ter biti v prijateljskih odnošajih z rojaki. Da jim je vsled tega državna služba ogrenkočena in trpka. Gospoda ! Ako bi navedel dejstva, iz katerih je razvidno, da italijanskim uradnikom ni le dovoljeno politiško delovanje, posebno pa negovanja ljubezni do svojega materinega jezika in narodnosti, ampak da isto dokazujejo celo na tak način, da prihajajo čestokrat v konflikt z disciplinarnimi predpisi, tedaj bi mi rekli z nasprotne strani, da sem denuncijant. Zato nočem govoriti o tem. Toda en dokaz bi vendar rad navel, ker stoji v mesu m krvi pred nami, in ta je: velespoštovani g. kolega Ussai!! Gospod je svetnik višjega deželnega sodišča in je cela leta lahko na program larodnoliberalne stranke kandidiral v mestni svet goriški in zavzemal različna politična mesta. Radi tega mu ničesar ne očitam, ampak hočem le konštatirati, da mu politično delovanje absolutno ni nič škodovalo; še več, bil je celo imenovan predsednikom tako-zvanega slovenskega civilnega senata v Trstu!! (Čujte, čujte f) Poslanec dr. Bu-gatto: Toda doslej se ni nič vdeleževal političnega življenja, bil je čisto nevtralen!) Bil je vendar v goriškem mestnem svetu f (Poslanec dr. Bugatto: To ni politično, ampak administrativno delovanje !) — Nehajte vendar. Zakaj pa postavlja Vaša stranka protikandidata proti g. Ussai-ju (Poslanec dr. Bugatto : Ne proti stranki, ampak proti •sebi !) tudi za mestni svet v Gorici, ako gre samo za administrativno delovanje ? (Posi. dr. Bugatto : Osebno se do sedaj sploh ni vdeleževal strankarskega življenja !) To ni res. On je bil občinski zastopnik na-rodno-liberalne stranke v Gorici. To je najbolji dokaz, da se tudi pripadniku narodnoliberalne stranke, ki je državni uradnik, absolutno nič ne zgodi (Posl. dr. Bugatto: V Gorici je samo ena stranka v občinskem svetu () Faidutti je bil tudi občinski svetnik (Posl. dr. Bugatto: Ne, ni bil občinski svetnik, bil je le protikandidat I) Bil je v •bčinskem svetu. Sedaj vprašam, kako se more govoriti, ako so tega gospoda, ki je politično deloval, smatrali vrednim in dovolj zaupanja dostojnim, da so ga napravili predsednikom slovenskega civilnega senata v Trstu ? Ako bi se to zgodilo Italijanom, da bi predsednikom italijanskega senata imenovali Slovenca, odmevala bi vsa Italija od pritožeb m lamentacij. (Posl. Ussai: Na pomorskem il sodišču je vendar tudi g. Povšič predsednik f) To ni res. Predsednik je vendar Mar-colin, a Povšič je predsednik navadnega senata, ne italijanskega, ne slovenskega, v katerem se pa tudi slovenski razpravlja. Vi pa ste predsednik takozvanega slovenskega senata. Nadalje je g. posl. dr. Pitacco trdil, da se v Istri orožništvo celo zato porablja, da poizveduje, ali pošilja kaka mati svoje otroke v Legino šolo na vabilo občinskega sveta. Temu nasproti popravljam stvarno, da orožništvo ni poizvedovalo v tem smislu, temveč v povsem drugi smeri, v kar je bilo opravičeno. Bila je namreč podana ovadba, da se je na hrvaške stariše delovalo s strašenjem, žuganjem in sličnimi sredstvi, da pošiljajo svoje otroke v laške šole. To je kažnjivo dejanje in zato je bila žendarmerija opravičena, da poizveduje o tem. Nadalje je gosp. posl. Pitacco tudi še trdil, da se mi identificiramo z vlado, da nas vlada podpira in da je celo hrvaški ban dal 5000 K slovenski šolski družbi. Temu nasproti popravljam stvarno, da slovenska šolska družba sploh ni od bana nič dobila in tudi ne dobiva, da se je pač v časopisih razširila vest, da hoče hrvaški ban hrvaški šolski družbi podariti 5000 K, da pa ni predsedniku te družbe absolutno nič znano o tem daru. Pa tudi če bi bilo res, bil bi to le dokaz zato, da avstrijska vlada in druge, v to poklicane šolske oblasti v Istri ne izpolnjujejo svoje dolžnosti, ako se čuti ban primoranim, da stori nekaj za hrvaško šolstvo. (Pritrjevanje). Nadalje je g. posl. Pitacco trdil, da Lahi ne dobivajo od nobene strani niti krajcarja, da jih absolutno nihče ne podpira. Nasproti temu se sklicujem na poročila v časopisih (ali naj navedem tudi za Italijane nesumljiv časopis), navajam „Neue Freie Presse", ki v svojem poročilu o kongresu nacijonalistov, ki se je te dni vršil v Flo-renci, pravi to-le (čita): „Sighele je rekel: „Iredentizem ne po-menja brez daljnega vojno proti Avstriji, temveč za sedaj podpiranje z zatiranjem ogroženih Italijanov v Trstu in v Trentu. Edino pravo sredstvo je pristop k narodnemu društvu „Dante Alighieri", ki ima 55000 članov in račun stroškov 362.000 lir, dočim razpolagajo tri nemške šolske družbe 230000 članov z dohodki 1.300.000 K". On predlaga torej, naj se društvo, ki skrbi za laške Šole v Avstriji, podpira še mnogo izdatneje in obilneje. Predsednik: (pretrgaje: Prosim g. poslanec, jaz sicer ne morem vsega slišati, imam pa vtis, da prekorača okvir stvarnega popravka. (Klici: To so stvarni popravki 1) Posl. dr. R y b a f: To je le prestvarno za gospode Italijane. Končam takoj. Ako me boste motili, trajalo bo seveda še dlje. (Mejklici posl. C h o c a.) P r. Prosim, ne vmešavajte se v predsedniške posle. Posl. dr. R y b a f : Sighele pravi nadalje (čita): » „Italijanske provincije Avstrije so italijanska last v tujem uživanju". (Živahni klici: Oho!) „Italija mora paziti, da se ta narodna imovina ne zagospodari. To je za sedaj tista vojna, ki naj jo Lahi vodijo proti Avstriji". Prosim, ta jezik je jasen; ni treba, da je jasnejši. Pri tem ni Sighele nikak fantast, temveč trezen učenjak. Kar govori, ne spada v kraljestvo fantazije. Kako se pa ima to še nadalje razumevati, izhaja iz poročila rimske „Tribune", glasom katerega je neki Tržačan, Baldi, izjavil, — pitano je laški, jaz takoj prevajam na nemško — da, ako ima tisti nacijonalizem, ki je namreč v Florenci zboroval — nadomestovati stari iredentizem in sicer s tem, da ga oslabi, potem ne more on biti za ta nacijonalizem. On bode Sighelov nacijonalizem podpiral le tedaj, ako bo ravno tako krepko nastopal proti Avstriji, kakor je to delala stara iredenta ! To so menda podpore v obilni meri. Pa tudi avstrijska vlada, proti kateri se je g. Pitacco toliko pritoževal, se spominja Italijanov ob vsaki priložnosti z — dobrim denarjem, faz radi tega Italijanom nič ne očitam; ker se je pa trdilo take stvari, pribijam : da je, ko je Banca popolare Go-riziana prišla v plačilno zadrego, priskočila avstrijska vlada gospodom Italijanom na pomoč z dvema milijonoma kron (Čujte !); da je, ko je tudi Banca popolare v Trstu prišla v plačilno zadrego, hitela avstrijska vlada Banki na pomoč s tremi milijoni K po 2 odstot. Ako se to pomisli, treba pač reči, da trditve g. posl. Pitacca nikakor ne odgovarjajo resnici, da ti gospodje prav dobro znajo, kje je avstrijska vlada, in da se v takih slučajih ne obrača na Italijo, ali druge somišljenike, temveč da nahajajo pri j avstrijski vladi dobrohoten posluh. Za svojo osebo hočem izjaviti, da nimamo prav nič, proti taki pomoči s strani vlade, ker smatram,1 da je dolžnost vlade pomagati, da ne pridejo v škodo ubogi dolžniki in vlagatelji. Radi 5 ali 6 lahkomiselnih ali zločinskih upravnih svetnikov ne sme trpeti vse prebivalstvo. — Jaz sem konštatiral to samo zato, da se spozna, kako so Italijani od avstrijske vlade zatirani. (Posl. Moraczcwski: Oni živijo pod pritiskom teh milijonov! — Smeh). Najbrž. Popravljam še stvarno, da ne odgovarja resnici trditev posl. Pitacco, da mu je kolega Spinčič izjavil, da smo mi Jugoslovani sklenili, da ne bomo več obstruirali proti provizoriju laške fakultete. O obstrukciji se sploh ni razpravljalo in tudi ne sklepalo, temveč smo mi le izjavili, da nimamo nič proti temuf ako se predloga o fakulteti izroči pododseku, ker se vendar od prvega začetka nismo protivili pogajanjem, temveč smo le zahtevali, da se ob tej priložnosti uvažujejo tudi naše želje. Od vpoštevanja teh želja bo potem odvisno naše nadaljno taktično postopanje. To naj si zapomnijo gospodje Italijani in tudi vlada. (Ploskanje). Ali le možen enoten jugoslovanski Pob ? Trst, 10. dec. Že lani je češki poslanec Klofač v svojem glasilu „Češke slovo" z ozirom na položaj češkega naroda z nepobitnimi dejstvi dokazoval potrebo združitve čeških poslancev. In danes vidimo res češke poslance na Dunaju združene v krepko falango, pripravljeno za odbijanje vsakega napada. Cehi so danes eden najnaprednejših narodov v Avstriji. Kar se tiče društvene in gospodarske kulture vspešno konkurirajo z avstrijskimi Nemci. Čehi so si s smotrenim in vstrajnim delom pridobili v Avstriji pozicijo, do kakoršnje mi Slovenci ne pridemo še tako kmalu. Brez Čehov danes nobena avstrijska vlada ne more vladati. A poglejmo si češke politične razmere! Noben narod v Avstriji ni wdoma strankarsko tako razcepljen, kakor Čehi. Razlike v načelih med strankami so nepremostljive. Pri vsem tem strankarskem razcepljenju, vzlic vsem razlikam, ki vladajo v kulturnih, verskih in gospodarskih vprašanjih, opažamo pri Čehih vendarle le eno, česar tako živo pogrešamo pri nas Slovencih: da znajo namreč najti mejo, do katere smejo iti v medsebojnih strankarskih bojih, da znajo vsikdar razločevati strankarsko od narodne koristi in da strankarsko korist podrejajo splošnemu narodnemu interesu. Poglejmo samo, kako enotno postopajo o manjšinskih stvareh. Socijalen demokrat in klerikalec sta ponosna na svojo narodnost. Oba sta pripravljena žrtvovati tisoče v to, da se češki otroci ohranijo narodu. Seveda imajo Čehi organizacijo, ki vodi splošno narodne stvari in v kateri so zastopane vse stranke, namreč češki narodni svet v Pragi. Zato se tudi ni čuditi, da dosezajo vspehe, o katerih se nam Slovencem še niti ne sanja. In slednjič, potem, ko so bili toliko let razcepljeni tudi v dunajskem parlamentu, so si tudi tam ustanovili enoten in skupen češki klub, ki je že v tem kratkem času postal faktor, ki dela nemškim strankam sive lase. Tako Čehi. A mi Jugoslovani? Pričeli smo živeti šele pred par desetletji. Kakor povsod, so morale tudi pri nas nastati stranke z najrazličnejšimi načeli. Ker pa so se te stranke morale boriti in se še borijo za najprimitivnejše narodne zahteve, boj med njimi ni bil tako oster! A kaj vidimo danes? Narodna ideja se zlasti pri nas Slovencih vedno bolj umika „načelnim" vprašanjem in osebnim bojem. Oni, ki danes poživlja na slogo vsaj v narodnih vprašanjih, je po mnenjih teh gospodov „solzar" itd. A posledica tem bojem je, da je nastala med Slovenci vsemogočna takozvana Vseslovenska ljudska stranka, ki hoče z največjo brezobzirnostjo uničiti vse, kar ne piha v njen rog. Nočemo tajiti, da ima ta stranka, recimo, na gospodarskem polju gotove zasluge, ali kaj je dosegla v narodnem oziru ? Faktum je, da nam Slovencem v narodnem oziru še nikdar ni tako slaba predla, kakor ravno sedaj po režimom S. L. S. Dasiravno ima ta stranlbi ogromno večino „slovenskega ljudstva" in veHno poslancev za seboj, smo vendarle dobili nemško nacionalnega Elsner-ja v Ljubljano na mesto, na katerem je prej sedel Slovenec, koroški Slovenci, ki so u-dani S. L. S., so dobili nemškega škofa in vseučiliško vprašanje je doživelo bankerot, tako, da bo treba z nova začeti. Zato se moramo vprašati: ali je to sploh še slovenska stranka ? Niti od daleč nam ne prihaja na misel, da bi branili morda s tem grehe in zamude slovenskih liberalcev. Hoteli smo samo pokazati, kam nas je privedla taka „načelna" politika. Srbsko nevarnost in srbske veleiz-dajalce vidijo povsod, a nemške nevarnosti ne vidijo ! Najbolj žalostno, pa je to, da se je ta boj prenesel na Dunaj. Temu se imamo tudi zahvaliti za naše najnovejše nevspehe. Proti temu prenašanju naših domačih bojev smo se mi bojevali od vsega začetka. Tako po volitvah leta 1907 smo odločno povedali svoje mnenje, da spadajo vsi jugoslovanski poslanci v enoten parlamentarni klub. A vsled trme, ki je po vsej sili hotela izključiti Hribarja, ni prišlo do tega. Jugoslovani so ostali razcepljeni do danes. Vprašati se moramo, ali so res „načela" kriva, da ne more priti do združenja v enoten klub ? Priznavamo, da med jugoslovanskimi poslanci imamo danes ljudi odločno svobodomiselnega in tudi katoliškega mišljenja. Da taki ljudje glede načel ne morejo soglašati, leži na dlani. In recimo, da pride v parla- mentu v razpravo zakon o razporokt, svobodni šoli in drugih kulturnih vprašanjih, je gotovo, da jugoslovanski poslanci vsled različnih nazorov ne bodo mogli biti edini v tem. A kulturnega boja v Avstriji danes še trii, vsaj v tistem mislu ne, kakor na Francoskem. V Avstriji se res boj vrti okoli narodnih in gospodarskih vprašanj in dokler ne bodo rešena ta, ni niti misliti na kulturni boj, dasi bi ga klerikalci prav radi inscenirali. Zato nam je neumljivo, da bi bili svetovni nazori vzrok razcepljenja Jugoslovanov. Pravi vzrok leži le v osebnih ambicijah ter sploh v osebnosti. Ubi vanje in mesar-jenje posameznih oseb javno in po časopisih je postalo v zadnjem času pri Slovencih prava rak-rana. In ako bi tudi res različno svetovno naziranje branilo jugoslovanskim poslancem, da se združijo v enoten klub, ali res ni možno najti točke, ki bi družila vse ne glede na strankarsko prepričanje ? Mari je pri nas ideja narodnosti že premagano stališče? Vse to se moramo vprašati, ob tako žalostnih razmerah, ki vladajo sedaj na Dunaju. Bolne, do kosti bolne so naše politične razmere in spreten zdravnik bi moral biti oni, ki bi hotel te razmere ozdraviti. Da se to zgodi, je treba najprej nekoliko dobre volje in odstranitev raznih osebnih nasprotij. Osnovanje enotnega parlamentarnega kluba češkega je napravilo na vse parlamentarne kroge globok utis in tudi vprašanje koncentracije jugoslovanskih sil je postalo, ali bi moralo postati zopet aktuelno. Tudi pred par dnevi še smo se odločno izrekli za tako koncentracijo in ponavljamo tudi danes. Osnuje naj se enoten klub vseh jugoslovanskih posancev na podlagi skupnih in enotnih pravil! Ta skupnost naj obsega vsa narodna in taktična vprašanja. V kulturnih stvareh ima jo členi svobodno^ roko. Ako ima narodna ideja tako moč pri Čehih, mora ta ideja imeti še večjo moč pri jugoslovanih, ki nimamo skoraj še nič ali prav malo. Še le potem ko bomo na znotraj konsolidirani, ko bomo na zunaj postopali v skupnih vprašanjih enotno, potem bomo lahko govorili o ugodnih posledicah, osnovanja češkega enotnega kluba tudi za nas. Enoten češki klub, enoten jugoslovanski klub, oba združena v „Slovanski Enoti* to bodi naš cilj! Ako dosežemo to, postane „Slovanska Enota" vse drugačen faktor, nego je bila doslej. Prvi (lel)uf poslanca Ussai-a na Dunaju. Na Dunaju 9. XII. Ussai je novi zastopnik Gorice, izvolje« od liberalne italijanske stranke na mesto odstopivšega posl. Maranija. Ussai je po svojem poklicu višesodni svetnik v Trstu ia je služil svoj čas prilično let kakor c. k. okrajni sodnik v Motovunu. Pri vpisovanju govornikov za razpravo o provizoriju za l. 1911 bil je g. višesodni svetnik srečen. Tako bi se vsaj smatral vsak resni poslanec, ki se vpisuje k razpravi, da more govoriti v njej. Gospod višesodni svetnik pa se je smatral jako nesrečnega, ker je bil izžreban, da govori o provizoriju kakor četrti protigovornik in kakor sedmi govornik sploh o provizoriju. On se ni vpisal kakor resen poslanec, ki bi hotel iztakniti svoje politične nazore, ali potrebe ljudstva. Vpisal se je le zato, da bi se mislilo, da je hotel govoriti, a ni prišel na vrsto. Ali na svojo nesrečo je bil izžreban in bi bil torej moral govoriti. Ali ni hoteli In Iskal je nado-mestovalca med svojimi bližnjimi tovariši, toda — ga ni našel. Iskal je dalje in dalje in ga slednjič našel v osebi nekega malo-ruskega poslanca. Temu je odstopil svoje govorniško mesto, a sebe hitro potisnil tako nazaj, da je bilo izključeno, da bi prišel do besede. Ali debutiratl je hotel vendar, sicer ne kakor reden govornik, ampak kakor ... medklicatelj. Ko je naš poslanec Spinčič z veliko težavo in po dobroti čeških radikalcev dae 6. t. m. dobil besedo, stopil je predenj — dve tri klopi niže — visok, plešast, oziroma siv, razmeroma dobro rejen mož, ki ga pa govornik, posl. Spinčič — kakor smo zanesljivo obveščeni — ni poznal. Že začetkom Spinčičevega govora je Ussai nekolikokrat napravil nekake opazke, ali samo — na pol ust, tako, da ni bilo možno razumeti, kaj pravi, in zato tadi stenografski zapisnik nič ne ve o tem. Sele ko je posl. Spinčič govoril o ljudski šoli v Novivasi pri Poreču, začel je g. višesodni svetnik Ussai glasno svoj — prvi debut, ki ga je pa prav hitro dovršil. Glejmo, kaj pravi o tem stenografski protokol dotične seje poslanske zbornice od 6. decembra t. I. Poslanec Spinčič je govoril, kar ni v oklepajih. „V tem (šolskem poslopju v Novivari pri Poreču) stanuje učitelj, v dveh šolskii dvoranah sta dva italijanska razreda z dvemi učnimi moči, tretjo dvorano pa rabi aa USTREDNj BANKA ČESKVCH CDHDITCI CU PODRUŽNICA v TRST t OrUnl I LLLn » mik del poiterosso j. :: Vloge na tujifice PremijoTe Tloge s lu V. Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE u KAVCIJE • - - MENJALNICA- T Trata, 4a* 11. deceafer* 1910 »EDINOST« it. 343. Stara lil otroški vrtec družba- „Lega Naiioaale", ta fabrika italijanskih otrok. (Čujte 1 Cuitel Poslanec Ussai: Kje?l). v Novivasi pri Poreču. (Posl. Ussai: Tega ne poznam). Jaz vas sploh ne poznam in ne vem, kaj veste 1 (Posl. Ussai: Bil sem celo nič manje, nego 13 let v okraju 1) Ako ste služili tam kakor c. k. uradnik in ne veste, kaj je Novavas, ki jo ljudstvo samo tako imenuje, potem je to le dokaz za to, kake italijanske uradnike se nastavlja tam, namreč uradnike, ki nočejo poznati niti imen, ki jih ljudstvo! rabi. (Čujte I Čujte!) To je naravnost sramota !! In imate še poguma, da govorite tukaj! !w In tako je bil zvršen ta prvi debut g. višesodnega svetnika posl. Ussai-a. — Med nadaljnim govorom posl. Spinčiča ga ni bilo več čuti. Kri/a na Hrvatskem. Zagreb 9. XII. — B — Krogi okolo bana Tomašiča trdijo, da bo sabor sklican še tekom tega meseca. V ta namen je ban že pozval prvake državnopravne opozicije na konferenco. Tudi koalicija že konferira o tem. Gre namreč za volitve v prezidij. Koalicija stopi v dogovor s franko - furtimaši in Mili-novci. Prizadevala si bo z vsemi silami, da ne bo voljen predsednikom kak pristaš banov. V zvezi s sklicanjem hrvatskega sabora je tudi pot bana Tomašiča na Dunaj. Poprej se oglasi seveda v Budimpešti, kjer bo konferiral z grofom Khuenom. Domače vesti. Na današnji shod volilcev, ki se bo vršil v „Gospodarskem društvu" na Vrdelci in bo na njem razpravljal posl. dr. R y b a r — o mestnem proračunu opozarjamo posebno izlasti volilce s Konkonela, Kolonje, Vrdelce, Frdeniča in sv. Ivana. Predmet, o katerem bo razpravljal g. poslanec, se dotika življenskih interesov naše okolice in mora zanimati vsakega volilca. — Shod se bo vršil na Vrdelci, ker je tam nekako središče vseh frakcij. Začetek ob 4. uri. Politično društvo „Edinost" bo imelo jutri ob 3. uri popoludne odbo-rovo sejo v .,Slovanski Čitalnici". Na znanje ! Pravico voliti v zavarovalnico zoper nazgode imajo po >jetniki in delavci vseh onih obratov, ki so zavarovani j ri tem zavodu več časa, nego 3 mesece. Ako niso torej nekatera podjetja, ki so upravičena voliti, prejela svojih glasovnic dosedaj, reklamirajo naj nemudoma svojo volil, pravico pri Zavarovalnici zoper nezgode, oziroma obrnejo naj se do predsednika volilnega odbora Dr. S 1 a v i k a, odv. t Trstu. Smrtna kosa. V Št. Jurju ob južni že-ležnici (Štajersko) je umrl vrl slovenski rodoljub posestnik gosp. Fr. G u 1 i n, oče g. Frana Gulina, uradnika na tuk. policijskem ravnateljstvu. Rodoljubni rodbini naše iskreno sožalje. „Slovenčeva" grda manija. „Slovenec" je zapal maniji,|da vsakokrat, ko je kaj v drugih listih, kar njemu ne gre v sklad, kar na korajžo kaže s prstom na kako osebo, češ: ta je pisal, ali pa vsaj inspirira! 1 Tako je tudi ozirom na naš Članek, v katerem smo po svojem uverjenju ožigosali ono četvorico dalmatinskih poslancev, ki so fcrez vsakega utemeljenega razloga zapustili „Zvezo južnih Slovanov" in s tem svoje ožje rojake, »Slov." je kar naravnost označil dr. Rybara kakor pisca ali vsaj inspira-torja onega članka v našem listu. „Slovencu" je svobodno, da nam veruje, ali pa ne; le v označenje grde „Slovenčeve" manije izjavljamo slovesno, da onega članka n i dr. R y b a r ne pisal, ne in-spiral ter da je bil pisan brez njegove vednosti. Sicer pa vemo, da je poslanec dr, Rybar ob vsaki priliki naglaŠal iste nazore o potrebi koncentracije naših sil na Dunaju, kakor jih mi vedno povdar-jamo. Shod državnih uradnikov in učiteljev. Kakor smo že sporočili, se bo vršil danes ob 11. uri predpoludne shod državnih uradnikov in učiteljev v gledališču „Eden". — Ker je predmet velevažen, naj ne manjka nikdo interesirancev. Na shod so povabljeni tudi tržaški državni poslanci. Za koncert tržaške podružnice „Glasbene Matice" vlada vseobče zanimanje. Sedeži in lože so od danes naprej v pretprodaji pri vratarici „Nar. doma". Cene z vstopino vred: lože po 20 K. Sedeži v pritličju : I—IV vrste po 4 K, V-VIII po 3 K, IX-XII po 2 K, XIII—XV po 160 K. Sedeži na galeriji po 2 K. — Slavno občinstvo cpozarjamo, da si pravočasno preskrbi sedeže. Pezor! — Izvestni ljudje krožijo po mestu in vsiljujejo neko vrsto kreme, ki nosi menda hrvatski napis. Mi nimamo nič proti tema, ker trgovina je svobodna. Odločno pa moramo protestirati proti temu, da se to kremo označa za biago družbe sv. C. in Met. Opozorjamo slavno občinstvo tem potom, da edina krema za čevlje je ona, ki jo izdeljuje I. K e b e r v Ljubljni in se prodaja po 30 stotink. Na skatljici je izrecno zapisano: Najboljši čistilo za čevlje u prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Torej edino le to naj kapuje vsaka zavedna Slovenka) Vstajenje, ki ga poslednjikrat vidimo v tej sezoni danes ob 4. uri popoludne, obiščejo vsi, ki hočejo kaj lepega videti. Kovarstvo in ljubezen, klasično Schil-lerjevo igro, vidimo nocoj ob 8. uri zvečer še enkrat. Te lepe igre ne sme nihče za-t muditi. „Veda" se imenuje nov slovenski, znanstveni dvomesečnik, ki prične izhajati s 1. januarjem 1911. v založništvu „Goriške tiskarne". A. Gabrščeka v Gorici. Uredniki bodo : dr. Albert K r a m e r, dr. Ivan Prijatelj, dr. Mihajlo R o s t o h a r in dr. Bogomil V o š n j a k, sama imena naših mladih znanstvenikov. Poleg tega so obljubili svoje sodelovanje drugi slovenski, srbski, bolgarski in češki znanstveniki n. pr. prof. Masaryk, Drtina, Foustka, hrvatska vseučil. profesorja dr. Bazala in dr. Šilovič itd — List se bo pečal z vsemi vprašanji, ki se tičejo svobodnega znanstva in bo stal na leto 8 kron, za dijake 5 kron. — Priporočamo ga toplo vsem izobražencem v naročevanje. Naročnino sprejema: Založništvo „ Vede", Goriška tiskarna, A. Gabršček, Gorica. 150.000 kron za novo nemško šolo v Trstu I V drž. proračunu za leto 1911 se nahaja tudi svota 150.000 kron za novo šolsko poslopje kakor prvi obrok za nemško šolo v Trstu ! Tako skrbi vlada za nemške šole v Trstu ! A za slovenske ! Prsti se nam krčijo in jeza nas grabi. Tolaži nas edino le zavest, da bo tudi temu enkrat konec. V pojasnilo! V naše uredništvo je prišel duhovnik Sebastijan Biondetti in nas je prosil, da priobčimo sledeče : „Slovenec" od 7. t. m. št. 279 je na strani 6 priobčil vest, da je bil v Ljubljani aretiran neki Sebastijan Biondetti, doma iz Verone. G. Seb. Biondetti-ja je ljubljanska policija pomotoma zamenjala za nekega drugega, ki kroži tam okoli. Gosp. Seb. Biondetti, ki je že 6 let pristojen v Trst in je bil duhovni pomočnik in katehet na raznih krajih tržaške Škofije, je te dni po nalogu više cerkvene oblasti Šel v Gorico, da bi tamkaj v enem ali drugem samostanu napravil duhovne vaje. Ker niso tamkaj imeli nikjer prostora, se je podal v omenjeno svrho v Ljubljano, ali tudi tam ni bilo nikjer praznega mesta. Ker mu je pošel denar, se je obrnil do raznih oseb v Trstu, naj bi mu poslale toliko denarja, da bi mogel nazaj v Trst. Ker ni takoj dobil denarja, se je obrnil na ljubljansko policijo, da bi telefoniral v Trst. Ko so na policiji videli, da nima denarnih sredstev in tudi nikakih dokumentov seboj, so ga pridržali v zaporu, ker so bili mnenja, da ni pravi duhovnik. Ko se je pa policija prepričala o resničnosti izjav g. Biondetti-ja ga je v petek izpustila na svobodo. »Kmetijska družba za Trst in okolico" vabi člane in kmetovalce tržaške okolice k naročitvi superfosfata. Superfosfat je izborno gnojilo; trositi ga je od JanuvarJa do marca in zaleže osobito v plitvih in osušenih zemljah. Najbolj se izplača na travnikih pri fižolu, grahu, detelji, krompirju kakor tudi v vinogradu in pri sadnem drevju. V superfosfatih se nahaja navadno 12—18 odstotkov fosforne kisline. Fosforna kislina deluje osobito za napravo zaroda in sadu. Kmetijska družba namerava z „Goriškim kmetijskim društvom" skupno naročiti večjo množino superfosfata direktno z tovarne in to še do 18. t. m. Oni kmetovalci, ki bi si hoteli nabaviti superfosfat potom naše družbe, naj se nemudoma javijo pri g. tajniku v družbeni pisarni in to do 15. decembra ker na poznejša naročila se ne bo oziralo. Cene so različne in sicer: 12/14% susperfosfat. ... K 4 stot. 90 14/16% .....K 5 stot. 60 16/187, „ .... K 6 stot. 50 Tajništvo. „Kmetijska družba za Trst in okolico" priredi: v nedeljo 11. t. m. ob 1. uri popoludne na Prošeku v prostorih Gospodarskega društva kmetijsko predavanje. Predavala bosta: inž. agr. g. Lah in družbeni tajnik g. Jereb. 8VOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJI«! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEH AR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Kaova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmarnih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. ou CO-J s> ©fc is ii ŽS.5 ! Za Božične (praznike in novo leto. Jflla citta di fionc", Jrst, Borzni trg št. 3. ===== ZALOGA SVILE IN BOMBAŽEVINE ==- Bogat Izbor lijonsKe stile. SQT SVILA za bluze, črtana in škotska. Popelin, Crepe de Ckite, Crepou in Petu ut du sole za obleke itd. — MunČestereki velveta, direkten utoi. Beai«kin-P*Iuoba» 7» manUlJe Tovar. cene. Uzorci □& deželo. Svile za obleke In jope p« zelo StCjr* NIZKIH CENAH. mm |=£ 'It N S- ES W 1 i Z© s- i j c» • i r-cs i Pio i -SNi y=aj sSSSEE&^V fllfr. Frankel (Delniška dražba) Crst, Con d štev. 2 7. Podružnica : ulica Gavana št 1 i Podružnice : v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodajo in nobena množino: Um ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk — 1200 delavcev. ^rodajo se po zmernih opnah 2'atl 'B 8rebrnl predmeti novi t/lIClIl in rab jeni, kup jeni na javni I dražbi. — Projema se tudi v zamene I SESLi0 Trst, Via Barr. vecchia 8, L nad., !e*o. 2® STRUCHa & JERITSCH TBST - Via Nuova — — (vcgA ulice svetr Kateri nt*) Velik izbor Kožuhov, fuštanja, srajc, odej, volnenega blaga, svilf, modtrcev, paj-Oolarov, drobnarij. V e po censh da se ni beti konkurence. PRIMER: Moški čevlji ionski čevlji Nzki ženski Otroški čevlji. od K T— do 18 od K 6 50 do 18 od K 3, 3 80, 5, 7*50, 10,13 od K 2 — ualje. Galoše iz gum. od K 4 — do 8* Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekater h mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji Grodjear (Delt «B I li FrateZli Raub^? Trst, ulica Cartiucc! 14 (proj Tot > - Zaloga ustrojenih kož. ■■ ■■.l.i ■■- Velika ithera potrebščin za čevljarja. — ^pM-.^inr. potrebščin za aedl^ jo, ■■■■—g—Baamag——sam ies Arturo fVJodricky Protfajalnloa manufakturnega b aga in drobnih predmetov, Trst, uiica šalvedere 32 H Zaloga prešitih odej od K 6 40 dalje., fine v tfuttnu kron 9*— ; flanelaste kron 2 40; toI-£2 nene kron 90 in dalje. Perilo po vuakovr^t % mh cenah. Platno za plahte, trliž in Tolriaaa matrace, Žima iz rastlin in bombtž za p ,kri-vala, fufetanj debel, bel in barvDaet. Mo^ki in » ž.-nsski dežuiki. Cepiče, copata iz volne in svile. Drobnarije popoten izbor cenah. i Dr. Al. Martinem Cesare Coscianclch koncesijonirani zobo-tehoik ordinira od 9.—1. in od 3.—§. Trst, Barriera vecchia 38 II. nad. Telefon 1708. m j Svoji k svojim ! Jesen. 1910-1911 Zima. Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne kožuhovine. Križmancič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina t Trstu. Tržaška maia kronska. Mnogo truda za štiri krone. Pred-sinočnjem je redarja, ki je patruliral po ulici Farneto, zadel na uho čuden šum, kije prihajal iz hiše št. 11, ki je tudi v zvezi s hišo št. 6 ulice Boschetto. Iz obeh ulic se lahko stopi v gostilno Frana Borčiča. Poklical je drugega redarja, ki sta obkolila o-menjeni hiši, da bi morebitni tatovi ne mogli uiti. Redarji so odprli vrata hiše št. 11 in našli tatove v veži in na stopnicah. V čedni (Dalje na 10. strani). — PJLKILU — Ogromni izaor vcttkovr. platna in Lotontoe za nam iz. io post. opra o. — VELIKA IZilEKA — Tolue, žime, perju za p< rniee, sploh vse, '»"ar spada za postelj »o opravo. S « a> s c OJ SZ O p — .»AKOVBHTKO — žensko osebna perilo, kakor a. pr. srajce, spod, krila, up. h laže itd. — J«iiMl OOHOln — Biu^aroln. za moSke obleke, -rujee oTratnike zapestnice in ;: kraTate. VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vt ^cmn, čipk, pajćolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne barZuae in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATfiKO NI PO TOLJI SE TAkOJ ZAtfE>JA. Vsć Sokolske potrebščine. Narodni trnovi. j Svoji k svojim! »m. IV ,,EDINOST" it. 343 Podjetje za pranje m likanje Faiiiiy Samokez, Trst se je preselilo Iz nlice Banapa itev. 4 v ulico Gecilia 14. - Telefon 22-69. Itiiis Vođina stavbni klepar hbb TBMT - ulica Scueea etev. 3 - TRST Izvfžnje vsakovrstna v to stroko r-pa^ajoČa. dola :: kakcr n. pr. s.atbr.a, pomorska in obrtna. :: Peprrve iz bandorta, cinka, medena, bakra itd, mst se Izvršujejo ločno to solfdns. K 0 PEL JI IK SESALKE PO NAROČILU. - Pro-ca J a kuhinjskih in kmetijskih potrebščin 1.1, d. vse to po jaižjih oen^h. SđstikvV »•••<-. ' I an Klu Slovenci! Obrnite se do dobrozn&ne trgovine z oblekami „ &LLA GITTA' Dl TRiESTE" Trst. nlioa Siasns Cariucci št- 40 (pj Torrate) kjer dobita velik izbor Oblek ln aakenj za moško, dečke le otrobe za n&stopejočo sezono po sledečih cenah : Obleke iz po'uvoioe in Kamgarna za mo -ke od K i 5—52 Obleke „ „ „ „ dečke „ „ 10—30 Obiek.3 „ „ za otroke.....„ „ 4—16 Sukn;e, kožnhi z ovratnikom iz prave kožuhovioe za dečke, pelerine iz Lodna po cenab, da a a ni bati nikake konkurenca. — Zaloga blaga tu- ia inozemskega. - Izvrfinje ae dalo ta d t po meri. Velite izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, •rajce, pletenice itd. itd. Postrežba solidna. ALLA C!TTA' Dl TRIESTE Najboljše in najcenej. gorivo J$riquettes m ,Klara* Izključna zaloga SfLVIO RSALCSS! Trst; mlica O-elsi štssr. 3 TELEFON 1 8-89. Ge^a: 4 §tot. Hilogran? z dostav'jenje^a frenko. %%%%%% NOV G5?&F5ČISi ZA¥00 Marino Mattuiich - Trst nlica želle Poste 10,!. r. (zraven fotografa 32rk.es) --TELETOM štav 15 28.---- Lastna tovarna pečatov iz gumija in kl&ejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. M c ha ji i čii a delavnica zn popravljazj j in čščsnje piailn. strojev. eddo ) i trgovec, Sv Ivan 628, (Trst) Trst, Biloa fliosae Cartei štev. 40 Tarnate) 1 priporoča slavnemu občinstvu a roj o Slovenke Kopajte kolinsko cIKorJo prodajalno v kateri se dobi vedno sveže blago, raznovrstnih testenin kakor tudi ,;Pekatete". Zalega istrskega vina in opoia ter raznih likerjev v steklenicah vse po najnižjih cenah, iočna postrežba tudi na dom. — Skušajte se prepričati. Stalnim odjemalcem 2®/# odbitka. ■HHHIBBHHHl 2ĐRAKL1I0 PIUO duojnefa Kuass založna marka ,Sveti Štefan" Zdravniki-profesorji Cervelli, Garzilli, Cassini, Fiore in Mancini iz Rima. zdravnik Lizza iz Neapolja ter še več drngih so izjavili, da je to pivo ne * tko izvrstnega okuja, ampak Midi koristno za nervozne in anemična in vrba tega za kon-va lese eni • in zsatera, ki dojijo. ZALOGA: 3 Trstu, Ql0 »slflMi-O 32. Telefon št. 2201. (D.) ■s Sprejemajo s* naročila po meri. Velika izbsra volnenega blaga. g B Mm obroke! zaprečiti bolezni, kakor jih pa ozdraviti. Zato naj se odpravi vsak katar, vsako zagrljenost, vsak kašelj takoj s sredstvo zdravniško priporočeno in o-kusno. — Uspešno tudi proti naduhi. /T*. "tTelika zaloga žzdelanik oblak f Velika i bera zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnike, krat- ~ 1 kih tsr dolgih kožuhov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. § Velrka !zl>er& volnenega blaga. j zmernejše ceno. | I ADOLF K0ST0RIS, ail^ca S. Giovanni ISy S. nadst I zraven „BUFFET AUT MATICI". TELEFON 251 Rcra. H. 3c (Bešavni znak za nsnhoirj sa!!cys!ran exkrakt kostanjev} vedno uspešno in zanesljivo sredstvo. rjgf 1 c 31- ka 1 krono "nSBS Izdeluje sa ia glavna zaloga .. B. Fragnerjsva lekarna, .. c. k dvorni zalagatelj Praga li?., Nj. 203. Praga li!.r Hi. 203. Pri np.prej po al znesku K 1-50 z 1 cevko f^g Pri „ , „ „ rv— s 5 cevk J n „ n „9—s 10 cevk { Pa'ita na Jme preparata in rzde'3v\i1elja. M ZALOGE PO LEKARNAH. XI težko odpraviti revmatične, protinske in nevralgične bolečine, ker je zdravniško priporočem NiMOiEL SDlLA ■ ' 1» l> II '»■ n 11 Isdelovatelj in glavna zaloga : B. FRAGNER-jeva Lekarna : c. kr. dvorni zalagatsij PRAGA UI„ No. 203 Prosimo povprašajte svojega zdravvnika Steklenica 2 20 K. Po pošti frftEko Ako se pošlje naprej '2 00. 3 steklenice K 7. ako se pošlje naprej, 10 stekl. S 20, ako ae pošlje aapr. Pazite na ims preparata ia iztfelovatelja, kakor tudi ZNAMKO -VARSTVA Mm ^ lekarnah. r J/; i H|jji,: A AMARO J;;l I .-'.•' '»fAL&t, .■i__rrrrrsiv ■------^ ~ ■•- -- ------- -----------------— ■ '-^ll'll BfiJT^fTI*'«; »^fF.fRaii.. —-1I-.- --n.7. MARCO F MARTINOLICH, Mali Loš nj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu- pj | jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne & j glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alko- { hola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da m vpliva dražiiiiG, kakor drugI sličm izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. liareo F. MartInolich Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : Boscheilo Z Simona £se&ti Uia Boschetto 2 do 4 K zaslužka tJti^vno in ttalno ha pridobi, ako sc pre'zame lahko pretflaje na clno moj stroj za hitro pJetsaje „PaTENTIIEBEL" ima trpelae, j^kleao drie, plvtj ziaeiljiTo noj.^rica, modna in Spor tan artikeme. Predraaile uopotrabar). Stri^ki z , isa-ba-so nizti. Pismena garancija aa s:al :o iaoosI-!-iij". Neodvisna ek4st:uca. Prospekt brezpvaćao. Podje'.jo za po/s;eŠ2/anie đ:m»ce cbrti, trgov. kcfi'ranoKAtfcL W OLF, H 3IAKIAHILF >T LKENGASSE No. 1. — Prini* bombaž sa pltt-nje najcene .. _ : CENO ČEŠKO : postelj, perje 5 kg noveoa pohar.ega iierja K S*6G. boljega K 12, belega puh« K 18, K 'J4. snež-nobelega puba K 30—36. PoŠiljatve postn. uir.e prosio p t povzetju. Oovolj^na '.aniena ali vzvratna vzetev proti vrnitvi poštnine. - Benedikt Sachsel, lobes 183 ž& Važno naznanilo. Gdgcvcr ra vs. ko važno vprr-saaje. posebno v slučajih bolezni dtl^vsskuo, ki pošlje šest kron v pnporočer. m pismu ali po pošt. ' A caVaztiicl prcfeaorju PIETRO 11 D' AM1CO, ulica Solfe ino 13 Bologca- gifl I II 4 t'lli.lt III l:tl :l :l I I lil II il I I 1 T'l l.t r-l |.,l',l. n,|nf! 1^1^1'lJ'l. tfltilllMUUOTM IVt'HI'ITtll'J '1.1 MflQIMRIBHWIWMtflVtnt,'^il l»HIJH|;:l:lDllg I i « ^ ^ M p. n. ! j : Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA : ^ A. Zafred : 1 ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila : | v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. - : Nadqam se, da me cenjeno občinstvo tudi t novih prostorih s : 1 svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotavljajoč najtočaejšo in »aj-= r solidnejšo postrežbo z novim izbornim blagom. : ž Priporočujoč se z odličnim spoštovasjem A. ZAFRED. Ifiniir I I i n |. l I I I I lili I M i l i I i j i;|. 1.1 f:i. li j:1!:l.'i|ki:iiii,i.imii»i ,».|)!ir|ii|iiM':i' i:ii:ii':i;riiiii;.r J'i, i.iimKtilEl.iLi;ili;rnrr i i M l l l IHui t ll'i~ - «ii—i iniiiii i' i i i i i t .i i u2 Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tndi koltre Lastnega izdelka. Pietenlke, svilerstne rane-a vrstni okraski za Šivilje in Hta;dark«. VBLIKAN3KI IZBOK 8UOVD ZA NARODNE iN CESARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. .'j KpIJeno bi a a^o, katsro slučajno nJ ugajalo, se zamenja ali pase vrne c!»r.> -'-j brez nikaklh zadržkov. Faakuiatl la ec predrlfiatl. gHBmmmamEmmmmDmmmmummm A O D A 13 Or O A VT avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna § • JDUUAK OL D/\r\l Via Gaetano Donlzetti štev. 5 - Trst »S •9 Prevzema dels. uvedbe in poprave. Zdravniški aparati; stroji na par, motorji na plin in ben- H t, cin, t-eshlke. priprave za kuhanje, motrcikli in bicikli, kakor tudi vsako rstno delo mehanično S R elektična luč, motorji, žerjali, dvigalniki, hišni zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za 3ve- £ t ljke kakor tudi vsakovrstno električno delo. j® I informacije zastonj, BMF* Cene jako nizke. J M Delniška glavnica: f K 60 milijonov. 3 Reservni in varnost-h ::: ni zaklad : ::: K 16 milijonov. | Centrala v Mi Ustanovljena 1. 18G8. PODRUŽNICE: S Brnu B Budjevicah g Iglavi [g Krakovu I Lvovu 1 Moravski Ostravi % Olomucu B Pardubicah g Plznju J Prost jejo v u j| Taboru | Dunaju, Herreng. 12 -f—it tli,«, ^..-^rn. . . „ -. z. --rr. tm i jtij.t vjt-j^. .- Filialka ZIVNOSTENSKE BANKE Bančni prostori: VIA fVcsIhn ^ Menjalnica: VIA S. N1COLO Štev. 30. v A 1 NUOVA štev. 29 TELEFON štev. 21-57. :: Izuršuje vse bančne posie. :: Obrestuje vloge na Jin VLOŽNI KNJIŽICI PQ ^ 9 na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM! na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje prouiese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in* inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslon : Živnostenska — Trst. Najlepša, najboljša; in najcenejša darila ,,.v.".V.vaB.Y.": PT za Božične praznike in novo leto Tp^jli0 „Air Alpinista" (D Arast&žn) Trst Mluvi čeaky Via San Sebastiano 7 Mluvi J5egky NOVI DOHODI: elegantne uanjate j in perlaate torbice. NOVOST: torbice iz kožuhovine; necessaire za potovanje. BOGATA ZAL >GA | zadnjih novosti.- kovčekov, torb, športnih potrebščin, delcih plajščev, draaljk itd. ! Munh ^m^mofirrapaMoA zsb bolekne in rekonvalescente SProvzroča volja do jedi, utrjuje želodec ia ojačuje tudi organizem Priporočeno od najalovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba no bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in l nad 6000 zdravniškimi spričevali, . Ifcboral okus. Izborni ostsa ** Lekarna Serra^allo - Trst . F* ran VI. „EDINOST" št. 343 V Trstu, dne 11. decembra 1910. Avtorlzovana dunajska šola. wm — — ustanovljena — — rezan f oblek, izdelovala oblek in perila AMA NOVAK - TRST u'ioa San Laziaro 16,111.-, KESTA VK A.CIJ A AL TELEGRAFO" (nasp.oti glivno porte: olf'a Squero nuovo fctev. i 7 Zajutr 3r po 3O stot., kosilo 60 do 80 ctot | Za nar čni.e zniž ne ceoe. Vir.o istrsko, ofolo, ri- ' bemberSt". lipasko in teran. — Refošk v steklenicah. Vsak dan sveže ribe po nizkih cenah.] Funtigamsko mar'"no piv J. — NemSka, češka in italijanska k.hinja. Priporoči se udsni F. Vondruška. restavrater. Pravi in pristni a;jboIj5i či^čevje in :: :: k:epčnnje krvi :: :: naBHBHaa tvrđke profesorja ErtfsESTO PAGUAMO (lastna hiša) Calata San Marco 4. scsen Od tkemn r. velifcn diplomo zlate fcol-jo?. meinvrot** rarstave v Mi-' lanu 19tom nu5ih založnikov. — ? tTrU^r mm tforlo Um$, Trst, SSB^,8^: —-———----—"------- " ~ ~ - E3 aa m. .u.—m t ni—i ^ Ig jI ZOBNI :::: | ambutatorij • S* 'tu HMS-a SCHMIDT prej sodruga Dr. A. Mittak-a Trst, ulica* loat« 7, I. K^dstropj® IVAN KRZE - Piazza S. Giovanni št. I i -"7ia kuhinjskih in kletarakih p^reMCH &Mgo drugih ▼ t« .irok ) spad.jo- OrmA^.^^O ss-oio trgo-& h predmetov. - ITipOrOCa ^ a ku. bin:sko posodo v^ake vrsta bodi od -»onje'ana, zemlje eac ila; kositeria ali cinka, nalaije pasamanteije, kletke itd. — Za frontitn^čarja pipe. krog.je, zemljeno in nt< kleno posodo zavino. TRST I« m ■gngiMigisigBSgiBffiaBMSj : ifiitazlo Pofocnli: m Tflsaln ulice Rifcorp in Becciterie- rpozaria svoje ceni ne odjemalce, da je dobil no?o pofiDJatev za zimsko sezono. Obleke, suknje, ranjlani, ulstri za moške in deč»'e. — — — — — Ima tudi NAJVEČJO ZALOGO tlaga i z kojega i-apra?lja oblebe po meri in po nizkih cenah mrvi Prodajalnka usnja £rs!f nI. fXcYmb a Ventz 7, Bo^&ta izigra telečjih barvani h kož, i. kazjegs usnja in francoske telat^H tudi tu- En inozemska krzni^ t>o cenah, da se nI bat! konkurent Gotov, da nio si. občinstvo počasti, biljflz'r» ndani AGGSTIMO d? LiBERTj a odpri se je pansion Restaurant „li TRST - Piazza Carlo Goldoni štev. 6. I. nadstrapis - TRST | Mode ni komfort — izvr tna kuhinja — vedno iv »ž* in raznvvrčtna jedili — mes č«o I pbči a zelo ugodno. — Listki za snesefni abrmement se dobe vsak dem in se l tudi tehk:> og ed2 prostore. — M?«;ečni »boneraent vsak dan po sledeč'h cenuh : t Kreti 60-— z* kesilo m večerjo; 35— zi kitili ; 35'— za *cčr]s staa. " Kosila 'n večer e po iodilnem listku. — Vtl^A VSEH VRST. - PLZEMSK 3 PIVO. --------- 1 Trgovin, čevljev L. Pellarin Via Giiiseppe Capiin št. 5, Trst. Velik izbor čevljev za moške, ženske iu I otroke. Lastna tovj»-r\ain obširna delavnica. Sprejemajo se vsakovrstna popravila po cenah brez konkurence. Blago prihaja iz najboljših avstrijskih tovarn. Širi±e~ EDIN OST Hff^Urf*- |a!kans Špedicija, komisija. * Centrala TRST. Poiiajžnici .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta šiev 33 .. Teiefsn štev. 100 Spsslclj« vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve .. vlaganje blsga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v pro daj * itd. itd. T1 Špedicija, koml««:ja. Cestr&ia TRST. Po^ružn!cx „ LJUBLJANA, Duiajska .. ccsta št«v. 33 .. Talefa* štev 100. OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj z- bci ainbulatonj u m S. rtieoia 1 (Orsherj. hiša) Trst Dvigalnlk za vsa klijeM«. Tei«f«i 104. KlbU> o&J MA' UFAK URNA TRGOVINA S Ignac Perlmutter,'i rst Via G&tt'.r-i Ot. r<> t > VcJ-k 5ibor ivgot .vijrnih mnSkih olilek, f . manufjikt'ir. in beie a biag^. Trigri. jul. erar oltar, blagru z* 3IOZKE in ŽENSKE : OBLEKE - roti pitčilu takoj in na ob oke. V dobr&znani žgartjarni FERDINAND PEČENKI v ulici ^irarnar štv. t dobijo H6 vfdnt^ pristne pijače S. vrste, kukor n. pi žganje, feti^ovec in brinjeveo ia cor t adi mrzla framt>o:S, tamarindi ia Šernade Jrsov.- ottrtna zadrusa u irjto S. Fra»C8»G0 s" Asslsl 2, !. a, IrjO? jo bila „Trž. posoJH. !n hranllnJca". Poštr.o-hrKn'.iaiču! rsčcn 74879. TELEF^S 16-01 8pnJO«a» hrAailne vi >ge ->«1 v»at»?ittr, tudi če ni i» obrestuje 4 Vio tsko, du 36 po Sprejeira tudi vlog15 po 1 K na ta lcu, tednih dobi Ivro= 3CX» — Sprcjooia hranilne cnjižice tuji*; savodov in jih rc.ilisuje ne da bi se unreatovanje protrčalo. I aje pcsojiia ua rszae obtoke i i proti nieaečui.c o;{-piačiloin po K 2 od vsačdh ti 100, tako, da se posojilo odplača v petiii. - iJe.tsfci so po 2fJ ia po K A Kcđaljna pojaaolla sc d»J«Jo t aradu taed uradJiiml uiami, ki »o : bo oeUvnlk'-k cd 9. do 12. do?. In od 3. do 5. pop. TRCTOVSKO-OBRTKA ZAIMCTA »'S "iTgfTjjjriMffllBfiBT nri i f, Varslvana zr.^mha: „S!D?tO". p Llnlment Cnpslcl £ i ned meBtek ra je že star j skupen i domača sd^uvilo. ki s^ že mni go let upora^'j« nspeSno drgoenjo proti trganje, reamatizmu in emralint. Zaradi marjrrednih 5; o«ne OVCtfi II manj naj bu pazi pri nakupu in jemlje le ori^iLialne ateVlenic^ v tavojih z varstveno znrm o ,,SIDliOifc in m« :::: KIcbttT. Ceaa p > 80 vin., K 1 40 in K 2. Dob! ee v mno^i: lek rnfth. Giav. a& ogi Jožef Torok, lekarnah v Bu !impe-ti. Dr. Rlcbterja lekarno Elf5z*bel-hstrssse No. 5 n«u. 1 Popolne ntspeljage lotla, plina In : acetilena = K0 Pfeifer in sinovi - Trst ulica Bartoletti (Centrala: PRAGA - ŽIŽ£0Y) SPEOlJAIalTE^A LIKEEOV. Toferaa Im&i m^a, vermnla in maršala. 8?a&sia in šampanista lina- v'eletrpma s čajem - US7AK0VUEKA LETA 1881.-- Odlikovana na razstavi v Pra^i leta 1908 * častno diplomo in kolajno. 3E ZALOGA vseh v te straka : scadgjsčih : pretfmetev. SPECIJALITETA: g vet Ike zz ribarenje potrjena cd r. kr. :: naiaastsiištva ::■ j ^iuseppe Jeteii Trst, ulica Mi8S^m9 0'Azegiio 3 t?lofon 15 — 96 Podružnlta v Itoll (Piarza al Porto). alorberto Nachtigall I rst, unca Nuova 41, Trst t PALAČA • SALEM) Zal -ga in zasu;p&tvo zelo ugledne švicar^ket o varne. Vsakovrstne u-e, žepna utč- od 5 k?on dalje. Budi n ; od K 2-40 dalj«. ZLi'n'na sa prodaja po ugodnih cenah. FILIP IV11ISEVIĆ zaloga dalmatinskega vin s lasiai pridalek ▼ Jeiri::cak pri Omift: w alloi VaidMro ii 17 r predaja na acaio ia Toliko. — ^ .pazs-'f - nlav. sroj«? ^ostUaa »ii«* It. 13 ia v.U ?r»t«!U iftlssat! r- . fei«' se it. S- v riisc.k teii »^e »ia«. L vn » ZALOGA KI N K ALi J !N IGRAČ Caodotti, Pratolongo & Co. - Trst ulica GJoacliino Ilosslci štev. 24 (vogal vla Caserma) Brez ozira ua splošno podraženje vsega blaga, smo sklenili pogodbo z naj-boljimi tvrdkami i a bomo iahko prodajali blsgo pr.e vrste po najnižjih ccnaii in brez vsake konkurence. "^S Pekarni in slaščičarni BIAGIO M ADO N, TRST ui §heg3 st. 7 in ul. C^sirma st. 12 sta preskrbljeni s svežm kruhom 4-krat " na dan, kakor tudi s sladčicami in sladkimi ^-------- prepečt-nci prve vr?te. POSTREŽBA NA DOM. V LASTNI HlSl I— Vhod po glavnih vratih 4f 5? Limlment Capsici Ccmp, nadomestek za sidro Pnln - Epeiler K Pri nakupa tega priznano izhoraega :-r*-i- ra ca drgnenje, ki ee ga vdobi seoro ▼ TBeh lekarnah, naj ee vicHo .r '.arat»eno itamko ,,SIDRO" mit- HFLdEOfi so najboljši radi iniČD ega in^nselodijoaaega |jj glasu ia trpeža'-'ga str ;ja. NIZivE CKJSE. lio- i« ga: izbor sloven- tskih in hr.axskih [j plošč. iN a z&hte- kij vy četi ki brez- t' plačno. & vtou' t.ii t| -- za g stilne -- a Tržaška posojilnica m hranilnica Piazza della (aserma št. 2. — Telefon 952 m-" Insg na rozpclago leKleno uarnoslnc celico ki ie varna proti vlosiu in pciiitru, v kateri so SHRAMBICE, ki se odda jejo g:rankam v najeui in sicer ' za cslo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za po! leta „ 20, za en mesec „ 6 Shrnm-ice so 24 cm visoke, 24 cm Široke. 43 cm globoke. Hhratabic ue mor» drugi odpreti kavror sfauke, ki same oaebno shranijo svoje ftvari, kojih m treba prijaviti. Oddaja hranilne pusice Ug katere priporoča pcaebn » starijem, da na ta najnovejši in ntijvspeSneii načm navajajo Stediti tvojo deco. Nadaljna pajasnila dije zavod oD aradalh urah. Dr- Itichtcr-ja leVzrna^^^ J „Iv ZLATEMU ANGELJU" p A1] \ tlizabe hs^rasss Ne. 5 Btu,"^^ E TRST, Ul.BO?-I rleia secchis I lte». 11, iii. I nadst?. tRST. V Trstu, 11 decembra 1910. __________ „EDINOST" št, 343 Stran VIT | Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. J. Kogl. Hotel Balkan Jurltsr! Senzccilonclns nouosi! je moja svtč£, ki sarca zagori JUPITER grri z enim okretom, pori 10 ur z* 4 vin J" gori sirarno in lepo. gori brez pogibelji. » gori kakor 2 svefcf. gori brez da t-e dimi. o gori brez da čioi. w btcd; 3 0 e/ic. « je brez konkurencije. i Htrre iz lepe pol r^ne me-5 davine K i'40, isti najfin.<£; > nitlovan K 2 80, *veča bree svefDiks. K 2 ist?. iz ru [ 'o.eno polirane medi K 3'80. Vse te sveče s ci-| iird-om st nejo 50 S-oMuk vsč. _—■■■■- ■■■- ; jfijbelji in najsl.fsrceji „UzifaleC je ■ IfVs* Samo „Lur-4 odgovarja rsem ))LvA zahtevam. Na en prit:sek gtrf v najvrče* vet u. j a abs-dut&o s garen. .Užiga- J lecu en kom. K 1 3 kom. K 4*50. 6 kom. K 8 58 jjos'pM;vl, Imj Vt8|1 ^tireisf. 1|€. I Ozcfržev tiimsj žMs bstojl selmo » povtpeSevanju in uraT.naniu pr»- h.ivljji ;« ter odstranitvi nvliefne «ap<*ćno«t1. Iz-fc.iir- i> domače rariio, ki o-v*.ii ir itnranih j2 raju 1 aih Edrari.skin ze'.isć, t r pospešuj« uJart, p .'»■bar! nje iti odvajanje, abla£uj« edico ne- ggj r. .tmost i, kiahe diji.-to, prebiajfiija in i.adle*na zap in.^ti, kckor u. pr. reaarlca, tia/ihovtuja in krć.ie bo:v-čiuet je ■ ■ Dr. ROSY-jev hiSzam za -Bifate^ iz lekarn« B. Fragner zeiouec iiss? v pbagl Svr i r>TT 0 f Vsi d?;i fmbalnffe no- ^ * AHILU . »ijo varstveno zuamfco fi; _____Glavna zaloga : "^jP^ tekoma B. rrsjner —i P i inei orli praga Mih rtrii 203 " Vogal Nerudovih nlle. 1 cela »teki. K 2, po: »teki. K I. p» roiti »e p ilje proti predplačilu Kron 1*50 gvi aiala »tekieaica; Kron i SO velika »vklcn ca, aRi Krn.. 4 ;0 ure »e.iki steile j-'ci, Kron tf.— »t ri ttjf velike kt«clenice, Kron - štirinajit velikih »tod- nio pottni:i^ prost« ti« vsako postajo At-siro - Ogrsfce laotuirijije. |g Zaloga v avstro- ogr. lekarnah._ Trst, ui San Maurizio 3 priporoča siav. občinstvu ^ojo Toliko z^log^o oglja „kock*4 kamenitega itd, : drva za peči in štedilnike : (spargherd) ter petrolja. Pekarna in s;adšeič*rna ^sa^jjj Vek o sla v Pestelj \ j TRST, Via niustria 684, TRST | ■ Kruh SV' ž trikrat na dan. - Zaloga ■ z moke prve vrste. Vsakovrstne konfe- i J ture. — Likeri in vino v steklenicah. ■ r'oafrežba tudi na dom. ' M. German cvetličar, Frst, Via Ponteros^o 3 VSE VRSTE 66»r.e«!, čebule, sedlk. cvetiic kak«r tod! gnojil. ^.^OJiflJ - FZlfVSSK peka-tja za kruli In sladš6ice i prodajalno tu- in inozem. likerjev in vin ¥:a Ccrerie 6tey. iO f^ajboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijalitete : Ržen kruh. Jtejbo jše in najizvritnejsc tamburice - popravila Li razpjšltja - Prva sisačka tvorn. tambura - 3. St|t|iušiEi Si^EK (Hrvatska). Odlikovan na pariški razstavi leta '900 in na milan. ra2Stavi L 1896. Jlstzun tarr buricln sklade b za tembunce, injfi v ziiiogi rRzre instrumente: go6li, citre, filtare, i « {.uotine, harmonike, o-i - sr ne itd. o katerih se ' pošilja poae-j ven cenik slikami. - V isti i tovfcr: : iabpja me sef: ik :: z ia-i. .Tambu ^ ica'. Staneiiftl leto 8 k r o c. j Ilustrovani cenik franko in zastonj. | ' išLOViS!3§KI& gKJISAlIM M TRGOVINA PAPIRJA Velika zalo^fi umetniških iu s\etih slik. slike 7. ji j obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se %'sa-kovr.stna tiskarska in kuji-::: govežka naročila. :::: m GOREHJCC Trst, u J. Caserma 18. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Poštna naročila obavijaju se isti dan. I Brzojavna adresa: ::: :: ::: GORENJEC - TRST :::: TELEFON 21-15. :::: Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po :::: :::: trebžčin. :::: ::: Velika zaloga muzikalij, molitvenUcov in časopisov. ' DRUŽBENE SVEČE " rStnrinove:: Zahtevajte določuo v vseh trgovinah l Zastopnik je in glavno zalogo ima g. Vskosiav Plesfiičar Trst, ulica Giulia št. 29, Trst Cesky hostinec v Terstu ffi!a Nsridionale Vit Eeivedere Češka gostHna v Trstu m Antomo Spap.ghero ^ W DEKORATIVNI SLIKAR _ Naslednik tvrdka DELALNICA: DOMENiCO DELISE. Via Madonnlna 7. ) Tsififoii 160 Trst Telefon 160. | VELIKA ZALOGA. - Papir za I f&pecir&Hje najboljših tsvrrn. ' Prevzame vsakovrstna stavbena dala i a dekcraoijs za sob*. — SPEGJAUTETA: 'm taclje lesa in ma; mt>rja, izložnu table Rogaška kisel feple? Radinski vrelec. Najboljši nin^ralni vodi. — ZASTOPNIK — Lacko Križ - Pola W:hSENR£!TER & Co , : HST Ulica Vaidirivo 13. Katramova vodaj „Serravaiio" 1 isvraten ptipomo^k proti prsnim bolezaim I tn oaim v &«paikx, pijuencaiu kttt«ra, J vaetj« «ap»it», trđokerRemu kašlju in | t ostaskon »rrhlajcaje, ter v občo pro:i I vsakemu vnetju t ^a^nih organih. Prodaj* se po K I "20 steklenica t «Lekarni SE1SI9ILI0 - trs! J Jkless. Cllordani l? sdravj^aje turjih «oes, diple-tairns r&&ncciu3k AmbuiaL Corso 23, i a Ozdravi taknj navadna ir m it MS1 zastarana kurja o5-'ait?r jif 9k iadere na nainavainej-i a - čiđ ::: brez %sake bolečine, »ajj^V^, ^flRj^^dfc Garantira ozdrarljenie a ^BPB^BB^^^^^^ meso rastočih nobtov. Ražf anhte vaaice debelosti. Wa zahtevo pr»de tud! us. di«. Tečne ure prodaja; CniMi ^illir : oćeojim aajc*ar«jiB ! as^iinica v TKSTtT f vte Fesiarcese, ^asva Uš ] T£LIKA IZBEBA | zkttih I n ar •fcjv • ?s5h ur. kakor tud; ■ tterssklb ur vsak« vrsf^ j m ; | Širite ,,Edinost" Salogsi Rscha jw*e vrst«. ST! h Aleks. Rupnick & C.e - Trst S •g ulica Squero Nuovo št. 11 ^ l mmM li mu um ? i nsjflnelšlii urit pfenične moke in Krmnih izdelRos | W poznanega valjčnega mlina [ * ^ VINKO jM$JDIČ-a v Krap ju. ij - - grzojftv!: jHeksnipnick — Crst. - - j Zaloga olja, kisa in mila z bogato izbero sveč vseh kakovosti TRŠI - alica 4#H'I®tria 12 - fRST » ™ » Peš Ija se po pošti ;n franko na dom. ■ j z* obu n 6e pripona Francosco BiaggTiEa I RESTAVRACIJA AURORA Jrst, si CarSacd iS. Podpisani si šteje v čast ja-viti slavnemu otčinstvu, da se mu je posrečilo po dolgem podajanju pridobiti DRUŽBO : DUNAJSKIH : DAM Portugal 6 ženskih. ji 2 gospoda. Pod vodstvom vijol. Miei PORTUGAL ttak uečer od i o"s 12. KONCERT Ob nedeljah in praznikih ■ MATTBNEE. Vstop prost. — Vstop prost. Za mr.ogobrojen obisk se , priporočs JOSIP DOMiNES. Podpisani priporoč«. slav. občinstvu avo.o ts^go^mo jest vin in špecijelno domačih in bla:T;riauih t«at«-nin, kakor tudi oaJo, moko, sir. VEDIO SVKŽE £Zj&&0 m PRVE VStSTE. Anten Jurca, T st ulica fEdustria 55 vnjal ulice Bro!?stto. ^ ANTON ZAVADLAL Trst, ul. !st:ia 12 (pri sv Jakobu) Priporoma svojo ?SSABKO ln SI.«.Š0IČAK,*0 C brat na dan svtć kruh la a a^cne. uioka vaalte vrat-' prvih mlinov. Likerji in v uu 7 ste-kleaic^h. Pojtreibi iui »ioni. — Priporoča tu«li svojo staro in dobroznsno pckari:0 v ulici fvLrco Pofio št. 6 (vogst Concordia) katero r ui go^po ar saLa. Slovenke :::: Kupujte MWm clkorjo f ■* OISLI1L ŠUG " i TRST u!. Concordia št. 4 TRST B Priporoča »lavnemu ohčinatvu svojo trgo t Ido " «-F etv.n In ko^cniJalD&g^a blaga. Teatralne ,,Po-FATtiTh'1, domaće iu i.apoliiannke, trt»ir.:iijsk« (Troviso) ter iz t>varni brdtje ZAT*A. — Vino v \ steklenio&h. pošiija se tod: na com ler po I pošti. Paketi 5 kflcgramov naprej. | l Cene brez konkurence ! tL A j v mirodllnici jiviano reriii? sy. Mar. Magd. Zgornja ltt F. S vogal uliots deli' l^tria, blizo fiol ćoM «• VELIKA IZ.BERA KSAMBNU, BAJIV, j8H ŽEBLJE V, PETROLEJA, SUUii prutk M yitasj« »tUJ, knv, kral. UML Uk 5»r. YBofJCOOZ*-J«i v X0«bU»»i. PNdak M izčfeMlFtftM« mmmmm sLUMe^fniap đJavn! za?-[Oj)eJk za Trst, istro I* Ser«** ITiargi!i® Sallioo TEST v-a, Hinha it 17. — T^fon Stran VIII * EDINOST c št. 343. V Trstu, 11. decembra 1910 Odprla se je nova trgovina Kislo zelje repa s Kranjske v vseh letnih dobah je v zalogi Josipa Dolcič, Trst ulica Sorgcnte 7. - Zde/. 1465. ▼i Ž NO ZA VSAKEGA! POZOR ! ! Ijtistavojfiarco&C. Trst, ulica Coroneo št. 45, Trst TELEFON štev. 1930 Velika zaloga iiayatine§ra otekla, oms^le-Hfffa in za urez. Veliki Izbor prfdnte tov za lekarne In m'.rodilniee. Poreel«-ita* a in zenljena lončerina, ocakllne, stekleni c c itd. Velike množine predmetov iz steklenine in porcelana. Lastni zavod za fcarvakje in okr»šeiije porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - Dopisovanje v slovenskem jeziku. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem slo-===== vanskim trgovcem. -- ¥ ^ Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kužne bolezni ima svoj AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.1/2 do 6.V2 pop STRUKEL & SEU - TRST Via San Antosio štev. 12 Drobnarij9 inrače in potrebščine za pttovanj?. - VELIK IZBOR perila ovratnikov, NA'NIŽJE CEfcE zapestnic, ovratnic, srajc itd. NAJNIŽJE CENE. UKMM*vmx$tMMUU JUbeit Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezpiinove brikete iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje hrastov. In fcuR drs prirejenih za peč aatrležkega in inozemskega svetlega pret&oga AliTKAClT. brezpiinovib briketov iz drva. oglja ,.£oules' t veliki jajčji obliki za vsako kurjajo. Žareči tornadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognji-iče in likanje. Naročbe. ki se izvrie točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst - Vis. delta Teza štev. 22 ali na naročilno piaarno v Trstu pri tvrdki Gicanai Angeži ulic. V/nc. Beiiini štev. II (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). *KXKXXXStK*KK3§tfK& Hočete li imeti dobro In točno uro? Naročite si mojo Tula rem. anker ura z dva jakima oklepoma s pravim Svičarskim točno idočem »trojem s 6 kameni. Prava srebrna ura za gospode in gospe K 9*—. Posebno gravirana celiena oras pozlačenim, pofcrebrnim ali šarenim kazalnikom K 7-5O. Prava srebrna um. za gospođe, d ime ali dečke s 6 kamni s točno idočim strojem K 8*50. Prek asna 8 dni idoča celiena ura z precizoim strojem 5 let garancije K 14, Ista iz čistega siebra K 13. Novost! Žepna ura zajedno budilika K 17. flmerihanska zlata dvostruki panter verižica s priveskom učit sv. Gregorja s 3 letnim pismenim jamstvom da ne menja .barve K 2 50. Isti s 5 let. jamstvom K 5'50. Isti s 10 let. jamstvom K 8'30. Vse meje ure so prve švi-. carske tvornice pri meni točno repa-ririne i regulirane pa dajem u sva-kem pogledu popolno jamstvene moje 'verižice so amerikansko zlato i jaz ne obvezujem vsako verižico premeni •svojo naravno barvo brezplačno preme niti ali vrniti denar. Zafttevsjta moja božične etnike zastonj i franko. Pošilja so samo proti povzetju. Josip Dohnal, Dunaj Vll/1 Andreasgasse. A V*flek. JOukež ktruesijonirani zobotehnik Trst, Via fiuova 13 9 r minu j c •d 9—12. 2.-5. Restauracija FINDIN8 Trst, ¥ša Colsins II Vsako nedeljo in praznik Vstop 40 stotink, po 8. ari 20 stotin k. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Pros'aj^Jnisa manufaktiirn. blaga Enrico de FrancescM Trst, ulica dslie Poste št. 10 ^ vogal ulica Valdirivo) VELIKA IZBERA boabaživine. trliža, faita-nja, vehsaoeia blaga, izdalansga maškaga io Ž366kega parila in droboih pr&dnatav S^T po najzmernejših cenah. soaassaaBKRk^ Tvrdka vatanovijena eta !377. mmsztiiaai Schnabl k C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & j. Kraaz) Uraii : ulica SCicclo Maok£a>^alli it. 32§. Skladišča; ulica Gioachino Horasini. >iaslo7 ra bnzojavke: „liniversum* — Trst, Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: št. S J. PradaJaj® po zsaepssss-j censah s Sesal jk s za vino šn vod« na transmisije in na rako. Gavt vsak" za nabijava vodo, p«na in pare. Pipe, guarnicije in te hnični piedsaei? *sak posojil na hipoteke, pobta'/itve, stsnovanj, vil, zalog in trgovin. Sprejemije se uprava nepremičnin. Peter Zettinig trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TRST - ulica Siosue Carducci si* 40 Nizke cene. Delo solidno in trajno Prevzemajo &e dela po si^ri fina in tudi priprosta. Sprejemajo se tuci vsakovrstni čevlji v popravljanje. SI VELIKA SKLADIŠČA OG-LJA * M3S na debelo in drobno PRAVE KONKURENČ. CENE Signoria :: Moniprels lastni pridelek Trst, ulica U|o Foscolo 33, Telefon 11-37 Prodajaln, ur in dragocenosti a. iuch (ex drug Dragotina Vekjv.'".) Trst Corso štea 36 Eogati izbor zlatanine, arebrnine, d— 'oce-nosti in žepnih ur. Kupuje in men a etaro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbo in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Izprašana sr stsr : Mari i a Pinter : Trst, uiica Acquedotto 83 I. n. se priporoča cenj. gospam. Tudi pismenim potom. Najboljšega češkega izvora! CENE : GOSJEGA I : : PERESA : : t ZA POSTELJE. I kg rujavih dobrih sčesauih f 3 JcgK -J 40, holjSih K a-80, be- f. l:h t K. ht-lih » puhom K 5-11», f. 1 k? belih u-ijti jTlSih . ~ nlh K G 40 In K S, I k!g s lar^a puba ruiar 6 S in 7 K, fcele fine 10 K", najfineji puh s prs U K. Pri naroćitri 5 kg franko. Izgotovljono postelje rmile-t*ga, modrsrga, belega ali ramenska ' ®03t0nit!ief?.i Natikinja, X odeja 180 cm dol,{a in 120 cm iiroka z 2 iJodvzRlavje.-«-* do 80 cm dolgima in BO Širokima, napolnjenima z novic*, tiTim xelo trp«žaitn, mehkim po»t*lj» Id perjtm Fr .a Polop«rnice 30 K; pernice S4 K.; posamezne rare 10 K, 12, 14 K in 1« K ; blaai.'ia a K, 3 K 50 in 4 K; j«rnieo iOO cm -Jolj«, 140 cm iiroke la K, 14 K 70, 17 K SO ia 2 1 K; blazino »» cm dolge, 70 cm Široke 4 K 50, 5 K SO, 5 K 70 ; Bpod*je pernic« * trdnega, črtanega gradla 180 cm dolgu, 11S na Široke, lit K 80, 24 K SO. Podil a bo po porze tju o.l 12 hro« dalj* franko. — Pramena do»oijena, »a nepripravno denar nazaj. Natančni ceniki gratis in fraaku. iS. BENiSCH T DescUsiiitz St. 766 Saiii ?a teliyL .j. -TT^lT^.^ffrlilirf "i Priznano nizke, stalne cene. Kapajte obleke samo u Trgovini Via ielle Zm\ Z Trst Via S. Zmm 17 (Vogal za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj in kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantilah, oblekah itd. ZA DAME in DEKLICA. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Solidna in postrežba. V Trstu, 11 decembra 1S1#. J ,.*DINOST" it. 343 Stram IX • Dobro/nana narutViktaraa trffoviaa | i T. Freisseis, ul. delle Poste 5 Ž fliša Branu er) nasproti ka*. Fitscbem) p o naj a za tekočo sezono Presite ideje iz rudečega. temnega satena o4 K 8 50 dalje. Prelite cdeje bels in harvuate . . . . ol K 8 — dalje, Fuštanj v barvah in pisan ..... ođ st. 60 dalje. Lavvn-tennis barvat........td st. 48 dalje. .U .t I St Velik izlier velaeeepa blaga ia faštaaja po raznih eenak. Velika zaloga bombaže-s vine, boatbažaatik ia volnemifa naaj. avileaih šarp. Volaa po vaakovratni ceai. Po- « £ polca izonr nogavic, m dereev, kakor tudi vsakovrstnih drobnarij in okraakov itd. t Blago iz najboljih tovarn in po najnižjih cenah. j c.. i ^J t-cj ■ ■ i II ■■—■———^—1 ■ uri— i ■ ia —!■ n ■ ■■ 11 M ■ \l"l r—i i imjii »iimu—i !!■■■ i ■ ■■■■■! Splošno an&sfiantvo društvo za prevažanje Via Ghega 3. Telefon 2487. v Skrnmba [h pimžcnje rotilštuc? Ropofll- in shromba Koučekco Telefon 1220. 2S72. r tanje in shramba mm Telefon 2573. ' Svoji k svojim! Odlikcv. krojačnira Svoji k svojim ! j Avgust Stular I TRST - Via delle Poste štev. i nad. - TRST (ZRAVEN GLAVN<£ POŠTE) IZUR50JE USflKOl/RSTNE OBLEKE £ najnovejše mode (od 50 K naprej) ^ in vsaioT. nnifomc, - N-arocti? se inršijo točno. - D e-lo solidno. ^ ASSiCURAZiON! GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1 1831. Zakladi za jiimstvo dno 31. decembra 190» K M — Olavaiea za zavarovauje žl?- Jj i j si dne 31. deccn»bra 1909 K 1,0*4.108.23« 09 — Plačana podvrgli« od leta 1S31 d* SI decembra 1909 K 977,.U 1.907-82. 8 1. iuntivarjena 1907. ie druStvo uvelo sta živliensfci oddelek m»v8 jlavne pogoje polže« »adarjene najvećo kui^nincfitjo. Povdanaii je sledeče agodnosti polica: I Veljavnih takoj od izdanja: a) brezplačne nadaljevanje veljavuosli police za celo vlogo, kadar aora zavarovanec vriiti vojaJjfeo službo, ako- je vpisan v polab črne vojske. b) ako plača zavarovanec l*®/#e od zavarovane ivote, lahko obnovi polico, ki je izgabiia veljavnos: vtiled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrfii v tekn € mesecev po pretekr roka. II. Veijavnili po preteku 6 assdoev od. izdanja : a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vaake formalitete — potovat* in bivati ne »amo v celej Evropi, ampak tndi v fcaterejsibedi deželi tega sveta (Svetovne police) b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaja da pade zavarorane« v dvoboju. III. Veljavnih po pretežen ensgt leta po izdanjn pol'o o : a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slačaj« da paaiaue aaaposobeo za delo. IV. Vel j avnih po pretekn teh let ol izdanja : a) Absolutna nei^odbojnost zavarovanja razum slmčaja prevare. b; Društvo je zarezano plačati celo vlogo tndi ko bi zavarovanec »mri v*led saatuaiora ali petks- senega »amomora (e Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 */t . Društvo sprejema zavarovanja za življenje., požar, prevažanje ia ulom. __ ■ pokusite pivo ■ češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je Izborilo, na plzonski ZALOGE: HAClll BarejeilO. ZALOGE: bJBBLrlAKA: T. H. Ktkrmaa: h POSTOJI A: »mil štetnik Garzaroli ; | TRK O ro : B*d*lf Talen««. 1 I TRS I: Sehmidt Jfc Peleai. PULA : Laeke Križ. REKA—3 L ČAK: late SaMiek. Uellki Kinematograf „B6LU6D6RE" n TRST - ulica Belvedero žtev. 10 - TRST S8S Nedelja 11., Poned. 12. in Torek 13. decembra: 1) SLUČAJ SUGESTIJE (dramatična novost). 2) „CAVALLERIA RUSTICANA". (Mascagnijeva opera). 3) NEKAJ ZA SMEH. B.N T sredo 7 sijajna varietetna preflstava posvečena materam in otrotom ter traja 1 uro i------ „Alia Fiduccia" - Trst Vii storzerio sten. s mil Ms, hišo tnala) Velik izbor oblek r$0Sr po najnižjih cenah '^f Kak a j z^ molite od* E 19 dulje; EaugUn za dečke od K 16 dalje; , najBOvej od 24- 26 K dalje; Suknjiec za dečke od 10—11 K dalje: Kostimi Iz tlaga zs otr-ke od 2 do 10 let po K G ia dalje; Obleke za nio-ie od 18 K dilje ; Su:a?jiOi (llikuao) volna, ovratnik A i.un za m ške po K 14 daljo: r-na^o b'as::? ot aniL: vožjbov K'20. Ik - H Za olajšanje nakupa — svojim klijentom o priliki boii6a ln novega leta bo Tržaški grafični zavod v Trstu Piazza della Borsa 13, I. nad., Tel. 742 prodajal samo v tem meaecu vrne ploiSe znamke AS-GELJ, navadne in zaamenite novega kataloga z popun om ^AO Bognt lsbcr fonotlplje ,EBA FA- «w o " VORIT, JtfMBE ln KALIOPE ^JJ Dvojne plošče — dva komada K 2-50. Popust 80% ?ia katalog Rena ASeren>i. Igle prve vrate v Skatljicah 200 komadov kron 40. Novi tiDi govorček z aparatom v velikem izboru. Popravki ln prltlkllne vaake vrate. PRODAJA NA OBROKE, jj SS_________!______Pa Gramofoni zn. Angelj I________:__I 1 Zaston&j in poštZ prosto j f pošlje na zahtevo vsakomur pravkar Izdani katalog : | Domača • knjižnica • 1911 | 1 Seznam izbranih najboljših del slovenske litera- i S ::: ture In svetovne literature v dobrih prevodih ;:: I knjigotržnka Ig, pl. Kieinmajer & F. Bamfcerg 9 Ljubljani 1 r rl^ J^oocaonoooooooooooooac: kof 'tOVoTriŽko i^imlffl pr/poročvjemo vrsj tfy rt J iQf pridztek / kot priznano ILiUUUlJM za kavo i d«TK TK3\i mt ' Iprltzer wein ae imonaje belo Suijerako vino, ki Je eliao pripravna pljiča z uiir.eralnlmi roiiini i u »ifanoni. Prchlnjam tudi v buteljiah friBtno vino Opollo i* Visa, Relo eladto iz Visa, istrsko ia t-sraD •riporoćain tudi »voj izlror Jfzertaili in zdravilnih vin, r oz lik njo, žganje in »inipo. Zaiogu „Aoti spumanti' po SCroa S a 4. Sladki refošk p« K J. Izbarno žganje po K 58*40 butelji , [urcev, Acquedotto 9 Hov ttuffet fri sv. Ivanu Luigi BRA1DOTTI Via S. Cillins št. 1157 (5v Ivanu) Trst Izbor razEe svissjine in aira, kakor tudi pi?a, vina in likerjev s postrežbo kave. Se priporoča LASTNIK. Odprto do ene popolnoci. llVOdČKI ZA BIIŽIČffODBEUESCE (Engeifreud) piskaia}« vse dosedanje in vzbujajo povtođ aajve^ja zaiadenje. S e »Mlačenimi, visečimi an-geljčkl. ko vi »oki 30 cm, trpeini, garancija za brezplačno funkcijo-n Iran Je in tremi krasa« ubranimi zvončki. Takoj po uiiganjn evei prične gibati vodilno k«lo, ki povzroči harmonično zvonenje zvončkov. 5 kartonom in navodilom za u-pombo stane samo K 140, 3 komadi K 3-9O, 8 komadov K 7*30) iS komadov Kron 13'2B. I ▼ zalogi imam avoik«, ki povzročajo vžgane kraaen eveedmat 4ež, brez duha, dima in veake nfvarnoiti, 12 kos. z navodilom 3« V, 9 kartoni C30 svečk) 73 v, S kartonov (72 evečk) X 1'30, IS krnit. (I4i s.) K 2*60 Stekleni okraski za bož. drevo SSTiBSS za mal* drevoioe, 134 kom. K 2 5o. Krasen Izbor 140 komadov K 3-20, Soklamnl Izbor 150 kraanih kom. K 4'20, 314 krasnih kom, za večje drevo K 5 8o Velikanski krasen izbor (tekUnih krogiUc ,,PHOENII" z odsevom,'faatastieno sadje, balončki • »vite, kmao izdelani, i»ma K lO. bBari sladkarij za bežlona drevesoa, samo l*oijšs stvari po K 3*—, O 4 50 ln K 6 —. Polilja u proti poiiljanja denarja naprei ali povzetju. Bož. oddelek J. H. RflBINOMKZ, Punaj VII. D ,Cnffe MM Trst, Piazza Garlo Goldcni št 2 PljaSe naravne Ia prve vrste. Časopisi in ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za oMk-n obisk se najtosleje pijporoea FRANJO MARINSEK. U Edina slovenska kisla voda TolstovrSfca Mm je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevt-sih za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter povspešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi aa Dunaju 1899. Naroča se pri OSKR8NIŠTVU Tolstovr-Ske slatine posta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Naroča se pri g. RAJKU KOTNIK, Trst, Via Coroneo 45, kateri je zastopnik za Trst in okolico. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. ... i: t: a--t----- i ■ . l. . i t !■- Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino J Vsaka slav. gostilna naj ima le edino sloven. kislo vodo. ooooooeoooooogoo Širite EDINOST ^^MHV %iy .ran£V-j ■ i»11 ■■ '«n-iwinnir ii "" I Pozor!! ' V sredo, dne 13. t m. se ctvori NA KGRSU št. 16 trgovma z okazijsko razprodajo ^onk^ar^si© k^isse Vamos^ Velik izbor čevljev za moške, ženske in otroke. j Izbor oblek in srajc ; se bo prodajalo po neverjetno nizkih cenah. •fetft X. „BDINCBT" it. 343 T Tr»t», 4*% U. dw*«bra 191%. družbi so se nahajati 30-letni kotlar Anton Demarchi, 35-letni kr»3njar Emil Tomasicfa in 29-letni sodar Alojzi) Jankovich. Tatovi so se bili vtihotapili skozi okence straniiča in nesrečneži niso dobili drugega plena nego 4 kronice in pol kg. salama. Res se ni izplačalo 1 Poskus samomora. 23-letni mladenič g. B. Chrapavjr, uradnik pri neki trgovski tvrdki v Trstu si ]e včeraj v svojem stanovanju sprožil kroglo iz revolverja v sence. Na srečo se je le lahko ranil. Zdravnik je bil kmalu na mestu. Ni znano, zakaj se je mladenič zatekel .k temu obupnemu koraku. Staro sovra$tvo. Včeraj popoludne je 38-letni težak Josip Pichler srečal na poti Antona Škrlavaja iz Opčin, do katerega goji staro sovražtvo. Planil je proti njemu, ga pretepel in ranil na licu. Ko ga je redar aretira), se je surovež lotil tudi njega. Tudi pred policijskim uradnikom se je vedel skrajno surovo in ni hotel povedati, kdo da je. Tajil je vse. Kvartopirski rokovnjači. Ti so sedaj po Trstu v modi. Njih žrtve so večinoma tujci. Tako sta 22-1etni Anton Osanna in 26-letni Leonard Bojčič zavedla dva tujca-delavca do znane goljufive igre „el dital". Tujca pa sta bila prebrisana in sta kmalu prišla goljufiji na sled. Tedaj sta jo pošte-■jakoviča urno popihnila, ne pa tako urno, bi ne bila padla v pest policije. Nagla smrt. G.a Alojzija Custeriina, stara 51 let, trgovka s sadjem na debelo v ulici Campanile, se je v svoji štacuni naenkrat zvrnila na tla. Ponesli so jo takoj domov, a Še predno je prišel zdravnik, je u-boga gospa umrla za kapjo. Loterijske številke, izžrebane dne 10. decembra: Gradec 14 31 87 21 47 Dunaj 9 26 80 77 89 Koledar in vreme. — Danes: III. adv. ■ed. — Jutri: Sineslj muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 15° Cels. Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. V začetku slabo, potem bolje. Nafte gledališča. Danes 11. t. m. ob 4. uri popoludne „VSTAJENJE" grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Ta lepa igra po slavnem romanu enakega imena je dosegla pri nas že dvakrat vajsijajnejŠi vspeh. Gledališko vodstvo se je odločilo za šeenkratno predstavo, ki bo pa zadnja v tej sezoni. In ta zadnja predstava je naprej namenjena vsem, ki prvih dveh niso videli, zlasti naši okoličani. Pred predstavo je živa slika. * * * Zvečer ob 8. uri pa bo „aiovarstvo in ljubezen" To klasično Fr. Schiilerievo igro moramo vsem najtoplejše priporočati — ime avtorja samo je priporoča dovolj. Danes, ko bota na našem odru zastopana slovanski filozof in eden največjih Nemških pesnikov, bo naše gledališče gotovo prav dobro obiskano. Ker je pričakovaU velike udeležbe, bi bilo svetovati vsem, da si že po dnevu priskrbijo vstopnice, ki jih prodaja vratarica „Nar. doma", dopo%dne in popoludne, le ob opoiudanski uri ne. Obe predstavi ste bili pri nas kar najboljše uprizorjeni. Današnji predstavi bosta prekašali premijeri. Hi h če naj torej ne zamudi teh lepih predstav. Društvene vesti. Odsek trž. „Sokola" v Rojanu. — Danes plesne vaje z figurativnimi plesi, kakor četvorka „beseda" in variate. Ustop-nina za nečlane 60 st., člane 40, gospice 20 st. Slovensko delavsko in obrtniško kon-sumno in gospodarsko društvo „Jadran" sklicuje za jutri v ponedeljek dne 12. t. m. skupno sejo. — Odbor vabi k obilni udeležbi. Pevsko društro »Trst" danes predpol. točno ob 10. uri pevska vaja v hotelu „Balkan". Miklavžev večer Št Jakobske Čitalnice bo danes v nedeljo ob 5. uri popoludne. Pred in po nastopu „ Miklavža" bo društveni pevski zbor pel razne lepe zbore. Opozarjamo, da je vstop svobodan članom in nečlanom. Darove, opremljene z nar. ko-lekom, vsprejema Še družina Kompara (na Čitalnico). 11. wajev večer Slov. Čitalnice, ki se vršil minolo sredo v veliki dvorani „Nar. uoma", je prekosil prvega tako glede udeležbe, kakor tudi glede splošnega vspeha. Vojaška .^odba je neutrudno igrala glasbene komade na splošno zadovoljnost občinstva. Središče večera pa Je bila brezdvomno pantomlna „Možiček" uglasbena od našega skladatelja dr. I. Ipavca. Sladko- in melo-dijozno godbo, ki je ugajala vsem, je pod spretnim vodstvom prof. Mirkove taktirke precizno izvajal vojaški orkester. Sodelovala sta g. Adamič na harmoniju in g.a Baner-Schinzl s hvalevredno spretnostjo. Panto-mino samo na sebi, ki je bila izborno na-študirana, za kar gre posebno zasluga g. režiserju Dragutinoviću, so čitalniške članice i in člani izvedli z vso eksaktnostjo ia vedno i v skladu s krasno IpavCevo muziko. Sijajni i kostimi in svetlobni efekti so dajali vsej uprizoritvi poseben čar. — Tudi salonska burka „Mesalina", v kateri so tudi|sodelovale članice in člani Čitalnice, je vzbujala mnogo smeha. Po dovršenem vsporedu se je vršil animiran ples, ki je imel skoro značaj kake večje predpustne prireditve. Trajal je z nezmanjšano animiranostjo do jutra. Razume se samo ob sebi, da so naše dame ves večer ljubeznjivo stregle „Žejnim" gostom s čajem, pecivom in drugim dobrimi stvarmi. Skratka: tudi ta prireditev je dokazala, kako priljubljeni so postali Čajevi ve-j čeri. — Želimo si Še več in v najkrajšem; času i .Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solnčno leto; zato se vsi izza 31. dne grudna 1910 prejeti zneski zaračunajo meseca prosinca 1911 in ne pridejo v poštev za bilanco leta 1910. Vljudno prosimo vse podružnične blagajnike in vse oskrbnike nabiralnikov, da pošljejo po čekovih položnicah ali po poštnih nakaznicah prispevke družbi sv. C. in M. najkasneje do 25. grudna 1910. (Naslov: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani). Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico. V proslavo 62. obletnice zase-denja prestola po sedanjem vladarju je priredilo to društvo v smisiu določb ustanove „c. in kr. stotnika v pok. gosp. plem. Bisckoff-a" dne 3 t. m. v prostorih restavracije Finding prav dobro obiskan proslavni koncert. Gospod I. podpredsednik, tovariš Fran Gruden, je pozdravil navzoče prav prisrčno s kratkim, a jedrnatim govorom ter prečital opravičevalno pismo predsedniškega svetnika, g. tov. Riidigeija Arming. Gospod II. podpredsednik tov. Vekoslav Wetzler, je izustil zatem svečanostni, od navzočega občinstva šumno vsprejeti govor, ki ga je na ljubezniv način ponovil odbornik, tov. Vekoslav Ljubič v italijanskem in slovenskem jeziku. S šaljivo pošto ter loterijo kakor tudi z drugimi vsakovrstnimi prireditvami zabavalo se je občinstvo prav izborno; po po-lunoči začela se je izredno živahna plesna zabava, ki je trajala vse do jutranjega svita. Dne 2. grudna t. I. razdeli društvo popolna oblačilca petim otrokom revnih udov. Gospodu Oblaku in Korenu za posel pri blagajni, Maksu Plečko pri šaljivi loteriji in Lahoviču pri šaljivi pošti ter izredno okusno dekoracijo prostorov se tem potom v imenu društva izreka tovariška zahvala. DAROVL — Odborniki trž. podr. „Slov. plan. društva" darujejo v spomin pok. očeta d.ja Mat. Pretner-ja, predsedniku podružnice „Dijaškemu podp. društva" v Trstu in sicer: Nic Stepančič 5 K, I. BandeJ, Fr. Hmelak, E. Pegan, dr. Pertot, Mir. Pretner, Jos. Zwitter po 2 K, Jos. Hočevar, Jos. Cvek, E. Bevc, Si. Dimnik po 1 K, skupaj 21 K. — O priliki krsta hčerke g. Macarola v Sežani se je nabralo za moško podružn. sv. Cir. in Met. K 4, g. Fianc Posega z Dunaja poslal K 10, za isto podružnico; v „Kons. društvu" v Ricmanjih nabrali K 1*87 tudi za isto podružnico. — Te svote hrani uprava. — Za „Božičnico" so nadalje darovali sledeči gg.: rodoljubna gospa N. N. 50 K, Anton Hrast 10 K, Ante Pogorele, Paula ! Vučković, Ivan Perpar c. kr. fin. taj. Tolmin po 5 K, Štefan Jenko Podgraje K 2 50, Marija Lavrič, Sigismunda, Wendler Maribor, Franjo Umek Kobarid po 2 K. — Prisrčna hvala vsem! — Svetoivanski podružnici C. M. so darovali: G. Fakin nabral na botrinjah 114 K, Svetoivančan Vanče (batileore) 1 K, ker so hoteli plačati vsi račun 1. I. vina pri Kati blizu cerkve so dorovali: Kovačič Rudolf 1 K, Kovačič Viktor 1 K, Sušek Franc 1 K in Stanič Ivan z. v. p. 20 stot. Vsega skupaj K 5*34. Gospod Milan Negode je naslikal brezplačno prekrasno napisno tablo za otroški vrtec, za kar mu odbor izreka tem potom, javno zahvalo. Kar »Edinost" 10. t. m. omenja, se je zgodilo že 9. t. m. Odprli so nabiralnik v „Nar. domu" in iž njega poslali v Ljubljano spet 27.80 K ter stem dosegli v tem letu že drugo diplomo. Če se pomisli, da je v istem „Nar. domu" še en nabiralnik »Učit. kružka" kateri je že letos odposlal 103 K Henrik pl. Chicchio .. Via Stadion 35 .. Vdftk izbor PIaque-verižic garantiranih in pri-vesk v. Naprstniki, zappstmce, igle z ali brez dijamantov. Zlat*% srebrne. iilkeluate ali jekleno ure. - .Regolatorji iz prvih tvornic. „ZENIT, OMEGA". ; ( Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta | Na obroke I jaj^ !ublHSky Na obroke ? Trst, uL deli9 Olmo it. 1; XI. nadL VELIKA IZBERA izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga ter moške iu ženske suknje. Usodni posoli za plačila m otroke. e»» ^ ^„c,. Trst, ulica deli' Olmo at. 1, IX. n. Brosch & Laurenčie Manufakturna trgovina Via ifuo'ja Steu. 40 Ml m S. Gloi'onnl) Via lluova štev. 40. Za nastopajočo sezono so prišle velike množine volnenega blaga, fuštanja, pikat• flanele, law-tennis ed 40 vin. naprej. Volnene in prešite odeje, velika zaloga voln nih rut razne kakovosti in velikosti. Popolna izbera pleteric iz volne in bombeževine za ženske in moške ter otroke. SPECIJALtTErA perila in zaloga trllia od 1 K naprej. O priliki Božiča in Novega leta Dobroznana trgovina Bert® IIS Sbuelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zalogi. Voik« srajce bole K 2. 2 40, 2 60, barrnatft X 2*50. »ošk > iu žm^n majo \m fnštanja K 1, 110, 120, 130. Spodnje hlače K 1, 1 10, 1-20. — Velik iibor nogavic za možke iu ženske, ovratnikov lu o ra nic. FUSTANJi vellour meter od 48 stat. d*lje. ŽENSKO BLAGO, au*leško tu demale od K 120 dalje. Bograt iz«t»r * rp, volnenih lu ^ileuih ©d K 1 40 d*lje. Zaloga perila, pl&tnn :u bombaža. Velik izbor žime iu rolne zi iiiUMiee. Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in drobearije f ^„„„^ POORUŽIMICA ==__ Ljubljanske kreditne Mg Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevea ta Spljeti Delniška glavnica K 5 000.000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja nrjkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prolaja pod jako povoijiiimi pogoji devize in vje vrste denarja - Vloge na knjižice obrestuj« za sedaj s čistimi _j^jg ^jrj Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. Ne prezreti! Ne prezreti! | s Od 1. 23. decembra = j razprodaja raznorrstoo jesensko in zimsko oblačita, blago I (ts.ed veli:e ziloge)? tova'n ški ceni FVRDKA flEDŽET & KORITNIK, GORICA NB. Kdor ni sovražnik avoj^ga den«rj.\. naj ne zamudi te redke p-»like. Posebno blago za moSke in ženske obleke. Na žeijo se pošljejo tudi vzorci. ffj Velika ;aioya in tovarna pohištva tU IH ANDREJ JUG - TRST |lf sli, Via S. Lucia 5 18 Via S. Lucia 5-18 g sf g !| BOU ATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETAR« # " ? ^ e Jj DELO SOLIDNO lu iSRltotrkUiJi aloiie. CENE Z uEKNE. S> 91 S- V Trn«, 4n 11. decembra Iftlt »EDINOST« It. 343 Bkii XI Dober tek! Zdravi želodce imamo ia na tii& nas v želodcu, nimamo ve« bolečin, odkar rabimo Fellerjeve od Tajajoče Rhabarber-krogljiee z zn. „Elsapillen". Povemo Vam iz izkuSnje, poskusite jih tudi, one uredijo odvajanje in povspešnjejo prebar-ljanje. 6 ekatljic franko 4 kron. IzdeloTatelj in apotekar E. V. FELLER, Stubica, Elsaplatz štev. 264 (Hrvatako). vredno dejstvo, da se je v svetoivanskem „Nar. domu" nabralo v tem letu že preko 500 K samo v nabiralnikah. Vesti iz (ioriike. x Glasovanje v starešinstvu. Občinski red goriški določa v § 45 zadnji odstavek, da se lahko glasuje ustno, ali pa — kakor razsodi predsednik — na ta način, da vstajajo in obsedevajo. Dalje, Če sklene tako starešinstvo, s kroglicami; ako gre za volitve in imenovanja, pa z listki. Jasno je torej, da glasovanje na drugačen način ne more biti veljavno. Upravno sodišče je v analognem slučaju razsodilo, da glasovanje z dviganjem roke ni dopustno in so torej vsi dotični občinski sklepi neveljavni. x Tržiško okrajno glavarstvo. — Okrajnim glavarjem novoustanovljenega okr. glavarstva v Tržiču je imenovan višji okrajni komisar goriškega glavarstva g. G a s s e r. Gasser pozna precej dobro slovenski jezik in je koncilijanten uradnik. Posebne zasluge si je stekel za po-vzdigo tujskega prometa v Gradežu, kjer je bil več let vladni komisar. Kakor znano, začne poslovati novo glavarstvo s 1. januarjem 1911. x V Škrbini na Krasu se je vršila te dni volitev županstva. Županom je izvoljen Martin Lozej št. 69; prvim podžupanom Vincenc Fakin 27; drugim podžupanom Alojzij Bunc št. 19, tretjim podžupanom pa Josip Colja št. 24. Pri volitvi je bil navzoč sežanski okrajni glavar Rebek. x Odbor za ljudsko štetje v Gorici je marljivo na delu ; upati je, da bo tudi vspeh povoljen. Iz lahko umljivih vzrokov nočemo podrobneje pisati o sklepih in korakih odbora; zato pa tem bolj polagamo na srce našincem, da gredo odboru v vsem na roko in da vspodbujajo k delu znance in prijatelje. Toliko se nam vidi potrebno pojasniti, ker nekateri menijo, da je vsa akcija nekako zaspala, ker ni v časopisju nikakih vesti o stvari. x Iz Rrvačine poročajo, da je »Sokolski Dom- že pod streho. Stavba je lepa, stoji pred gostilno g. Mozetiča. Poslopje obsega 32+12 m5 zemljišča. Z glavne ceste v dvorano vodi 4 m. dolg in 2 in pol m. širok vhod. Dvorana je 22 m. dolga in 14 m. široka, 6 in pol visoka. Na galeriji je prostora za 200 oseb. Pričakovati je, da bo stavba dovršena meseca maja prihod-■jega leta. x 350 kron je izgubil Jakob Komel iz Bilj, ko je prišel na trg sv. Andreja. Da mu manjka denar, je zapazil še-le, ko je hotel plačati nakupljeno blago. Tudi ni izključeno, da mu je bila svota ukradena. x Vpokojen je profesor teologije dr. Anton Gregorčič. Kakor znano, je Gregorčič slovenski deželni in državni poslanec že celo vrsto let in ravno tako dolgo služi slepo vladi in Italijanom. Iz Podgore. J. Jericijo je bil pred okrajnim sodiščem kaznovan na globo 40 K, ker je obrekoval g. župana in dež. poslanca Klančiča ter mu rekel, da je „slepar*. x Javen shod sklicuje odbor za ljudsko štetje v Podgoro v nedeljo 11. t. m. po blagoslovu. Shod se bo vršil v dvorani g. Štefana Breganta. Z ozirom na ugroženo podgorsko občino je pričakovati obilne udeležbe. ______ Vesti Iz Istro. Javen shod bo v danes dni 11. t. m. pri Bertokih poleg Kopra ob 3. pop. v veliki dvorani „Zadružne krifme". Dnevni red: 1. Nae deželni zbor. 2. Ljudsko štetje. 3. Gospodarske organizacije. 4. Eventualije. Gospodarstvo. Ustanovni občni zbor „Patrle", delniške družbe za zavarovanje proti nezgodam, ulomu in obveznega jamstva v Pragi, se je vršil dne 3. t. m. v prostorih Ustfedni ćeskyeh sporitelea v Pragi ob navzočnosti 97 delničarjev, ki so zastopali2267 od skupnega števila 3000 delnic. Občni zbor je otvoril ces. kr. JUDr. J. E. S l a v f k, predsednik denarne družbe „Securotas*, kateri je bila na podlagi odloka ministerstva za notranje zadeve podeljena koncesija za ustanovitev „Patrie". Po pozdravu navzočih delničarjev in zastopnikov novin je izročil koncesijo pripravljalnemu odboru nove družbe, ter želel obilega vspeha novemu velepo-membnemu podjetju na polju narodnogospodarske organizacije. Na to je bil izvoljen za predsednika občnega zbora ces. svetnik JUDr. Em. Zeis, podpredsednik Ustredni banky, ki je izrazil zahvalo finančni skupini Ustredni banky českych sporitelen, ki jej pripada zasluga glede ustanovitve nove slovanske delniške zavarovalnice, ter omenjal, da ni dvomiti na vspehu novega podjetja, ki pripomore, da zavarovalna stroka, ki se nahaja točasno po večini v tujih rokah, preide v slovansko posest. Po enoglasnem sprejemu pravil in predlogu glede ustanovitve družbe ter konstatovanju o popolnoma vplačanemu delniškemu kapitalu per K 1,200.000, ki znaša s celotnim priplačilom K 300.000, K 1,500.000, je spregovoril ravnatelj „Patrie", g. Emil Par-t h o n, ki je podal kratko sliko o zavarovalnih poslih, s katerimi se bo pečala „Patria". Na to so prešli k volitvi upravnega in nadzorstvenega sveta. Za člane upravnega sveta so bili izvoljeni: Ant. Blažek, ravnatelj Centrale čeških gospodarskih društev v Pragi; Jan Ceschi a Santa Croce, podpredsednik Delniške družbe Laurin & Klement, na Dunaju; ravnatelj Dostal, v Pragi; Eger Kar., ravnatelj, v Oužicah, Fr. Hlavaček, vrh. uradnik trg. zbornice, v Pragi ; Krši Ad. ravnatelj Ustr. banky čes. spor., v Pragi; dr. Krofta Rich., ravnatelj hranilnice, v Plzni; Liebich Jan, podžupan, v Pardubi-cah; Novak Kar., ravn. Mor. dež. zav. zavoda, v Pragi; dr. Volf Fr., v Jičinu; dr. Weisl Arn. Fr. preds. AUgemeine Kreditve-reinsbank, na Dunaju; dr. Zeis Em. okr. žup., v Taboru. Za člane, nadzorstvenega sveta so bili izvoljeni: Štipek Jos., vrh. uradnik Prve kontr. pos. v Viškovu; Kral Vacl., ravnatelj „Securitas", v Pragi; dr. Duras Vacl., odvetnik v Pragi; za namestnika: Beneš Alois, žel. uradnik, Žižkov. Razne vesti. Žrtve zadnjega viharja v kaspijskem morju. Povodom viharja, ki je te dni besnel na Kaspijskem morju, se je potopilo 23 ladij in je utonilo 314 ljudi, med temi 184 perzijskih ladijskih delavcev. — Osem prevoznih ladij je obtičalo v ledu. Davek na mačke v Parizu. Po Parizu kroži pravkar govorica, da namerava mestna uprava uvesti davek na mačke, kar je zelo razburilo občinstvo, kajti mačka je Parižanu zelo priljubljena žival. Izlasti jih imajo radi umetniki in pesniki. V Parizu je okolu 600.000 maček. Ta nameravani davek bi seveda najbolj težko občutili niži sloji, ki bi bili prisiljeni odstraniti to njihovo edino domačo žival. Zadnje brzojavne vesti. Državni zbor. Slovenski pouk na državnih šolah v Trstu. DUNAJ 10. V današnji seji drž. zbora je naučni minister odgovoril na interpelacijo posl. Rybara v zadevi pouka slovenščine na drž. ljudskih šolah v Trstu ter rekel, da je tržaški namestnik že predno je bila predložena ta interpelacija, odredil, da se ima po-čenši z drugim semestrom Šolskega leta 1910/11 poučevati v štirih razredih po 11 ur na teden. Minister je to namestništveno odredbo odobril in istodobno odredil, da se ima od 1. januvarija 1911 naprej poučevati slovenščino tudi na šoli v ulici Anunziata posebno, kakor je to Že v ulici Fontana. Ta učitelj je bil že imenovan. Poleg tega je bilo sistemizirano mesto podučiteljevo na državni meščanski in ljudski šoli. Ko so sledili še odgovori na nekatere druge interpelacije, je nadaljevala debata o naučni predlogi. Govoril je finančni minister Bilinski o kreditu za zadruge, ter navajal težkoče, ki se stavljajo na pot zahtevam, da bi mogla avstroogrska banka odpreti tudi zadrugam kredit. Zato bi bilo potrebno, da se osnuje centralno banko za celo državo, ali za več bank posamezne deželne skupine. Potem, ko so govorili Se nekateri poslanci, so češki radikalci zahtevali, da se pošteje navzoče poslance in ugotovi, če je zbornica sklepčna. Ker predsednik to ni takoj storil, so poslanci Lisy, Sokol in Fresl, začeli razbijati s pokrovi protokolov. Pri Štetju se je izkazalo, daje zbornica nesklepčna. Zato je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja v torek. Razsodba v veleizdajniškem procesu. GRADEC 11. — Danes je končala kazenska razprava proti 13 Tržača-nom, obtoženim radi veleizdajstva oziroma razžaljenja Veličanstva. Porotniki so enoglasno zanikali glavno vprašanje glaseče se na veleizdaj-stvo in tudi z 10 proti 2 glasoma zanikali eventuelno vprašanje glaseče se na zločin motenja javnega miru in reda. Zanikali so tudi enoglasno drugo eventuelno vprašanje glede obtoženca Deperis, pritrdili so pa glede istega z j 10 proti 2 glasoma vprašanju glasečem se na razžaljenju Veličanstva. Napod-jlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Deperisa na 2 meseca težke ječe z enim trdim ležiščem, vse druge pa oprostil. Obtoženec Deperis je izjavil, da nastopi takoj kazen. Razsodba v dunajskem procesu radi špljonaže. DUNAJ 11. Po 8-dnevni razpravi je končala danes obravnava proti Tridentincu Colpi, ki je bil obtožen radi vohunstva, razžaljenja veličastva, prestopka orožnega patenta in oskrunjenja državnih emblemov. Colpi je bil obtožen na 4 lete ječe, so-obtoienec Dante na 10 mesecev in Toma-sini na 8 mesecev težke ječe. Glede Colpija je sodni dvor odredil najvišo kazen, ker je bil isti pred nekoliko meseci radi tatvine na škodo tridentinske banke obsojen na 6 let ječe. Grozna rodbinska drama. DUNAJ 10. Sinoči je soproga nekega stotnika, ki je odsoten z Dunaja in ki se je imel te dni vrniti, v svojem stanovanju v 13. okraju z revolverjem ustrelila svoja dva otroka, 6 in 4 letno deklico in potem usmrtila še šebe. Vzrok neznan. Gospa je bržkone storila to v hipni blaznosti. Opozarjamo na novo vrsto valjanih „PEKA TET', enako doma delanim za juho in prtku-ho. Vdoblvajo se le v rumenih ovojih po l/» kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: „Štiri rumenjaki". „Osem rumenjakov". Mi nočemo biti prehlajeni, zagrljeni, mi ne kašljamo, nismo šibki, nismo nervozni, ker rabimo FELLER-jev Fluid z zn. Elsa-fluid. Tucat za poskušnjo franko 5 K. Imamo dober tek, zdrav želodec, nimamo slabosti, zato pa Fellerjeve odvajajoče pilule iz rabarbare z znamko „Elsapillen". 6 škatljic franco 4 krone. - Dobi se pri E. V. Feller-ju, Stubica, Elzin trg 264 (Hrvatsko). Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon št. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. V resnici izvrstno domače zdravilo ki se uporablja v mnogih družinah že nad 50 let, je praško domače mazilo iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi. To je najbolji dokaz za uspešno uporabljanje tega mazila pri raznovrstnih udarcih in ranah. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. EElHflLl OfilfljliS ^^ MALI OOLASI se računajo po 4 I J^ A ^ stot besedo. Mastno tiskane be- 1 A ^ M H m sede se računajo enkrat več. Na]- f M H m ^ ■■ r manja pristojbina stane 40 sto- | ^ V tink. Plača se takoj Ins. oddelku. I ^ PrnH-a cfi cdda v 0*j*m pristavo v sre « rOUd OD dini Konnina, obstoječo iz 2 gosposkih stanovanj, prostornih kleti, žitnice, prostorov za uporabo žganj aivice, kolnice, hlev, dvorišče s kapnico in velikim studencem, poleg vrta 286 klf. ia vinograda 312 klft. 3 hifie sa kmetovalce z vrtom i>3 klft. in vinograd 248 klft. Nadalje: STAVBISČE za hotelsko, Solano ali Blično uporabo z eerkvijo in velikim dvoriScem, na jako ngodni legi mesta. Natančneje informacije daje : Jakob Klemene, Trst ulica Oardocci 8, II. n_2061 IfllhinielfO potreblčine tz alnmin'ja in zmal-ItUIIIIljoKC tirane. Ugodne eeue. — Umbsrto Cesea, Via Caserma 11, Trgovina Železnin. 1864 Rnaon Vicolo delle rose itsv. 432, se odda v nujdll, najem bilica s kuhinjo, sobico in vrtom • prvim jannvarjem. Iofjrmatije ob nedelja Co-ciancicb. lastnik. 2070 Išče o a dobra kuharica za krčmo v ulici S.a _Lucia 14._2071 I (lu 110 vzame v najem ob državni železnici Je-LUV senice-Trst ali ob južni železnici Ljubi ana-Trst. Ponudbe pod nWeidmanaaheii", Trst 1, poste restante.____2073 llAanna M t*koj sprejme v prodajalno z deli-UtClIUd katesami in istotako se sprejme mladeniča od 16—18 let. Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti. 2074 I ono nrililfO ** nov oporo čenče nsjnovejSib M7UO pri ima mobilij za spalne sobe po niskih cenab. Sprejme vsako naročbo v mizarski stroki MAJCEN, Via Leo 2. _2075 flHfflo QO niala sobica takoj za Kron 10 me-UUUO. O U sečno v ulici Gaspare Gozzi 5tev. 3 II., vrata 5. 1817 Movnaniam da sem se preložil iz staoova-ndznanjam Bja g09pe Gulič v Sežani v hiSo gosp. Poll«j Sc. 185, po dom* če „Na vagi" nad gostilno. Toliko na znanje mojim gg. odjemalcem piva. Spoštovanjem: IVAN STIBIL, upravitelj zaloge Se-nožefike pive v Sežani._ 2078 Ivan Štrancer parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 Obiskujte žgan jarnof Slo™ V. Blborgo 1 - V. Kaloanton 20. — Vina. liker j«, sirupi, alaičloe ln kenfektnro tu- ln Inozemskih tvrdk. KONJA ^ ZA PREVOZ v ■teklenloah »/, Kron 1 40 ; l/, 80 »tot. - Po-AUJatve na de Sel-j. Ppinnrn^Omn nalemu občinstvu edim»?< »Io-rnpOrOLdmO venskega fotografa A JerkiČa Trat, Via delfe Poste 10 (poleg glavna pofite). — Gorica, Gosposka ulica 7. 2125 Petar Vetnić, Trst (za cerkvijo sv. fakoba) priporoča svojo gostilno „ALLA FORTUNA-. - Toči se pravo dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Šibenika. Pivo prve vrste in izborna domača kuhinja. 0009 Slovenska žganjarna A. Žitko Trat, uli o a Aoquedotto 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo Žganjarno, v kateri se prodaja piiača prve vrste in po zmerni ceni. Vso vrste likerjev, ruma, ellvovoa, konjaka. Domači brinje-vec in tropinovec. POSEBNOST: rasni zdravilni llkerj . 1093 Franjo Makovec št. 40. Priporoča slav. občinstvu svojo pekarno in BladSČiČarno, v kateri se dobi večkrat ca (Jan svež kruh in fcladščice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. P strežba tudi na dom. S69 Robert Cian, urar^^t prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom* _1712 ||#l M lil OI Trst, Piazza Pontarosso VU. IflUlDj gt. 6 Trgovina jestvin ia kolonija). Zaloga sveč, mila in čistila v prid družb« sv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec- 1846 MoindnUm da t«em (dprl gostilno v ulici lldAllallJč? III San Mttrco 21. Točim vsakovrstna vina in budjev Sko pivo. Mrila in gorka jedila vtdno na razpolago. Za ctnjeDi obisk se priporoča Viktor K o § i č._1676 I no in Q+nlfo mizarBki mojster, Trs*, uiiea JUol|l OlUllG Belvedere štev. 8 izvršuj« vpakovrstna mizarska dria._ Pristni, dober brinjevec seTdobi Lovru Šibeniku v &i5ki pri Ljubljani. pri 1681 Živčne bolezni iu bolezni srca zginejo, ako se nporablja naš« patentirane kope!ji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. Noj izbornoj ši aparati za ma-*ažo. Prospekti b-eaplačno pri inženirju F. L i p o v s * v. P rug" U. 5PS._1734 HnctilnO z vso rr'Pravo ee °dd» v najem po UUOMIHa& nizki ceni. Obrniti se je v ulico Car-jadori (gostilna N. D. — KoniČ_220» Stara grška žganjarna .*. v Trstu, Via Gavana 5. Tu se dobi bogata izbira Ifkvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briBki tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. Slaščice ia zapečenci. Grška mastici iz Šija. — Se priporoča Andrej Antonopula. PrnHfl CP hiša, 8 pr štorov in klet, 700 kva-rrUUd OtJ dratnih metrov zemlje, priprnvea prostor za gostilno ali prodajalno. Cena zmerna. — Obrniti se na Josipa M a č u b, Kronberg pri Gorici Stev. 98 1895 Tavčar ^r8t' u^ca ^arp'aon 5t> i6. iOSip ia«u( Pekarna in slaščičarna 3 podružnico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom. 677 Dm!m ^ maAa se mesnica TOMAŽA ZADNIKA rnpuruua v xmo, Piazza S. Giovanni Stev. 6. Prodaja se goveje meso, teleČie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso._ 717 Skladišče žagovine 1erei, ometa« roke in berglje, liri paf!, •l&atidui pa.? 1 fzi n«yovi elentrsterapevtleie priprave, aparati sa rMun^Tit" r Ishalacije. asjps^aasaMD! agr^PifiOE cotTAbfaia xa kim^lecB Uonja. fotrabiolao gusjž'ft ia actrsčlrasga blaga. ::::::;: N;va prodajalna slatarjs - nrarja ^Hessandrc Zmm, c?st Corso štev. 23 BOGATA IZDjLRA prstanov, uhasov i demanti ali irilanti in brez istih. Verižice, priveski, opestuice, zlata In srebrne vre, siestko ure Itd itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršajr tudi vsakovr»tn rezbarije. Cena smerne. Jane zsD &a. Uarri^ra vecchia Štev« S ima veliko naloge mr venci ^m od. porcelana in biserov vezanih z ieno Žico, od umetnih cvetio s tra;* kovi in napisi. Hite sa psrcslaaasiih gkščah sa i oživs oslabljen® mišicu, omlasi ■ kož®, aaa oSi^dš ^svOj disinfioir1^ usta CENE: 1 mala staklenica Kron zJS* ! srednja ' stekf. Kren 1 velika • steklen. Kron 2 Zamašek vsake : steklenice nosi vžgaao to le znamko. Prodaja se v vseh trgovinah na drobno. KjCj* bi se nB dobilo, naj se oorne na Jm" žzdelaoa trni žganja. dr^žHn i o. z. na Dunaju !., Rockhgasse 6 j. Podpirani si aro'a oazaacjti alar. afc&ns.vu, da j • prerzel »a »roje iuie Ko pal! 5 če ,Oeste r re a j j hr# v ulici Lđzzaretto vee. 52 ■bed t^di iz zsgate S. Eafemia 4tev. 1 nadaljevanj* ul»ce 8S Martin lar Ja bo pripraviti vse pofr^bn« izbol iavo da i/.o sat. občinstvu. Sopaltaja je odprto vsak dan ob 7. zl. do 7. pop. C«aa enkrp.tno iropel.i v taški, v sladki Tudi, gorki ali mrzli S —-90. Abcnu;na za p i vat ne in društva po znižanih etnak. — U.jujoč; da ms bo občinstvo čim najbolje ob nkalo beležim fdaai F- LiilltbClllUr. Mlekarna Laak, piocolo 1. Padpšsina nazn-aja rila?. ob4*mstTu. »ia j« preai-la svjie lho c obrosaauii Miiokarnu LaiS Pcadaia 3? s-riiri fisLu »t*žo m'eko iz g -»iJvfiarikB uprav« LAAK. ft-^iH a:a«Iac::, n j bolj i i aru i iz Gruou, zdraratreni iaraa t Ysako-r;Iau "iia.iČice svaki da« a/ež«3. Proiaja piva * gtsiieaiGak, ter vioa L Trste. Sp-c;alitet kite > Hileko. bolgarsko Joakart iu Ifir. Priporoča se Josefina Salomon, Krejacrsica : Andrej Lazar If g Trst, ulica Valdirivo štev. 27, I. n W W j*1 preakrbl fBa s pr^Btriia angleškim k' i-^^ g'.m zadnje uiode ▼ r^.i^i izbtri ia izdeluje vs<;ko7£wt220 obleko p« ®ajnov. kroju. Zmerne cene. Ugodni pogoji plačevaaja. ces. in kralj, apostolsk. Veličanstva Z Najvišjim dtvoljenjtm Njeg^vooa 40. Ces. kralj, diaafia iolearija za civilae dobrodelne namene dežel, zastopanih t držav, zbora. TA Đ2ŽAVVA I.OTEBIJA. edina v Av»triji zakonito dovoljena, obsega 20.733 dobitkov ▼ denarja v sknpni Tiednoa'.i C^O.OOi SKS" Glavni dobitek: 200.000 kron Žrebanje sa vrši aepreklicio 15. decembra 1910. Srečka stane 4 krone. Sr*&e ae dobivajo v oddelka za držarne loterija na Dunaju III. Vcrdcre Zollamtstraaia 7, t lot«-rj«kih kolek arah, tobakarnsh. ia daičuifa, postnih in železniških uradih, v msnjj.iB>fak itd Igraiai ] •Ciljajo poitnina proa'0. Od c. Rr. loteriisne mmz žavne loterije). ■■—g i «rar t 8e2an1 Pozor! Cu sv°j? ™™ L g—p-b. ^^ prodajalno j| >lLi ? TB»TIT nI. VM ■ Tina./Je liai bm .. stfcv. n .. naproti c^k. Anr. nov. 7 VERIŽICE _po tov cenah. Zrst, vis piazza piccola (2^ magntralio palačo, Crst. Od sobote 10. co torka 12. decembra: Živalska bolnica na Danskem (po naravi). Tek sreče dramatičen prizor. Jolicoeur rad skače, velik komičen uspeh. UMETNI ZOBJE Flonbiruije sq!sgv izdiranje iob^¥ hm S vsake mmm Dr.i.Čerra^k i ¥. Tuschsr : ztksziranik : H ksacssij. zobsi IžhaS - TRST - ioii^^ O^aorm^- jVt l 3, II. n. ITeliko sMaaišče klobukov dtžnlkav be!e in pisana srajce, Izlidsk, pli'.na g ž^fiRih robcev, ma>kih noatvic iti. itd. Trsi, Oorso 519 ■ W B^ MM lam sig^gr^gggaTK^g^a Cene zmerne. - Postrežba točna ia vestna. Harodau trgovina. s^aa Narodna trgovina JASiAinSA MMMMLM TRST, VIA GASSA DI RfSPARKIIO S'". 5 (LASTNO POSLOPJE). tUPUJE m PRODAJA: ▼KKTCTOtTffB fAFIRJK, RENTE. OBLIGACIJE, ZX-aTATJJA PISMA, PRIJOBITETE, DELNICE, SREĆKE IT». TALUTE UT DEVIZE. PREDUJMI >"A TR5DNOfiT>'E EAFIRJE IN BLAGO LIZEĆE ▼ JATiim SSLAPIŽClH. SAFE - DEPOSITS. — PROMESE. _____ BBfOJATI: JADRAS3KA.___ ftfffNJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE Jj^ % DO DNEVA VZDIGA RENTNI »ATKK PLAČUJE BANCA 12 9 fOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIJtO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2Va_5V2. E3HOMTUJE: menice, »E^IZE tK KASURE. ZAVAROVANJE TRMONOSTNIH PAPIRIET Pr.»XI 1208 BI. retizija žrebanja satCK ire. brmplaCno. »TAVBNI KREDITI. REM BOUR8- K R E D IT T. KR- D[XI PRoTI DOC IMEN 10\I VKRCANJA. BORZNA NAROČILA. - INtASO. _______TELEFONI: lUt. _ ZZšST FILIJALKA V OPATIJ!. S t % m*